M Z46.
U Ljubljani, v ponedeljek, dne 26. oktobra 1908.
Velja po poŠti s 3« celo leto naprej K 26'— u« pol leta „ „ 13 — oa četrt leta „ „ 6-50 sa en mesec » 220
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11.20 n» četrt leta „ „ 5,60 ga en mesec „ „ 1.90
ga aoSllj; na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
(Uredništvo i* » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
--- dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Itev, 74°
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
J*" Današnja številka obsega 4 strani. '•L
Shodi S. L. S. po deželi.
»Kmečka zveza« za reško in košan-sko dolino se je ustanovila včeraj. Na ustanovnem shodu na Premu sta govorila poslanec dr. Žitnik in kurat Škrjanec.
»Kmečka zveza« za Ribnico je zborovala včeraj v Ribnici. Shodu je predsedoval veleč. g. dekan Dolinar, govorila sta gg. poslanec Jaklič in dr. Pegan.
»Kmečka zveza« za Trebnje je tudi zborovala včeraj v Trebnjem. Govorili so gg. državna poslanca dr. Krek in dr. Hočevar in deželni poslanec Mandelj.
»Kmečka zveza« za Kranj in Skofjo Loko je zborovala včeraj na dveh krajih v Škofji Loki in v Stražiščn pri Kranju. Na obeli krajih je govoril prof. Ev. Jarc iz Ljubljane.
V Radečah pri Zidanem mostu se je včeraj, 25. t. m., vršil shod S. L. S. Govoril je dr. Lampe kot deželni odbornik o dežel, gospodarstvu, dr. Zajec o zdravstvu in dr. Rožič o kmečkih zvezah. — Sestavil se je pripravljavni odbor »Kmečke zveze« za okraj Radeče. Pripravljavni odbor je sklenil naprositi deželni odbor, da ta priredi pozimski tečaj v Radečah in da se otvori v Radečah tudi tečaj za pletarsko šolo.
Včeraj popoludne je bil tudi shod v Šentjanžu na Dolenjskem. Govorili so dr. Lampe, dr. Zajec in dr. Rožič. Shod se jc najlepše izvršil. Shoda se je udeležilo častno število mož S. L. S.
Novi zoplethl.
Angleške spletke. — Kaj zahteva Turčija; — Izvolskij v Berolinu. — Srbske težave. —- Črnogorska bojevitost. — Avstrija mirno naprej.
Carigrad je sedaj središče zanimivih diplomatiških spletk. Avstrija je zadnji čas tako ugibala in ukrenila: Anglija iu Rusija, oziroma gospoda Grey in Izvolskij sta v Londonu sestavila za mednarodno balkansko konferenco program, v katerega sta sprejela tudi točko o kompenzacijah za Srbijo iu Črnogoro. Francija, ki v sedanjem sporu zavzema nekako posredovav-110 stališče in vzlic »prisrčnemu prijateljstvu« z Anglijo in Rusijo očito koketira tudi z Nemčijo in Avstrijo, je ali nalašč ali nehote — kdove — po svojih listih razglasila, da tak program ni veliko vreden. To je za barona Aerenthala bilo 'kakor nalašč. Markgrof Pallavicini, naš poslanik v Carigradu. je mladoturke začel obdelovati iu jih prepričal, da Anglija s Turčijo nima čednih namenov. Obljubila jc Rusiji Dar-danele, Srbom Sandžak ali del Bosne, skratka od Anglije in Rusije sklicana konferenca bi bila turško cesarstvo še bolj razkosala kakor je že zdaj. Turčija je avstrijsko stališče popolnoma akceptirala in začela se jc z Avstrijo in obenem tudi-z Bolgarijo, s slednjo neoficielno, pogajati, da bi se sporne zadeve poravnale. Seveda bi to imelo za posledico, da bi konferenca velesil postala čisto nepotrebna, oziroma le za parado. To pa Angliji ni prav. Ko je zboroval turški ministrski svet, je angleški poslanik v Carigradu, sir Lavvtlier, pri-1 el k vezirju Kiamil - paši in začel obljubljati 11111 zlata nebesa: večmilijonsko posojilo in kar je glavno: varstvo proti staro-turški reakciji.
To je za Turčijo največje vrednosti. Mladoturki bi se brez angleške pomoči ne mogli niti teden dni ohraniti na vladi, ker h; javna tajnost, da bi se sultan takoj zvezal z mnogoštevilnimi reakciouarji, ako bi le kazalo. Anglija pa je pripravljena poslali svoje brodovje pred Carigrad, ako bi ondi res izbruhnila vstaja reakcionarjev. !'o je, kar mladoturke veže na Angleže. In
zato so slednji tudi dosegli, da so se pogajanja med Turčijo in Avstrijo prekinila.
Ali to pomeni, da je Anglija Avstrijo diplomatiško porazila? Kakor današnja poročila kažejo, rajši narobe. V angleških listih ne odmeva nobeno zmagoslavje in zadnja poročila pravijo, da se je Anglija že premislila in zdaj celo svetuje, naj se pogajanja z Avstrijo zopet nadaljujejo. Na vsak način je to gotovo, da najnovejša poročila izkušajo izbrisati vtis prvih, ki so javila, da so pogajanja docela razbita.
Odkod to? Nekateri pravijo, da Anglija sploh ni imela namena pogajanja med Avstrijo in Turčijo razbiti, temveč samo poseči vmes, da pokaže: Še je gospodarica položaja Anglija. Torej iriaia demonstracija? Drugi pa Angliji pripisujejo veliko večjo mero zlobnosti in ti bodo tudi imeli prav. Anglija hoče na vsak način vreči med velesile jabolko razdora. Rusijo je pridobila popolnoma zase, Francoska ji ni sledila, Italija se ni dala zvabiti, zadnji čas pa tudi Izvolskega v Berolinu obdelujejo na vse načine, da si mož ne ve pomagati in bo konečno tako zmešan, da bo brezdvomno demisioniral. V Rusiji, kjer je razpoloženje popolnoma za Srbijo, se za Izvolskijevo mesto že dolgo poteguje gospod Čarikov, ki tfbeta, da bo veliko bolj slovanoljuben kot je pa Izvoljskij, ki se je dal od Aerenthala v Buhlavi premotiti, da je privolil v aneksijo Bosne, zdaj pa seveda ne more nazaj. Ker torej Anglija nima toliko zaveznikov, kakor bi se bilo dalo sklepati po vpitju njenih listov in potovanjih debelega Edvarda, ovija v svoje mreže vedno bolj Turčijo, ki velevlastem, katere Angliji niso všeč, res lahko dela največje sitnosti. Obenem hujskata angleška diplomatiška agenta v Belgradu in Cetinju ondotne kroge in razpihujeta strasti.
Toda tudi angleška drevesa ne rastejo do neba in v Carigradu ima velik, večkrat celo odločiven vpliv nemški poslanik baron Marschall. Ta seveda dela na vse kriplje za Avstrijo in skuša Turčiji predočiti, koliko korist bi imela od tega, ako se z Avstrijo direktno sporazume.
Siccr pa je Turčija že formulirala svoje zahteve, kar se Avstrije tiče. Aneksija Bosne se pripozna. Avstrija odstopi Sandžak, oziroma se odpove pravici ondi imeti svoje garnizije. Avstrija se nadalje obveže Sandžak v slučaju potrebe varovati proti Srbiji in Črnigori ter ga tako za Turčijo obraniti. Razun tega pa Turčija zahteva, da naj Avstrija prevzame nekaj turškega posojila in tudi nekaj njenega dolga. Avstrija v slednjo točko na noben način neče privoliti in zato nekateri trdijo, da so sc pogajanja velikobolj kakor vsled angleških intrig prekinila vsled tega, ker je Avstrija zadnjo zahtevo odklonila. Najbrž pa je oboje vzrok prekinjenju.
Kaj pa Srbija? Zanjo stoje akcije zelo slabo in 10 je za Avstrijo dovolj. En mesec že v Belgradu kriče, da bo vojska, začeli jo pa še zdaj niso. Odpočetka so zahtevali, da se aneksija Bosne razveljavi, če ne, bodo pokale puške. Grey in Izvoljskij sta določila. da se bo na konferenci aneksija priznala, srbske puške pa se le še niso spro* žile. Srbija je zahtevala, da se Sandžak njej priklopi, če ne, vdro srbski vojaki v Bosno. Dobila je odgovor, da se na konferenci nikogar ne bo odškodovalo na račun najbolj oškodovane Turčije, srbski prostovoljci se niso ganili. Sedaj hočejo, da bi Avstrija Srbiji odstopila jugovzhodno Bosno do Drine, Črnigori pa del Hercegovine gori do Trebinja, toda francoski odposlanik v 'Berolinu, gospod Cambon, razglaša po listih, da naj Srbija na teritorialne kompenzacije sploh nc misli: vzlic temu še noben Srb ni Drine prekoračil. Vpijejo pa v Belgradu vedno enako. Zdaj bodo še hujše, kajti princ Jurij je odšel srbski deputaciji na čelu v Petrograd in ondi jim bodo brez dvoma veliko obljubili.
