France Kunstelj
Očetov prstan                  
Ob samotnem jezeru je Čepela siromašna koca. V koči je brlela Iuč. Metl belimi sveČami je ležal mrlič — oče treh sinov. Starejša clva sta ždela oh peči in se na glas prepirala: sDota je moja, dota je moja!« Ljudje, ki so le redkoma prihajali kropit, so se spogledovali, rekli pa niČ. Mlajši sin pa je slonel ob mrtraškem odm in jokal, jukal tako raočno, da bi priklical speeega očeta. Pa oče se mu ni oglasil, kajti zaspal je za večno. Ves bcl je bil njegnv obraz v dolgi črni krsti, tib in nepremičen.
Zvonovi so otožno zazvonili. PriŠli so štirje Črni možje in odnesli očeta. Za krsto je stopal samo mlajši sin, starejša se nista zmenila za pogreb, ostala sta doma in se prepirala: >Dota je moja, dota je mojaU Ko so zagrebli grob in so zvonovi potihnili, je mlajši sin še zmeraj klecal ob sveži gomili iii jokal, jokal: >Oče, oče-e-eU Šele z mrakom je ves zmučen vstal in odšel domov. Pa koca je bila prazna. Čisto prazna. da ga je bilo strali vstopiti. In brata, kje sta? je začudeno buljil skozi odprto okno, odkoder je še pri-hajal duli po mrtvaskih prtib, S"večah in blagoslovljeni vodi. Toliko se je le opogumil, da je prižgal leščerbo in posvetil. Prazno, res vse prazoo! Vse: omara, skrinja, postelja. Moj Bog, kdo je vse odnesel? — In ko je sinko še enkrai v straBu prcšeJ izbo in kuhinjo, se mu je zjasnilo: »Brata sta po-brala in sla — kam? — O, sam sem ostal, sam... Oče, oče-e-eU se je skrušil na skrinjo in milo zajokal. Ko je legel, ni mogel zaspati. Vso noč je strmel v gluho iemo, strah ga je bilo, strah...
Drugi dan je že pred sončnim vzhodom poroinal na očetov grob in zrušil se je na orošeno gomilo in izfisnil iz razbolclega srca: »Oče, sam sem ostal, brata sta vzcla doto in ^la.. .< Iii tretji dan je spet poromal na grob in četrti dan takisto. Sedmi dan je ostal najdalje na pokopališČu. Sam ni vedel, kdaj ga je zajela noč. Na poti proti domu, ki se je vila skozi samoten gozd, je srečal belo ženo. »Ne boj se me, dečko. Kam greš, nii povej?« ga je ustavil miJo donec glas. Povedal je ženi, kam jc namenjen in kje je bil, da se je zakasnil. Žena mu je rekla prijazno: »Ostani, sinko, doma in delaj na
288
očetovi grudi.« — »Kaj bom doma, ko sta mi brata vse odaesla.* — »Nista Xi vsega oduesla,« je QadaLjevaLa bela žena. »V skrinjo poglej, tainkaj je tvoja dota.« In pri teh besedah je žena izginila, kot bi se v zemljo vdrla. Sinko je tekel domov in odprl je skrinjo, pa skriuja je bila prazna kot prvi dan po oeetovi smrti. Že jo je raislil jezno zaloputniti, pa se je v hipu pre-mislil in Še enkrat posvetil z leščerbo v vse kote. Tokrat se je na duu v desnem kolu nekaj zablesketalo. Sklonil se je čez rob in pobral svetel prstan. Namrgodil je obraz in si mislil: »S to doto si bom malo opomogel.« A kljub temu je prstan vzel iz prazne skrinje m ga shranil. »Bo V8aj spomin na očeta,« si je na tihera dejal in legel.
Drugi dan se je razgledal po očetovi domačiji. »Saj res, čemu se bom samo solzil, delati bom moral, da mi bo nioči živeti.* [q vzel je lopato in motiko ia začel obdelovati vrtič in njivico, ki se je vlekla vzdolž jezera. Tisti dan je bil truden in ni šel na očetov grob. Samo doma je pomolil za očeta in Še za braia in potem kmalu sladko zaspal.
Pa glej Čudo! Ko se je drugo jutro zbudil, je bila njiva že vsa porasla, krompir je cvetel, pšenica in lan tudi. Mladi sinko se ni mogel naČuditi, kdo mu je zemljo posejal in kako, da je vse kar čez noč pognalo in tako visoko zraslo.