Samo Izvolskij, ki se pravkar iz Berolina vrača v prestolnico ob Nevi, utegne srbski deputaciji povedati marsikaj, kar ji ne bo čisto po volji. Tudi v Carigrad je odšla srbska deputacija, toda ta bo imela od vseh najmanj vspeha. Turčija je prva, ki ne privoli, da bi se Srbija in Črnagora bodisi tudi na račun Avstrije utrdili, ker bi te dve državi tvorili potem stalno nevarnost za Sandžak in za Makedonijo. Tisti, ki bi mogel še največ doseči, je minister za zunanje zadeve dr. Milovanovič, toda v Berolinu se mu je popolnoma ponesrečilo, kajti državni kancler Biilow ga ni niti sprejel, dasi je dr. Milovanovič za avdi-jenco prosil. (Po listih dementira, da ni, pa ta dementi spada med potrebne laži). Zdaj gre dr. Milovanovič v Pariz, kjer mu ne bodo odgovorili nič drugače kakor v Berolinu, k večjemu da bodo povdarjal! svoje velike simpatije do Srbije.
V Srbiji pa imajo sicer tudi druge težave. Kralj Peter se mora namreč boriti za svoj prestol, dasi to strašno tajijo.
Črnogorci so za vojsko z Avstrijo nekoliko bolj vneti kakor Srbi. Zadnja poročila pravijo, da Avstrija že namerja na Lovčenu svoje topove v smeri proti Cetinju. Tudi vojaštvo se v Hercegovini oja-čuje. Nekoliko krvi bo torej aneksija morda vendarle stala, toda brezdvoma veliko manj kakor ob okupaciji in nekaj let pozneje v Krivošiji. Takrat ni bilo ne cest, ne steza, ne prehranjevališč. Lepi časi, ko so romantični svobodoljubci v Hercegovini palili sela in kozarske staje ter s handža-rom delali pravico, so minuli. Ni več turških karaul. ampak velike in utrjene žan-darske vojašnice pazijo na najmanjše sumljivo gibanje. Pa upajmo, da bodo Črnogorci z odpravo § 29 berolinske pogodbe popolnoma zadovoljni.
Avstrija je na vrhu. »Beati possiden-tes«, to zdaj velja za nas. Konferenca je brez nas popolnoma nemogoča. Kdor bi nas hotel siliti na konferenco, kjer bi nas prikrajšali, ta se bo moral z nami meriti z ojstrino meča. Tak pa zdaj ni položaj, da bi se kdo tega upal.- Do konference pride le, ako se o Bosni na njej sploh ne bo obravnavalo, temveč aneksijo le ratificiralo. Da bi se pa Bosno ali Hercegovino komurkoli na ljubo, pristriglo, o tem šit sanjati ni. Baron Aerenthal zasleduje jako dobro taktiko, ostaja miren in hladen, medtem ko prizadeti kričijo, dokler se ne bodo izkričali.
SrfiijB.
Proti Karagjorgjevičem v Srbiji. — Agitacija za princa Connaughtskega. — Avstrija ne bo dopustila novih hoinatij v Srbiji?
Belgrad, 26. oktobra. Od tu poroča -lirv. Koresp.«, da v Belgradu tudi zaradi tega posebno proti Avstriji hujskajo. da bi prikrili veliko protizarotnlško agitacijo proti Karagjorgjevičem. Odkar je namreč policija zavratno umorila vodjo protizarotnikov Milana Novakoviča, so ti izdali za geslo: Glava za glavo! Zato delajo zdaj intenzivno za to, da se Karag-jorgjeviči odstavijo in razgla.i za kralja angleški princ Connaughtški.
Dunaj, 26. oktobra. Z ozirom na protikaragjorgjevsko agitacijo v Belgradu je izjavil neki dunajski diplomat, da je la stvar diplomaciji znana. 'Tudi je znano, da se sedanja vlada zelo boji protikaragjorg-jevskih častnikov in so letos bili od vojaških vaj izključeni. Vzlic temu pa ni upati, da bi protizarotniki dosegli kak vspeli, še meni pa. da bi zasedel srbski presto! kak angleški princ. Avstrija bo delala na to, da v Srbiji ne izbruhnejo nove lioma-tije in se nihče ne dotakne vladarja.
Belgrad, 26. oktobra. Protizarot-niški krogi so zelo konsternirani, ker je princ Jurij nenadoma odpotoval 11:1 čelu
deputacije v Peterburg. Sodijo, da se je to zategadelj zgodilo, da bi se ruski car Nikolaj zavzel za Karagjorgjeviče. Drugi pa pravijo, da so princa poslali v Rusijo, da bi dal mir in s svojimi improviziranimi govori ljudstva ne hujskal na vo?.;ko.
Srbija se oborožuje.
Belgrad, 26. oktobra. Vojni minister je odredil, da se vpokliče vsa prva rezerva. Nadalje je odredil, da se material iz sanitetnega glavnega skladišča razdeli med divizije.
Bosna.
Vesti o vstaji v Bosni in Hercegovini so izmišljene.
Sarajevo, 26. oktobra. Z ozirom na vesti, da se je ljudstvo v gačkem in lju-buškem okraju spuntalo in da je v Lipniku vojaštvo Srbe deloma poklalo, deloma vjelo, vas pa zapalilo, objavlja bosanska vlada komunike, v katerem dementira te m enake vesti ter izrečno povdarja, da se dozdaj v anektiranih deželah mir ni nikjer kalil.
Vojaki ustrelili Turka.
S a r a j e v o , 26. oktobra. V Čajnici Srbi hujskajo muslimane, da zapuste bosansko ozemlje. Nekateri se res pripravljajo, da se izsele, dasi oblasti muslimane svare pred takim usodnim korakom. Na meji so vojaki nekega Turka, ki je zapustil bosansko ozemlje, ustrelili.
Črnagora.
Vojska s Črnogoro.
Koto r, 26. oktobra. Črnogora se resno pripravlja na vojsko. Mnogo avstrijskih častniških in uradniških rodbin je Ko-tor že zapustilo. Na Lovčenu so od črnogorske strani že baterije utrdili in pripravili za vojsko.
Bojeviti knez Nikita.
Četi n je, 26. oktobra. Pri ovaciji, ki so jo Črnogorci napravili angleškemu poslaniku, je knez Nikita množici govoril: »Upajmo, da nas konferenca ne prevari. Če pa nas, dal Bog, da ne jaz ne vi ne ostanemo na življenju, ne da bi izpolnili svoje svete dolžnosti. Narod jc na vse pripravljen.
Bosanski emigranti v Hercegovini obetajo, da bodo avstrijskim vojakom nosove in ušesa odrezali.
C e t i 11 j e , 26. oktobra. Na shodu bosanskih emigrantov v Nikšiču se je sprejela tudi resolucija, da bodo bosan-sko-hercegovski emigranti v boju proti Avstriji pustili v nemar vse narodnoprav-ne pogodbe glede na običaje v vojni ter se proti krutemu sovražniku, kakor je Avstrija, posluževali najkriitejših sredstev.
Ali Konferenca n!i uoJsHrt ?
Turčija konferenco sprejela.
F r a n k o b r o d , 26. oktobra. Sultan ie izdal 25. t. ni. irade, da Turčija sprejme mednarodno konferenco. Danes so odšla tozadevna obvestila v London in Peterburg. To pa ne izključuje, da ne bi se Turčija preje še sporazumela z Avstrijo iu Bolgarijo in tako olajšala konferenci stališče i u delo.
Vojne nevarnosti ni.
S o f i j a , 25. oktobra. Vzlic temu. da so se neorieielua pogajanja med Turčijo in Bolgarijo prekinila, izjavljajo bolgarski ministri, da je vojska izključena. V poučenih krogih se trdi, da je car Ferdinand voljan odnehati in v principu priznati, da ima Turčija kot kompenzacijo za aneksijo Rumelije pravico zahtevati denarno odškod-
nino. Seveda trdijo drugi, da bo Bolgarija primorana popustiti od svojega neod-jenljivega stališča, ker se Turčija še vedno oborožuje in so velevlasti v tein oziru na njeni strani.
Kaj je Izvolskij v Berolinu opravil?
Berolin, 25. oktobra. V diploma-tiškili krogih se trdi, da Izvolskij v Berolinu dela z vsemi močmi na to, da spravi skupaj mednarodno konferenco in pridobi Nemčijo za svoj tozadevni program. Sporazum glede slednjega še vedno ni dosežen, toliko je gotovo, da se ne bo ne Srbije, ne Bolgarije, ne Crnegore na konferenco pustilo. Izvolskij konferira, kar se drugih poslanikov tiče, največ z avstrijskim. Jutri (ponedeljek) se odpelje v Peterburg, kjer bo v dumi imel ekspoze o balkanskem položaju. V Peterburgu nekateri zelo delajo na to, da Izvolskij de-misionira in stopi na njegovo mesto Ča-rikov.
Nemčija obljubila Avstriji popolno vojno pomoč?
Sofija, 26. oktobra. Tu se v diplo-matiških krogih trdi, da bo Nemčija dala za slučaj vojske na Balkanu svoje vojaštvo na razpolago proti katerikoli državi.
Francija na strani trozveze?
Sofija, 26. oktobra. Tu se govori, da se dela za sporazum med Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo, Turčijo in Francosko, da bi nastopile na konferenci složno. Ta prizadevanja so naperjena proti Angliji, ki pa skuša mladoturke popolnoma zase pridobiti. Ako se v tem oziru ne doseže sporazum, je usoda konference zapečatena.
Ministrska Kriza.
Po delegacijskem zasedanju dne 10. ali 12. novembra se cesar iz Pešte vrne na Dunaj. Pred otvoritvijo državnega zbora, ki se snide okoli 17. novembra, se izvrši preosnova kabineta. Baron Beck je, tako se poroča, dobil od vladarja navodilo, da zamenja posamezne ministre ali pa pre-osnuje ves kabinet s poslanci. Zamenjati pa hoče le osebe, ne pa sistema srednje poti. V ta namen se hoče baron Beck posvetovati s parlamentarnimi voditelji, da se zedinijo o dnevnem redu državnega zbora. Vlada predloži jako važne predloge, mej temi državni proračun, načrt zavarovanja za starost in onemoglost, predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine in o novem kreditu 400 milijonov za vodne ceste na Moravskem, Češkem in v Galiciji. Vsa ta vprašanja so jako vabljiva za ljudske zastopnike, osobito imenovanih treh kronovin. Češko-nemško vprašanje naj bi se preneslo na stranski ^tir. Na ta način upajo vladni krogi tudi Čehe privabiti nazaj v koalicijo in kabinet. Dr. Fiedler bi ostal trgovinski minister, češki minister Prašek in nemški Prade pa bi napravila prostor drugima tovarišema. Poljaki bi bili s to preosnovo zadovoljni. Tudi nemški poslanci zagovarjajo to idejo. Tako piše dr. Sylvester, da bi bila za Nemce največja taktična napaka, ko bi odpokli-cali svoje zastopnike iz kabineta. Opozarja Nemce na Thunove čase, ko so Čehi dobili češko tehniko v Brnu in spravili mnogo svojih ljudi v finančno ministrstvo. Ako se torej posreči Becku, da začasno potisne češko-nemški spor na stranski tir, je mogoče, da sostavi novo koalicijsko ministrstvo. Pri tej priliki pa utegne priti v razgovor tudi vprašanje jugoslovanskega ministra, katero je bila že sprožila graška »Tagespost«. Mi smo že konstati-rali, da je to le govorica. Vendar se ž njo resno bavi »N. Fr. Pr.«, ki roti nemške stranke, da morajo preprečiti vsakega jugoslovanskega ministra. Ta bi bil največja nevarnost za Nemce v planinskih deželah in povod velikim prepirom v kabinetu. Ravno ti razlogi pa govore za jugoslovanskega ministra, ki bi delal ravnotežje nemškemu ministru. Saj je javna tajnost, da se nemški minister Prade vtika v vsako stvar. Brez njegove vednosti ni imenovan noben najnižji uradnik v južnih kronovinah. Poznajo ga dobro Čehi, zato pa ga tudi hočejo iztisniti iz kabineta. Ako imajo Nemci, Čehi in Poljaki svoje ministre-ro-jake, smejo ga gotovo zahtevati tudi Jugoslovani.
NAJNOVEJŠE IZ ČEŠKE.
»Bumel« nemškega dijaštva v Pragi.
Praga, 26. oktobra. Za včerajšnji »bumel« nemških dijakov v Pragi je re-darstvo poskrbelo obširne varnostne odredbe. Vojaštvo je bilo pripravljeno v vojašnicah. 500 redarjev peš in na konjih je od ranega jutra skrbelo za to, da se nikjer v notranjem mestu niso zbirale gruče. Okrog 10. ure je redarstvo zaprlo Prikope ter vse bližnje stranske ulice. Nemški kazino in nemška javna poslopja so bila dobro zastražena. Redarstvo je porinilo množico, ki se je bila nabrala pred nemškim kazi™™ na nasprotni trotoar, vož-
nje tramvaja so bile ustavljene. Sedaj so pričele prihajati skozi manjša vrata kazina gruče dijakov v barvah, pomešane z di-jaštvom brez društvenih znakov, ter se sprehajale na docela zastraženem, s policijskim kordonom obdanem prostoru od kazina do deželne banke. Češko občinstvo je nemške dijake sprejelo z glasnimi vzkliki: Hanba! Abzug itd. ter jim grozili s palicami. Položaj je postajal čedalje bolj nevaren, kajti na Vaclavem trgu se je zbiralo mnogo tisoč Čehov. Češki poslanci dr. Čeh, Dvorak, Hybša in Švehta so zahtevali, naj se dijaštvo umakne v kazino. Seveda so protestirali, a zaman. Tudi dejanski so se upirali. Pri pretepu sta bila dva študenta ranjena in štirje policisti. Odhod nemških dijakov so Čehi pozdravljali z navdušenimi slava-klici in s pevanjem narodnih pesmi. Nemci so odgovorjali z »Wacht am Rhein«.
Čehi manifestirajo za drugo vseučilišče.
P r ag a , 26. oktobra. Med tem, ko se je nemško dijaštvo sprehajalo po Pri-kopih in se moralo umakniti v nemški kazino, kjer je policija za njim zaklenila vrata, se je zbrala v Klementinu nepregledna množica čeških dijakov in mnogo druge inteligence. Vsi govorniki so nagla-šali, da se mora ustanoviti druga češka univerza, ker prva zdaleka več ne zadostuje kulturnim potrebam češkega naroda. Zborovalci so se nato podali k češki tehniki, kjer so se jim pridružili tam zbrani tehničarji. Od tod je krenil sprevod, najmanj 4000 dijakov, na čelu jim cela vrsta čeških profesorjev, na Prikope, kamor je prispel ob 12. uri. Med tem so bili nemški dijaki že na varnem v kazinu. Čehi so se sprehajali po Prikopih, občinstvo jih je burno pozdravljalo ter gologlavo zapelo »Kde domov muj«. Odtod je izprevod krenil v Staro mesto, kjer se je po nagovoru poslanca Čeha mirno razšel. Ob 2. uri popoldne se je redarstvo umaknilo v svoje vojašnice. Popoldne je bilo mesto popolnoma mirno.
Nemški shod v Libercu.
L i b e r c e , 26. oktobra. Nemška omladina je sklicala za včeraj predpoldne v tukajšnjo telovadnico ljudski shod z dnevnim redom: Praški dogodki in razdelitev Češke. Shod je bil zelo dobro obiskan. Navzočih je bilo več poslancev, mestnih svetnikov in županov iz okolice. Poslali so ministrskemu predsedniku in namestniku brzojavko, s katero zahtevata, da čuvata praško nemško dijaštvo. Na nasilja proti istemu bo se v nemškem delu Češke primerno odgovorilo. Poslanec dr. Schiicker je izjavil, da češki deželni zbor toliko časa ne pride do pozitivnega dela, dokler ne bo ustreženo zahtevam Nemcev glede jezika, uradnikov in narodne avtonomije. V nemškem delu Češke bodi samo nemščina uradni jezik; kdor ga ne razume, naj si vdobi tolmača. Čeških uradnikov se ne sme dotlej nastavljati, dokler ne bo doseženo pravo razmerje med češkimi in nemškimi uradniki. Češke uradnike naj se bojkotira. Nadaljna zahteva je: lastna provincija »nemška Češka«. Urednik Melzer je grozil z obstrukcijo v državnem zboru. Soglasno so sprejeli resolucijo, ki izraža nemškim poslancem zahvalo in priznanje za nastop v deželnem zboru, zahteva razdelitev Češke, obsoja protinemške izgrede v Pragi in Ljubljani, priporoča bojkot Čehov in nadomestitev čeških delavcev z nemškimi. — Zborovalci so se nato podali v sprevodu na glavni trg, kjer so zapeli »Die Wacht am Rhein« ter se razšli.
Nemški shod v Ustju.