PriŠel je Čas žetve. Pospravil je žito in krompir, pa tega je bilo toliko, da ni vedel, kam z njim. Sklenil je: »Za drugo leto si najamem hlapca in obdelala bova še več sveta, kot seiu ga Jetos.<:
PrišJo je di*ugo leto in priueslo marsikaj nOTega. Mladi sinko ni najel samo hlapca, marveč tudi deklo, da mu je molzla, kajti v lilevu je stalo deset glav živine. K.o je kanilo tretje leto, jc stala ob samotnein jezeru nova hiša, kaŠča poleg nje in svinjaki in hleva in kozolci —- Tse last mladega gospodarja. ki ga je vse obcudovalo, kako zna voditi kmetijo, ki je pred malo časa prav za prav še bilo m. Gospodar je pa delal, delal vsak dan od ranega jutra do poznega večera. Preden je zvečer ves tmdeo legel, se je v goreči molitvi zahvalil Stvarniku za vse, kar mu je naklonila Njegova dobrota in nc-izmerna ljubezen. Ob uedeJjah je pa poromal na oČetov grob in tam raz-krival svoje sreče polno srcc.
Lan se je dobro obnesel. Ko ga je gospodar požel, je najel terice in preclice, da so mu ga predelale v belo platno, potem so platno naložili na čolne in odveslali po jezeru v daljne kraje po kupčiji. Čez sedem dni sn se vrnili z vrečami denarja in gospodar je delavce dobro plačal. Obrodilo jc žito, krompir, sadje. Spet so natovorili čolne in odvesiali po trgovskih potih. Čez sedem dni so se vrnili in gospodar jili je spet dobro plačal. Tako je bil zadovoljea z vsem. Kako ne, ko je pa zalagal vso vas s kruhom in denarjem. iNihče ni šel od njegove hise praznih rok, ckI blizu in daleč so prihajali prosjaki in se ustavljali tod, saj so vedeli, da takega dobrotnika zlepa ni najti pod božjim soncem.
Tako je šlo iz dneva v dan, iz leta v leto.
Nekega dne, ko je sonce zahajalo in so se poslednji njegovi žarki po-igravali v rahlo valujočem jezeru, je stopical po stezi ob obrežju neki tujec. Ves sključen je bil, razcapan in zamazan. Ko sc je ustavil pred visoko hišo in poprosl za vbogajme, ga je gospodar — tokrat že prileten mož — pri-jazno ogovoril kot vsakega in ga še povabil iioter, češ tujec je gotovo troden in lačen. Stopila sta v hišo in dekla je princsla kruha in pijače.
^Kam zdaj na noč, moz, kar tu bi spali, prostora je pri nas dovolj,« je gospodar usiavljal tujca, ki se je pripravljal na pot.
L            »Hvala! Bom pa ostal,« se je ta odkašljal in ujnaknil teinačne oči. Nekaj
I     skrivnostnega je bilo v njili... Tudi pogovom se je izmikal, čutiti je bilo, H    da bi najrajŠi molčal ko grob. Pa gospodarju ni dalo. da bi ga ne ogovarjal
L                          289
kot vsakega, ki se je pri njem mudil čez noč. Prisedel je in vprašal: »Je že dolga pot pod nogami?«
»Dolga. Od onstran tega jezera. Pa sem pomotoma semkaj zašel.< ^Tako? Pripovedujie, zanima me, kje je raš dom.«
>Hm,« se je tujec zamislil, >5e uikomur niscin tega razkril. Tu notri je zaprto,« ]e kazal iia srce in glas mu je trepetal. Gospodar je zaslutil, da ima nesrečniVa pred seboj in milo se mu je storilo, ko je prisedel in začel po-
slušati tujeevo povest.