Ustje, 26. oktobra. Včeraj je zborovalo v tukajšnji telovadnici okolu 1500 nemških naprednjakov, nacionalcev in delavcev. Govorili so posl. Kriitzner, dr. Hackl, Reichert in Krog o političnem položaju, ki zahteva radikalno nemško politiko na Češkem. Umikanje pred češkim terorjem da mora biti konec. Po shodu so zborovalci pred okrajnim glavarstvom in pred spomenikom cesarja Jožefa peli »Die Wacht am Rhein«.
Napad na Besedo.
Toplice, 26. oktobra. V noči od sobote do nedelje so neznani demonstranti metali kamenje v tukajšnjo »Besedo« ter razbili 16 šip.
Dnevne novice.
+ V slovenskih občinah slovenski krajevni napisi! Ta glas se sedaj razlega po celi deželi. Z dežele se nam od mnogih strani poroča, da je povsod silno razburjenje vsled naročil nekaterih okrajnih glavarstev, naj županstva odstranijo samo-slovenske krajevne napise in jih nadomestijo z dvojezčinimi. Občinski odbori se pritožujejo na deželno vlado, in gotovo bo v tej zadevi povzdignil svoj glas tudi deželni odbor in odločno povedal, da ne do-
voli' za. dvojezične deske, nobene&i kredita iz občinskega premoženja.. Po deželi pa že sedaj izjavljajo tudi. hišni posestniki,, da na svojih poslopjih in zemljiščih pod nobenim pogojem ne dovolijo izobesiti dvojezičnih napisov, ampak le samoslo-venske. Vipavski župani so naznanili deželni vladi,, da ne morejo garantirati za red,, če se popolnoma slovenskim občinam vsiljujejo dvojezični napisi.. Če smejo biti na Čekern in. Moravskem v čekih vaseh samo češki krajevni napisi, zakaj bi ne bili samoslovenski napisi tudi na Kranjskem! Svetujemo deželni vladi pravočasno, naj. ne napravlja samoslovenskim napisom sitnosti in ovir. Slovenci imamo zase isto pravico, kakor drugi narodi po drugih 'kronovinah. Kar smejo drugi, zakaj bi tega ne smeli, mi! Za Slovence na Kranjskem ne bomo priznavali ukaza, ki je krivo tolmačenje § 9. v zakonu o ljudskem štetju.. Deželna vlada pozna voljo in zahtevo prebivalstva. Ni treba mnogo modrosti, da izbere pravo pot. S. L. S. je pomedla iz deželnozborske dvorane dvojezični zapisnik, in našla bo sredstva, ako bi napovedala deželna vlada Slovencem na Kranjskem boj, da izvojuje z znano svojo odločnostjo tudi samoslovenske krajevne napise. S. L. S. je obračunala z baronom Heinom in trpela ne bo proti slovenskemu ljudstvu nobenih Heinovih razmer v kakršnikoli drugi obliki. V deželnem zboru dobi deželna vlada od poslancev S. L. S. tak sprejem, kakeršnega si bo sama pripravila. Kakor prejšnja leta, postopali bomo proti vsakemu, ki ne priznava pravic slovenskega naroda.
+ Za kandidata v kranjsko - loškem okraju so kmečki in mestni zaupniki enoglasno postavili v nedeljo na shodu v Škofji Loki profesorja Evgena Jarca iz Ljubljane. Na shodu, ki ga je vodil gospod Josip Hafner iz Loke, je govoril poleg kandidata državni poslanec Demšar, razni volivci ap so opozarjali na važne lokalne potrebe.
f Veteranci in slovensko poveljevanje. Vojaško veteransko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano je včeraj vpeljalo slovensko poveljevanje. Proti je bilo le nekaj liberalcev. Odbor veteranskega društva v Kranju je baje sklenil, da ostane pri nemškem poveljevanju. Škandal!
+ Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranju, ki se razvija pod spretnim vodstvom gospoda kaplana Travna nepričakovano lepo, je otvorila v nedeljo popoldne ob velikanski udeležbi svoj zadružni dom, ki se nahajajo v njem delavnice, sušilnica, skladišče, pisarna in hišnikovo stanovanje. Stavbo je blagoslovil ob azistenci gospoda župnika Šarca in g. kaplana Travna kranjski dekan gospod A. Koblar, ki je po blagoslovitvi vzpodbujal v lepem govoru zadružnike k pridnosti, poštenosti in medsebojni ljubezni. Profesor Evgen Jarc iz Ljubljane je pa sporočil pozdrav »Zadružne zveze« in kazal na razliko temeljnih načel socialne demokracije in krščanskega socializma. Po slovesnosti se je razvila v prostorih novega doma prosta zabava, pri kateri so se odlikovali zlasti domači tamburaši. Želimo zadrugi v novem domu najlepšega napredka in božjega blagoslova!
+ Darujte »Slovenski krščansko-so-cialni zvezi«! Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« je daroval vodja deželne bolnice g. dr. V. Gregorič 20 K. — Neimenovan po g. Šoukalu 1 K. — G. Šoukal, krojaški mojster in trafikant pred škofijo, 1 K. — Somišljeniki, somišljenice — posnemajte !
+ Shod amerikanskih Slovencev. Dne 11. oktobra se je vršil v Clevelandu velik slovenski shod radi dogodkov v Ptuju in Ljubljani. Izbral se je poseben odbor, ki nabira prispevke za žrtve v Ljubljani.
—	Glavna volišča za prihodnje deželnozborske volitve bodo: Za ljubljanski sodni okraj brez Ljubljane: Spodnja Šiška, za sodne okraje Radovljica, Kranjsko gora in Tržič: Radovljica, za sodna okraja Kranj in Škofja Loka: Kranj, za sodna okraja Kamnik in Brdo: Kamnik, za sodne okraje Vrhnika, Logatec, Idrija in Cirkni-ca: Gor. Logatec, za sodne okraje Postojna, Senožeče, II. Bistrica, Vipava in Lož: Postojna, za sodne okraje Litija, Višnja-gora in Radeče: Litija, za sodne okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Krško, za sodne okraje Kočevje, Vel. Lašče, Ribnica, Žužemberk: Ve!. Lašče, za sodne okraje Rudolfovo. Črnomelj in Metlika: Rudolfovo.
+ Jagič odlikovan. Cesar je profesorju dr. Vatroslavu Jagiču podelil dedno plemstvo.
—	Hišne preiskave v Gorici. Goriška policija je izvela v soboto več hišnih preiskav pri članih društva »Circolo popola-re di eoltura«. Zgodilo se je to na povelje deželnega sodišča v Trstu, ki vodi preiskavo proti mladeniškim demokratičnim italijanskim skupinam, ki so baje v zvezi z zgoraj omenjenim društvom.
—	Aretiran na pruski meji je bil Ivan Bšrce iz Dornberga. Priskrbel si je 1200 kron od nekega goriškega denarnega zavoda s pomočjo ponarejenih dokumentov. Pripeljali, so ga v goriške zapore.
—	Postojnski trgovci so dosegli s svojim sklepom, da sprejemajo le slovenske dopise, in račune, krasne uspehe. Večina tvrdk ie že nastavila slovenske dopisnike. Le tvrdka A. Korosi v Gradcu, ki se peča z železnino, noče ugoditi. Slovenski trgovci, izvajajte dosledno svoje sklepe!
—	Umrl je pretekli četrtek v Mavčičah. posestnik in bivši občinski odbornik Josip Zevnik v 76. letu starosti. Bil je dlje časa tudi cerkveni ključar.
—	Brez spominske plošče stoji še sedaj. rojstna hiša pokojnega Simona Jenka.. Pisateljsko društvo, kje si?
—	Lep lovski plen. Zadnji četrtek so ustrelili lovci med Prašami, Mavčičami in Smlednikom 36 zajcev, 6 fazanov, 20 jerebic in par veveric.
—	Latkoczy se je ustrelil. Bivši podpredsednik ogrskega upravnega sodišča, ki je bil odpuščen, ker se je bil dal podku-pavati, se je v soboto popoldne na Lass-nitzhohe pri Gradcu ustrelil. Hoteli so ga spraviti v tamošnji sanatorij. Rekel je, da hoče iti še prej molit v cerkev. Dočim so ga spremljevalci čakali pred vhodom, je izginil skozi stranska vrata, si kupil revolver ter se na ulici ustrelil.
—	Fcm. Albori obolel. Fcm. Albori, ki sedaj stanuje pri trgovcu g. Edvardu Dolencu v Kranju, je na lovu obolel.
—	Rododendron v cvetju. Po Gorenjskem je pričel cvesti pljuvanec (rododendron). Tupatam se pokaže vršiček cvetja, najbrž se je spomladi zakasnil ali pa ga je premotila jesen, ki je bila jako mila.
—	Umrl je v Žirovnici posestnik in gostilničar gospod Jožef Valand, star 88 let. — Umrla je na Livkili pri Štrumih Roža Šturm, mati gospodične Šturmove, učiteljice v Števerjanu.
—	Na smrt na vislicah je v Zagrebu obsojen bivši 23 let stari trgovski pomočnik Ivan Svetec iz Vezišča, ki je v Zagrebu napadel, oropal in umoril juvelirko Heleno Lavrič.
—	Deželna bramba. Kakor se nam poroča z Dunaja, so vojaški krogi jako zadovoljni z letošnjimi nabori za deželno brambo. Mnogi, ki so se bili odtegnili naborom, so se letos priglasili z ozirom na amnestijo povodom cesarjevega jubileja. Z ozirom na te ugodne razmere je vojna uprava odpustila domov do meseca sušca več brambovcev, katerim se torej aktivna služba skrajša skoraj za pol leta.
—	Nagrobni spomenik pesniku Luki Botiču odkrijejo na pokopališču v Djako-vu dne 1. septembra t. 1.
—	Policijo podržavijo v Banjaluki in Dolenji Tuzli.
—	Milo na korist družbe sv. Cirila in Metoda za Isto založi tvrdka Ivan Lentič v Milni, Dalmacija.
Zrakoplov Zeppelin I. je dne 23. t. m. izvršil svoj že dvakrat odložen polet. Dvignil se je ob navzočnosti kralja in kraljice virtemberške in mnogih drugih dostojanstvenikov in tujcev. V čolnu zrakoplova so se nahajali poleg nečaka grofa Zepplina še nadinžener Dor, baron Bas-sov, baron Gemmingen in dr. Colsmann. Po tri in polurni vožnji v zraku, pri kateri se je zrakoplov dotaknil mest Lindau, Ro-manshorn in Bregenz, spustil se je gladko nad plavajočo lopo, obkrožil štirikrat Bo-densko jezero in potem obstal 150 metrov pred lopo, v katero ga je nato potegnil mo-torski čoln. Kraljica virtemberška je takoj nato se javila pri grofu Zeppelinu ml. in ostali družbi zrakoplova ter izrazila svoje iskrene častitke in veselje na tako dobro uspeli poizkusili vožnji. Množica je ves čas spremljala zrakoplov z navdušenimi vzkliki. O vožnji se je izrazil Zeppelin ml., da je bil to le poizkus, ki je povsem zadovoljivo izpadel. Motorji in krmilare-nje se je temeljito poizkusilo in je vse izvrstno delovalo. Opustitev stranskega krmila ni imela nobenega vpliva na vožnjo. Nad jezersko gladino je bilo ozračje popolnoma mirno. V višini 290 metrov pa so se morali boriti proti močnim tokom. Najvišja hitrost, ki se je dosegla, še ni določena.
—	Banka v konkurzu. V Celovcu je napovedala banka Jožef Winkler konkurz.
Demonstrodle pred sodlftem.
Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk, votanti so višja drželna sodna svetnika Polec in Vedernjak in svetnik Hauf-fen. Obtožbo zastopa dr. Pajnič.
Benedikt K o m a n, rojen v Viž-marjih 1876. leta, Karol Omerza, rojen v Vidmu pri Krškem 1884. leta, sta tožena, in sicer, da sta dne 18. m. m. proti polnoči v Ljubljani pri rabuki na Marijinem trgu orožniku Ignaciju Zima, ki je ve-
lel množici, da se razide, se zoperstavlja-la in se jela z orožnikom besedovati. Benedikt Koman je nekaj preje z besedami: »Pfuj, Abcug« mimo Auerjeve gostilne v Ljubljani gredoče, svojo službo opravljajoče orožnike razžalil, zakrivila sta oba z » dejanjem pregrešek rabuke, Koman pa še posebej prestopek zoper javne naprave in naredbe in naj se kaznujeta po § 214, Koman z ozirom na § 267 k. z. Zvečer, 18. m. m. so se vršili v Ljubljani veliki izgredi, ki jih je moglo šele končati orožništvo. Med 10. in 11. uro zvečer je več ljudi iz veže Avrove gostilne v Wolfovi ulici, stoječ za železnimi vratmi, psovalo zunaj okoli hodeče, službujoče orožnike in vojake s klici: »Pfuj« in »Abcug«. Med temi kričači je bil tudi Koman, ki ga je bilo poznati po svetli obleki in veliki postavi. Pozneje, okoli polnoči, so pa orožniki z vojaštvom odganjali množico z Marijinega trga ter veleli vsakemu posebej, naj odide domov. Ta poziv sta dobro čula oba obdolženca, a se nista hotela odstraniti, marveč se pričela z orožnikom Zima, ki ju je še posebej pozval, naj odideta, še besedovati. Oba obtoženca oporekata, da bi bila kaj zakrivila.
Komana zastopa dr. Hudnik, Omerzo dr. Kapus.
Koman zanika, da bi bil kričal »Abcug«. Bil je res v Auerjevi gostilni, hotel je iti iz gostilne, a ni mogel, ker je bila prevelika gnječa. Okoli polu 12. ponoči je šel še po Prešernovih ulicah iz radovednosti. Na Sv. Petra cesti ga je ustavil Rupnik, s katerim sta se pogovarjala o stanovskih društvih. Prišel je neki orožnik in zaklical: »Sie sind arretiert!« Orožnik ga je že spustil, a pritekel je neki drugi orožnik in zaklical: »Der ist zu arretieren!« Čul ni, da bi bil orožnik rekel, naj se izprazni prostor.
Omerza je bil v službi pri predstavah pri Maliču. Ni se udeleževal demonstracij. Kar prijel ga je orožnik, ki ga je hotel vkleniti. Slišal ni, da bi bil rekel orožnik, naj se izprazni prostor.
Alfred Lelleg, orožniški ritmojster, je bil 18. m. m. pri Auru. Ne more se spominjati na drugo, kakor na klice: »Abcug, Pfuj«. Videl je le nekega belo oblečenega, krepkega moža. Zdelo se mu je, da je klical. Ni dal ukaza, da se aretira. V preiskavi je trdil ritmojster, da je klical Koman: »Pfuj«. Tudi na Omerzo se ritmojster ne vč spominjati, niti na to. kar je izpovedal v preiskavi.
Ignacij Zima, orožniški postajevodja, pozna obtoženca. Imel je nalogo, da za-branjuje zbiranje. Opozoril je na Marijinem trgu obtoženca, naj se odstranita. Aretiral je prvega Omerzo, ki mu je rekel »Oni v beli obleki je vpil«, nakar je aretiral še Komana.
Jože Lužar, sluga deželne bolnišnice, je bil 18. rn. m. tudi na Marijinem trgu sam. Prišla sta s Komanom skupaj okolu 9. ure. Vse je vpilo, ker so prišli orožniki. Sli so mirno do pošte. Kar naenkrat so ga orožniki prijeli in aretirali, ne da bi vedel, zakaj. Pozna tudi nekega Rupnika, ki je stal zraven Komana, ko so ga vzeli. Bil je cel čas s Komanom skupaj. Omerza ni bil skupaj s Komanom. Franc Rupnik, uradnik vžitninskega zakupa, ni čul, da je Koman izzival. Omerze ni videl.
Dr. Pajnič predlaga, naj se pristavi obtožbi proti Komanu, da je žalil orožnike pri Auru z besedami »Pfuj«, »Abcug« v zvezi z neznanimi storilci. Zahteva, naj se oba obtoženca strogo kaznujeta z ozirom na resne dogodke. Dr. Hudnik se sklicuje na orožniško ovadbo, ki trdi o Kol-manu: Er benahm sich selir renitent.
Zagovornik naglaša, da je jako značilno, da danes ritmojstra spomin zapušča glede na izpovedbe v preiskavi. Zima ni mogel navesti nobenega besedovanja Komanovega. Izpoved priče Rupnik se popolnoma vjema z obtoženčevo izpovedjo. Rabuke ni bilo takrat nobene. Rabuke se zakrivi obtoženec, ki nagovarja več ljudi, naj mu pomagajo ali se pa zopersta-vijo. Nihče ni pa vpil, »naj se jima pomaga« ali »zoperstavi«! Predlaga, naj se Koman oprosti. Dr. Kapus naglaša, da Omer--za sploh ni bil na ulici, ker je bil v službi. Le slučajno je zašel v gručo. Ni dokazano,, da je čul klic, naj se ljudstvo odstrani. Zgoditi se je morala pomota. To potrjuje tudi izpoved priče Zime. Opravičevanje ni besedovanje ali prepir. Predlaga, naj se obtoženec oprosti.
Dvorni svetnik Pajk naznani obsodb bo, po kateri sta kriva obtoženca prestopka po § 384. kaz. zak. in se obsodi Koman v I teden strogega zapora, poostrenega z dvema postoma, Omerza pa v 10 dni strogega zapora. Koman se pa oprosti obtožbe glede klicanja v Aurovi veži. Oba zagovornika priglasita ničnostno pritožbo.
Šišenske demonstracije pred deželnim sodiščem.