»Bilo je pred davnim časom. Mlad sem še biJ. Ži-vel sem v hiši svojega oceta srečno, zadovoljno. Trije si-uovi smo bili. Ko je oČe umrl, sva se z bratom pre-pirala za doto. Vsak nekaj je poJbrol io Šel po svetu. A že za domačo hišo sva se spet sporekla. Brat mi ni hotel odstopiti ocetove de-narnice, zato scm planil na-denj in ga pahnil v vodo. Potem sem sam odveslal po jezeru. A kaj se mi je zgo-dilo? Komaj sem nekaj lu-čajev od oHrežja, že od ne-kod grozotno zatuli — pred seboj sem natančno razločil bratovo postavo — in v ti-stem hipu priroani vihar, zamaje ČoLn, jaz kličem na pomoc, pa od. nikoder nič glasu. Vihar zatuli in me zvrne v peneče se valove. Vse je že pogoltnilo jezero, samo nalomljeno v^lo mi je še ostalo v roki. In sam Ijubi Bog vedi, kako sem se rešil. Samo to vem, ko sera se zhudil, je viselo visoko nad mano jasno nebo, posuto z mige-tajočimi zvezdami. Ozrl sem se okrog in spet me je oblila zona, kajti tam pred mano je stal brat in me tako milo gledal, da bi najrajši na vso moč zakrical. Vstal sem in zbežal. Bežal sem potem, kar so me noge nesle, a nič ni pomagalo: kakor sem se ozrl, je stal utopljenec pred mano in iz njegovih krvavih oci je govorilo: reši me!... lu od tistega dne ne najdein pokoja, kamor koli naj stopim.« Zadnje besede je tujcu zadušil pritajen jok, ki mu je podrhteval v grlu.
Gospodar se je premaknil na stolu. Le stežka je zadrževal solze, ki so mu silile iz motnih oči. Kako mu je pa trepefalo srce, ko je poslusal tujčevo govorjenje besedo za besedo, tega si tujec ni mogel misliti. Ne, saj mu t^a ni moči zatajiti...
»Tako, to je tvoja zgodba —.< »Da,< je tujec zaihtel v dlani. »Brat — moj dragi brat...«
Tisti hip je obema pošla beseds, samo sunJcovit vzdih jima je še drhtel v prsih, ko sta padla drug drugemu v objem.
>Sedi... Dekla, prinesi jedaČe in pijače, veseli se, brat se mi je vrnil,« se je gospodar rez čas zhral in nepopisno veselje mu je plaJo v očeh in srcit. Pa le kdo bi ne bil vesel takega trenutka!
290
>Nikar!« se je brat kran.il, ko so mu ponudili novo obleko, s katero bi zamenjal beraške cape, še bolj pa, ko so ga hoteli popeljati namesto na svisli v posebno sobico, kjer naj bi prenočeval. Potem pa se je dal le pre-govoriti, da je šel. Z bratom sta se tisti večer seveda še pozno v noč menila o vsem in beseda je nanesla pogovor tudi na očetovo doto.
»I, saj res!« se je mlajsi brat domislil. Oni prstan je vcndar njegova dota, skoraj bi nanj pozabil. V omari ga hrani, tako drag rau je ta spomin na oceta, Pa Še sam ne ve, da ga je prav ta prstan obvaroval vsega hudega in mu prinesel vse dobro... »Bratu ga dam,« je slednjič skienil, »in jutri pojdova skupaj na očetov grob in tam potoživa svoje gorje, oče bo odpustil, sinu bo greh izbrisan in potlej bo spet vse dobro in srcčna bova oba. Braiu bora postavil novo hiio, odstopil kos sveta in — o, res, srečna, neizmemo sreČDa bova oba...« Tako jc mislil, potem pa zasanjal.
Drugo jutro je navsezgodaj posijalo nad dolino zlato sonee in pticki so začebljali v pozdrav svoje popevke. Gospodar je vstal in stopil do brata, ki je prenočeval v sosedni sobi.
>Vstani, greva na očeiov grob.« Ko pa je Še enkrat poklical in ni dobjl odgOTora, je vstopil. Brata — nikjer. Noč ga je vzela ...
Šel je sam na očetov grob in potožil svojo nesrečo. Od tistega dne se z bralom nista toč srecala. Tako je bilo tedaj...
Nekega dne je pa zapihal moČan veter, dvignil valove in jezero je usahnilo. Danes se razprostira tam širna raven, ki ji pravijo raali. Tiste hiše ni Teč. Še v razvalinah ne, ker so jo po gospodarjevi smrti valovi odnesli neznano kam. Samo vas, ta je še ostala in Čudno — še ime je ohranila v spomin na tistega srečnega gospodarja, Vesela dolina je to ali tudi Bistra. Ob tLhih jesenskiH večerih, pravijo, da vidijo, kako se spreletavajo nad le-hami in senožetmi tri meglice: dve letata tik nad zemljo, tretja se pa le včasih spusti do ial, potem pa spet izgine v višine, od koder je prišla. Ne srečajo se pa te meglice nikoli. Res nikoli. ker to so duše ireh bratov.