Gospo Ano B o 11 a v z a r, roj, v Trstu dne 21, februarja 1875, uradnika
soproga v Spod. Šišk> toži državno pravd- I ništvo, da je dne 27. m. m. v Spodnji Šiški ob aretaciji Blaža Pirnata več ljudi zoper c. kr. orožniško patruljo nagovarjala, da bi se zoperstavili, rekoč: »Fantje, dajte jih in iztrgajte jim iz rok aretiranega.« Imenovano c. kr. orožniško patruljo in občinskega predstojnika Jakoba Burgerja, ki je izvrševaje svojo službo podpiral orožnike, razžalila z besedami: »Fej orožniki. Zdaj se gredo že zopet za Nemce potegovati« in »Sramota za Šiško, da ima takega župana, da pusti orožnikom Slovenca aretirati.« Zakrivila je pregrešek rabuke po § 279 k. z. in prestopek zoper javne naprave in naredbe po § 312 k. z. in sa naj kaznuje po § 279 k. z. z ozirom na § 267 k. z. Dne 27. m. m. popoldne je v Zgornji Šiški več ljudi naskočilo nekaj podčastnikov 27. pešpolka. Vojaki so se umaknili v neko gostilno, zunaj pa se je nabrala velika množica, k' je žvižgala in kričala. Morala je priti orožniška patrulja, ki je razgnala množico in osvobodila vojake. Pri tem je bil Blaž Pirnat aretiran. Ko so ga tirali orožniki proti Ljubljani, je zaklicala obtoženka šišenskemu županu Jakobu Burgarju, ki je uradno podpiral orožnike, naj ukaže, da areto-vanca izpuste. Seveda se ji ni ugodilo. To jo je tako raztogotilo, da je potem storila v obtožbenem tenorju navedena dejanja. Vse to je dognano po orožniškem poročilu.
Dr. Tekavčič predlaga, naj se razprava preloži. Vročena je bila namreč ob-toženki obtožnica, ne da bi bila prej zaslišana. Da imamo cel dogodek pred očmi, je potreba, da so navzoče pri razpravi tudi razbremenilne priče. Državni pravd-nik dr. Pajnič pravi, naj bi senat o tem pozneje sklepal. Obtožena gosap Boltav-zar izpove, da je orožnik pripeljal Pirnata. Zupan Burgar je prišel skozi vrata. Priznava, da je rekla županu: Res, sramota za Šiško, da ima takega župana, da pusti Slovence aretirati. Več kot sto korakov so bili že vojaki proč. Drugega ni rekla.
Dvorni svetnik Pajk naznani, da bo sklepalo sodišče o zaslišanju nadaljnih prič pozneje. Obteževalne priče se skupno za-prisežejo. Zupan Burger izpove: »Pirnata so vklenili pri Ančniku pod streho. Bil je tudi pri Ančniku. Zunaj je bilo vpitje. Obtoženka in še neka druga sta šli s fanti. Rekla mi je: »Vi župan, dajte jim ga vzeti«. Klicala je fantom: Fantje, koraj-žo! Pejte za njimi. Dejte jih no. Dejte jim ga vzet. Prekleti žandarji. Trikrat ji je rekel: »Glejte, da stran pridete«.
Gospa Boltavzar zanika, da bi bila to rekla. Burgar: Saj ste k meni prišli. Fantje so naprej tekli, ti dve sta pa za njimi vpili, kakor bi pure gonili.
Franc Spreitzer, postajevodja, je aretiral Pirnata. Ne vč, kdo je psoval orož^ nike. Orožnik Viljem Wi\voda je čul, da so vpili: sramota. Ne ve, če je obtoženka vpila. Orožnik Adolf Fink ne ve, če je obtoženka kaj govorila. Gospod župan je povedal, kaj je govorila Boltavzarjeva. Šišensko županstvo opisuje obtoženko kot na jako dobrem glasu; samo to napako ima, da je ljubosumna na svojega moža Rajka Boltavzerja. Sodišče nato sklepa o predlogih glede na zaslišanje nadaljnih prič.
Dvorni svetnik Pajk naznani, da se razprava preloži, da se spisi odstopijo državnemu pravdništvu, da zasliši nadaljnje priče.
Štajerske noulce.
š Občni zbor »Narodne Stranke« za Maribor in okolico. Zadnjo soboto se je vršil v »Narodnem domu« občni zbor »Narodne Stranke« za Maribor. Predsednik Kejžar otvori občni zbor, ter v par besedah obrazloži delovanje odbora v preteklem letu, nakar se prebere zapisnik zadnjega občnega zbora. Predsednik je dalje poročal tudi, da se v kratkem naseli v Mariboru slovenski brivec (kaj pa ta, ki je že tukaj, vpraš. por.) in slovenski knjigovez. Nato se voli odbor. Predsednikom je izvoljen dr. Vlad. Srnec. V odboru so dalje dr.. Turner (ki se je branil), dr. Pivko Kejžar,. dr. Poljanec in drugi. Nato je poročal o šolskem vprašanju dr. Pivko. H koncu je nemški bral razne čednosti iz zgodovine lajtersberške šole. Kot zastopnik glavnega odbora »Narodne Stranke« je govoril urednik Lesničar; najprvo agitira za novi dnevnik, potem pa bere izvleček o načrtu postave za starostno zavarovanje. H koncu se je sprejela resolucija, v kateri se protestira proti nemškim surovostim in zahteva podržavljenje mariborske policije.
š Dva milijona deficita izkazuje proračun štajerske dežele za leto 1909.
š Deklica zgorela. V Studenicah pri Mariboru jc viničarjeva hčerka, 18 let stara Matilda Krebs prišla na paši preblizu ognja. Deklici se je unela obleka. Goreča
je letela k bližnjemu potoku, med potjo se je pa zgrudila in zgorela.
š Prestavljen je davčni oficijal Viljem Klemenčič iz Ormoža v Celje, davčni oficijal Alfonz Sorglechner pa iz Celja v Ormož.
š Slovenska Pfeiferjeva tovarna za milo in perilna čistilnica se je ustanovila v Spodnji Hudinji pri Celju.
š Griža razsaja v Sv. Nikolaju in v Podgorju v Slovenjem Gradcu. Umrlo je že na njej več oseb.
Ljubljanske noulce.
Ij Slavnost zlate maše Pija X. Vsled naročila ljubljanskega ordinarijata se je včerajšnjo nedeljo, 25. oktobra, po vsej škofiji slovesno obhajala slavnost zlate maše sv. Očeta. V soboto zvečer so se po Marijinem zvonenju oglasili zvonovi in pol ure napovedovali redko slovesnost. V nedeljo se je po vseh župnih cerkvah vršila cerkvena slovesnost s primernimi govori. V stolnici ljubljanski je opravil presvetli knezoškof pontifikalno sv. mašo, kateri je sledil slovesni »Te Deum«. Povsod se je ta dan dvigal glas: Bog živi, Bog ohrani, Bog podpiraj zlatomašnika papeža Pija X. v blagor katoliške cerkve in njenih vernikov!
Ij Jutri k predavanju dr. Lampeta ! Jutri točno ob pol 8. uri predava v dvorani S. K. S. Z. g. dr. Evgen Lampe. K obilni udeležbi vabi odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Ij »Slovenska filharmonija« je priredila včeraj v »Unionu« velik koncert, katerega se je udeležilo 535 oseb, mnogo jih je pa moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Koncertni orkester je pokazal, da ja v umetniškem oziru mnogo nad vojaško godbo. Želeli bi le, da bi pri koncertih ob pogrnjenih mizah tudi nekoliko računal: z razpolženjem občinstva in dodali koncertnim točkam tudi kako lepo koračnico. Naj se preveč ne moti o ljubljanskem občinstvu — najbolj so včeraj ugajale vari-jacije za ksilofon. Pogrešamo na sporedih tudi skladb naših domačih skladateljev, saj ima n. pr. Foerster znamenito »Suite slave«, pa tudi Parma in drugi imajo marsikaj, kar bi tudi koncertni orkester lahko igral. Dasi je bila včeraj pri koncertu velika udeležba, je bila postrežba »Unio-nova« točna in dobra.
Ij Vlomilec pri Jebačinu Koren pobegnil iz zapora. Iz Zadra smo dobili danes dopoldne poročilo: Mehanik Franc Koren, ki je izvršil znani vlom pri Jebačinu in pozneje na Dunaju v prepiru na cesti zabodel gostilničarja Meixnerja ter je bil za ta uboj obsojen na pet let ječe, je na predrzen način pobegnil iz zapora. Korena, ki je glavar obsežne družbe vlomilcev, so iz kaznilnice Stein prepeljali v Zader, da ga ondi preiskovalni sodnik zasliši radi vloma v Zadru, Trstu in Ljubljani. Pred preiskovalnim sodnikom se je Koren jako predrzno obnašal ter je preiskovalnemu sodniku odkrito izjavljal, da je njegov namen pobegniti iz zapora. V pretekli noči je Koren odlomil nogo od mize v celici, s tem »orodjem« je odvzdignil omrežje pri oknu in je odstranil. Skozi okno je Koren prišel na neko teraso od tu se je pa spustil v globočino s pomočjo vrvi, narejene iz štirih rjuh. Od tu je skočil preko nekega zidu in bil je prost. Dosedaj orožniki begunca še niso dobili. Ni izključeno, da Koren pobegne v Črno goro. Kako je mogel Koren na tako lahek način pobegniti, je nerazumljivo. Tu prevladuje mnenje, da bi Koren ne bil mogel uiti, ako bi bil v zaporu v Ljubljani in tudi preiskava bi bila zaradi tukajšnjega vloma zelo olajšana. Da bo Korena težko dobiti, se sodi že iz tega, ker je Koren zelo drzen in vešč več tujih jezikov. Delo varnostnih oblasti je sedaj splavalo po vodi. Ko bi bil Koren tu v zaporu, bi se nanj gotovo bolj pazilci Maščevat se seve Koren pričam v Ljubljano ne pride, ker njemu je le za prostost.
Ij Prostorna stavbišča ob Dunajski cesti pridejo spomladi v last mestne občine, ko prevzame v uporabo vojaški erar novo skladišče na Kodeljevem. Na gori imenovanem stavbišču prideta predvsem v poštev projektovana trinadstrop-na stavba novega modernega hotela, ki ga bo dala zgraditi »Kreditna banka«, z restavracijo proti Franca Jožefa cesti in s kavarno proti »Slonu« obrnjeno, ter s 120 sobami za tujce. Poleg te stavbe zgradi društvo »Merkur« svoj »Trgovski dom«.
tj Obravnava proti dvanajstim osebam, ki so še v zaporu, osumljene demonstracij, se bo vršila prihodnji teden.
Ij Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek* se poje četrtič dražestna opereta »Valčkov čar«, in sicer za par abonente (na plakatu je tiskovna pomota). — V petek je premi-jera velike opere »Samson in Dalila«, ki je pravkar na repertoarju dunajske dvorne opere. Zaradi lažjega razumevanja opernega dejanja, ki je točno posneto iz
sv. pisma (iz knjige sodnikov, pogl. 16.), prinese »Slovenec« prav kratko vsebino libretta te dni.
Ij Merodajniin vojaškim krogom na znanje. Piše se nam: Včeraj nas je bila večja družba v gostilni pri »Levu« na Marije Terezije cesti. V gostilno pride osem Belgijcev in dva dragonca. Zahtevajo pijačo, katero so takoj dobili, a takoj so tudi začeli izzivati z nemškimi pesmimi. Gostil-ničarka jih je opmnila, da ni treba ljudi razburjati. Nato so vojaki takoj plačali, vstali godrnjaje. Vpili so »Heil!« Pri odhodu so razbijali in tolkli ob vežna vrata. Zunaj se je eden izmed njih izrazil: »Ich geh' eine und liau i eine obe«. Bili so vmes podčastniki. Godilo se je sinoči krog 8. ure. Priče na razpolago.
—	Pokopali so včeraj gospoda Ivana Proeckl, ki je umrl v starosti 33 let.
—	Na Črnučah je včeraj nagloma umrla J. Snoj, vdova po pokojnem županu iu cerkovniku. Bog bodi duši usmiljen!
—	Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu priredi dne 7. novembra koncert na korist narodnim žrtvam v Ljubljani.
Ij G. Danilo je včeraj gostoval v tržaškem slovenskem gledališču v »Debori«.
Ij Prijet defravdant. Mestna policija je pred nekaj časom dobila od tržaške policije obvestilo, da je neki Jakob Romano, rojen J841. leta v Št. Louzu, okraj Udine, meseca julija v Benetkah prejel v navzočnosti dveh prič od zasebnice Geme Mo-randinijeve 500 lir, da bi ji rešil v tržaški zastavnici več dragocenosti. Romano se je z denarjem odpeljal res v Trst, toda dragocenosti ni rešil, temveč se je odpeljal naprej v Ljubljano. Ko mu je pošel denar, je vstopil v delo pri Kranjski stavbinski družbi. Mestna policija ga je te dni izsledila in izročila sodišču zaradi hudodelstva poneverjenja.
Ij Iz Amerike se je včeraj povrnilo 162 Slovencev in Hrvatov, tja se je pa odpeljalo 9 Hrvatov.
Ij Vprašanje. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani se naproša, čc mu je znano da ima hišnik Alojzij Pir v stari Andre-tovi tovarni salamov v Vodmatu vsako nedeljo veselico z godbo, kjer toči vino in pivo, ne da bi imel za to potrebno dovoljenje. Gostilničarji v Vodmatu, kateri smo itak z davki preobloženi, prosimo, da se temu odpomore, sicer bomo prisiljeni si sami iskati pom6či. — Več gostilničarjev.
ij Nemška poezija. Celjska »Deutsche Wacht« priobčuje naslednjo pesem neke nemške Ljubljančanke (Lina Kreuter?):
»Komm mir nach Laibach, LaB Dich's nicht verdrieBen — Nur lerne noch friiher Auf VVindisch zu nieBen!
Die \vindische Bildung Ist auch nicht weit her: Die Deutschfeinde streichen Auch Fri- und Raseur!
Und \ver auf das Deutsche So jagt und so pirseht, Mir scheint, der g'hort aH'weil In die Krainischen Wiirst.
Im Wasser sch\vimmen Schilder Vom »RoB« und »Elefant« — Aber die anderen Vieher Sind immer noch am Land!
In to se imenuje »nemška kultura«!
Dobava sena iz pomožne akcije. »Gospodarska zveza« opozarja vse pri »Zadružni zvezi« včlanjene hranilnice in posojilnice, da ji vpošljejo »Naročilne liste« za dobavo sena iz pomožne akcije najkasneje do 2. novembra t. I., ker bi se sicer na pozneje došle »Naročilne liste« za prvo razdelitev sena, ki se bo vršila meseca novembra tega leta, več ne oziralo.
POVRATEK CESARJEV NA DUNAJ.
D u n a j, 24. oktobra. Govori se, da se cesar povrne iz Budimpetše dne 2. novembra ter se nastani v Schonbrunnu.
RUSKE ČETE PREKORAČILE PERZIJSKO MEJO ?
Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Tebrisa, je predvčerajšnjim šest bataljonov ruske pehote s primernim topništvom in konjeništvom prekoračilo perzijsko mejo. Čete zasedejo baje Tebris in se jih danes tamkaj pričakuje. V mestu vlada velika panika.
Telefonska in brzojavna poročila.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI.
Trst, 26. oktobra. Pri včerajšnjih de-želnozborskih volitvah v splošni kuriji v Istri so zmagali vsi kandidatje političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Zupan dolinski Pangerc je izvoljen. Dobil je 3134 glasov, samostojni protikandidat Šiš-
kovič je dobil 706 glasov, kandidat slovenskih krščanskih socialcev Štrajn je dobi! nepričakovano veliko, 501 glas. Italijanski kandidat v tem okraju župan Bartolič je dobil 551 glasov, razcepljenih glasov je bilo 75. Izvoljeni so tudi dr. Kurelič, Špin-čič in Flcgo. Kurelič je dobil 4237 glasov, njegov nasprotnik socialni demokrat .lel-čič 653 glasov. Kar se tiče italijanskih okrajev, je v prvem okraju ožja volitev med liberalcem dr. Apollonio in krščanskim socialcem Spadaro, v drugem okraju sta izvoljena liberalca Candussi in dr. Pe-sante, v tretjem okraju je izvoljen tudi z liberalnimi glasovi socialni demokrat dr. Ritossa. To je prvi socialni demokrat, izvoljen za istrski deželni zbor. (Tretji okraj je okraj mesta Pulj, ki voli tudi v splošni kuriji razun v dveh mestnih.) Krščanski ocialec Spadaro v prvem okraju najbrž ne bo zmagal pri ožji volitvi, 'ker bodo socialni demokrati šli z liberalcem. Liberalni listi z velikim zadoščenjem zabele-žujejo, da v drugem okraju škof Flapp ni šel volit in je sploh v Poreču, kjer je središče italijanske duhovščine, dobil krščan-k issocialec samo 40 glasov, med tem od devetih duhovnikov, izvzemši škofa Flap-> pa, ki ni hotel iti volit krščanska kandidata Ghiro in Ulcigraja. Splošno je slovant ske krščanskosocialno misleče kroge razveselilo nepričakovano število glasov, združenih na njihovega kandidata Straj-na, ki je prvi nastopil kot kandidat mlade slovenske istrske krščansko - socialne stranke.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM.
Dunaj, 26. oktobra. Danes voli Nižja Avstrija 58 poslancev v deželnozborski splošni kuriji. Volitve se vrše mirno. Skoro gotovo dobe socialni demokrati na Dr-naju 12 mandatov.
POGREB POSLANCA STANISLAVA KUBRA.
Praga, 26. oktobra. Včeraj so pokopali češkega državnega poslanca agrarca Stanislava Kubra, predsednika češke sekcije deželnega kulturnega sveta, ki je na svojem posestvu Knezereš nenadoma zadet od kapi umrl.
REZERVISTI 54. PEŠPOLKA V BOSNO.
Dunaj, 26. oktobra. Časopisi poročajo, da je ves 15. vojni zbor, ki je sedaj v Bosni, mobiliziran. Danes so se iz Olomuca pod poveljstvom poročnika Svetka odpeljali v Bosno rezervisti 54. pešpolka. Časopisi pravijo, da v vojaških krogih sodijo, da do resnih spopadov ne pride, Avstrija le za vsak slučaj zastraži meje.
VELIKE NADE SRBIJE.
Belgrad, 26. oktobra. Vest, da bo car Nikolaj baje sprejel srbskega prestolonaslednika. je Srbe zelo razradostila in vliva Srbom novih nad. Princ Jurij je danes odpotoval v Peterburg preko Dunaja.
Belgrad, 26. oktobra. Pri odhodu prestolonaslednika je bilo iz trdnjave oddanih 24 strelov. V Zemunu ui bilo sprejema. V Zemunu se je prestolonaslednik za treno-tek pokazal pri oknu železniškega voza, a se kmalu zopet umaknil.
SRBSKE ŽENE.
Belgrad, 26. oktobra. Včeraj jc zborovalo več tisoč žena in deklet in sklenilo bojkot proti avstrijskemu blagu. Ženske so manifestirale pred dvorom in različnimi poslanstvi. Črnogorski poslanec Vuko-tič jih je navduševal.
AVSTRIJSKI PODANIKI NA SRBSKEM
ODPUŠČENI IZ SLUŽB.
Belgrad, 26. oktobra. Vrhovna uprava kraljevskih srbskih državnih železnic je odpustila iz službe vse avstro-ogrske podanike.
ČRNA GORA PROSI ITALIJO PODPORE.
Riin, 26. oktobra. Črnogorski minister je došel sem, da poizkuša pridobiti Italijo za srbske želje po novi ureditvi meje pri Novem Pazarju, posebno pa za proglasitev neodvisnosti Črne gore.
SRBSKI SREDNJEŠOLCI.
Belgrad, 26. oktobra. Včeraj so imeli tukajšnji srednješolci shod, na katerem so pozvali srednješolce v Londonu, Parizu, Peterburgu in Rimu, naj protestirajo proti Avstriji.
PROVOKATORIČNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V BELGRADU.
Belgrad, 26. oktobra. Včeraj so v narodnem gledališču predstavljali igro »Pe-ra Segedinac«, ki je bila nekoč na inicija-tivo avstro-ogrskega poslanika prepovedana. Tekom predstave so bile v gledališču bučne demonstracije proti Avstro-Ogrski. Občinstvo je kričalo »Doli z Avstrijo!«
RUSKA DIJAŠKA STAVKA.
Peterburg, 26. oktobra. Stavka ruskih vseučiliščnikov je končana.
TRŽNE CENE
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 26. oktobra
Pšenica za oktober......12 35
Pšenica za april.......12" 10
Rž za okt..........10 07
Oves za okt..............7 48
Koruza za maj 1. 1909 ..... 8 40
Efektlv: 5 ceneje.
Meteoro^gično poročilo.
Višina n. mor em 30(r2 m. srea. zračni tlak 736'0 mm.
Čas opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
739 5
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
2 0 sl. sever
356 35 2
2 2 brezvetr. 4 8 sl.' jzah.
dež
c F c
a. »
122
Srednja predvčerajšnja temp. 1'6°, norm. 8 9°.
26 9. zveč. 26
7. zjutr. 2. pop.
36'9 39 5 40'6
54 62 9'4
sl. svzh. brezvetr. sl. jjvzh.
megla
dež
138
Srednja včerajšnja temp. 4 1", norm. 8 7°.
Veliko zalogo absoluino zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsfc o društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50--60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo w Vipavi.
flražbeni oklic.
Prodalo se bodi na prostovoljni sodni dražbi
dne 27. oktobra 190» od 9. do 12. ure dopoldne
in od 2. ure popoldne naprej eventualno tudi dne 28. t. m. ob isteui času v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 77 v zapuščino umile Marije Lipoglavšek
iz Ljubljane spadajoča premičnina: pohištvo, obleka, perilo, kakor tudi nekaj zlatnine.
V Ljubljani, dne 24. vinotoka 1908.
2892 2 -1
c. kr. notar kot sodni komisar.
V
fyiton $arc
Ljubljana, ^v.Petra cesta št. 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
===== perilo —
ja otrobe, gospe in gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in $ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d.
J^akor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
/Zaročila za venkaj točno in zanesljivo.
2238 17



Jlrlte, naročajte »Slovenca"!

******
'II
0S
:
-i


53
Usojam si slov. občinstvu naznaniti, da sem premestil svojo
krojaško obrt
iz^lalnic na Jforoš^cm v Ljubljano. Jfot strokovnjak 3 večletno prakso, Se priporočam preč. duhovščini in slav občinstvu ja obilna naročila. Solidno delo, nizke cene. 2802	Veleseoštovanjem	2—1
)van JV[ohorič, krojač Ljubljana, ?etra cesta 27.
Hiša se proda
ugodno na Dolenjskem. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje in nekaj sveta. Posebno primerno je posestvo za krojača ali kramarja, ki bi otvoril malo trgovino ker ni v kraju nobene konkurence.
Ponudbe naj se pošilja na »Poštni predal 35« v Ljubljani. 2799 3—1
Hiša se proda
na Gorenjskem. Ista je enonadstropna v najboljšem stanu s 6 sobami, veliko verando in prostori za prodajalno in gostilno. Pri hiši ie tudi nekaj vrta tik ob vodi.
Hiša je jako primerna za penzijonista, ki bi imel veselje do male trgovine. Sobe se prav lahko ugodno oddajo poletu leto viščarjem. Eventualno se tudi da trgovina z gostilno ali brez iste v najem. Ponudbe naj se pošljejo na »Poštni js^edal 35« v Ljubljani.	2800 3 -1
Rahitis.
Najbolje koncentrirana rcdilna sredstva, ki se nahajajo v SCOTT-ovi emulziji, rede kosti, jih napravijo trde in ravne in omogočijo hitri raz-:: voj zdravega mesa. ::
Mno zdravje
se kmalu povrne in otroci, ki trpe na tej bolezni, postanejo zdravi in močni, kakor vsi drugi. 2249 a Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
- Dobi se v vseh lekarnah. -
Pristna le s to znmko — ribičem — kol garancijskim, znakom Scottovega ravnanja.
Vabilo
k
ustanovnemu občnemu zboru
gremija trgovcev v Ljubljani
ki se bo vršil
v veliki dvorani „Mestnega doma,fr
v nede.jo, dne 8 novembra 1.1. ob 9. uri dop.
v slučaju nesklepčnosti pa v smislu § 17. odstavek 6. gremijalnih pravil eno uro pozneje.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnikov.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega} zbora.
3.	Volitev načelnika.
4.	Volitev dveh namestnikov. 5; Volitev 12 odbornikov.
6.	Volitev 6 namestnikov.
7.	Volitev dveh računskih pregledo-valcev.
8.	Volitev dveh članov in jednega namestnika v razsodniški odbor.
9.	Raznoterosti.
P. n. člani se opozarjajo na §24 , odst. 4.r točka 1. gremijalnih pravil.
Načelnik:
2801 (1-1)	Ivan Knez.
V lepem Ie'oviščnem kraju naDolenjskem se jako pod ugodnimi pogoji proda novo-zidana
enonads ropna hiša
v kateri je dobro upeljana gostilna in tudi sposobna za vsako obrt. Tudi je pripravna za upokojene duhovnike.	2801 3-1
Natančnejša pojasnila daje Ivan Pa» renič v Slršk« ws«si pri Brežicah.
uznjca
-	v Spljetu -
-	Delniška glavnica -
K 2,000.000.
Stritarjeve ulice 2
ruzmea
: Žrebanje : priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 15-50.
2. novembra 1—------5---: K 400000 • a
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti
/2
i/ h
minšmal. obrestim
- v Celovcu
Rezervni Sond K 200.000.

n t
Mig
m i
w

H3$l
■
Iščite vedno povsod cenejše! Ali najcenejše in najboljše kupite le sarno v konfekcijski trgovini
Angleško skladišče oblek, O. Bemafovič, Ljubljana, Mestni trg 5,
f