KAJ NAJ ZAGOTOVIMO S SAMOPRISPEVKOM?
Dihali naj bi čistejši zrak
S samoprlspevkom naj bl, kotje predvideno, rešili pet kompleksov vprašanj, ki so za LJubljano več all manj pereča. Dobili naf bi čistejši zrak, zagotovili naj bl nove vlre zdrave pitne vode, uredili bi odvoz in odlaganje smetl, rešlll naj bl Grajsko pobočje pred nevarnostjo, da 50 zruši na hlše v Starem delu mesta, in uredili nektere objekte komunalne infrastrukture v zvezl s predlagano novo potnlško postajo v Ljubljanl.
O Grajskem pobočju smo na kratko že pisali v prejšnji številki Dogovorov. Danes naj povemo le to, da gre v bi-stvu za razmeroma majhno investicijo, ki naj bi v okviru celotnega samopri-spevka znašala le 1,2 milijarde dinar-jev. Večja sredstva pa bomo morali vložiti, če bomo hoteli zagotoviti naše-mu mestu čistejši zrak. Tu gre za pro-jekt, ki ga imenujejo ekološka sanacija termoelektrarne Toplarna Ljubljana. Ta sanacija naj bi zahtevala 7,3 milijar-de dinaijev.
Sedanjo Toplarno smo namreč zgra-dili pred 20 leti in od takrat je tehnolo-gija že toliko napredovala, da zastarele naprave ne omogočajo več obratova-nja, s katerim bi zagotovili kolikor toli-ko čist zrak. Razen tega je v Ljubljani ostalo še zelo veliko število malih to-plarn, ki spadajo med najhujše ones-naževalce. Z uresničitvijo predloga, kakršnega imamo pred sabo, naj bi se po eni strani kar najbolj zmanjšala ko-ličina strupenih plinov in pepela, ki bruha iz ljubljanske Toplarne, po dru-gi strani pa naj bi na toplovodno omrežje priključili nekaj manj kot pet tisoč stanovary od tega 3500 takih, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih termo-elektrarn in 1300 stanovaiy v objektih, kjer zdaj sploh nimajo centralnega ogrevaiya. Tako bi bistveno zmanjšali onesnaženost zraka v Ljubljani, saj je, kot smo že povedali, prav število majhnih kurišč najhiyši izvor onesna-ženja zraka.
S posodobitvijo naprav za čiščenje plinov, ki se valijo iz Toplarne bi zmanjšali količine žveplovega dioksi-da in mehanskih delcev, ki jih je zlasti v zimskem času vse polno v zraku nad našim mestom: pepel pa bi lahko upo-rabili kot podlogo ali pokrov za smeti na glavnem smetišču in za druge ko-ristne zadeve.
Razen zmanjšanja količine žveplo-vega dioksida naj bi uredili toplarno v tehnološkem smislu tako, da bi se kar najbolj zmanjšala količina dušikovih oksidov. Tistega pa, kar bi vseeno ne mogli zadržati na samih filtrih toplar-ne, naj bi se znebili s pomočjo 180 metrov visokega dimnika. Sedanji to-plarniški dimnik, sega namreč v višino 100 metrov, kar pa je premalo, da bi prebil tako imenovano inverzijsko plast nad Ijubljano, ki zlasti pozimi ne dopušča, da bi škodljivi plini odhajali v višino. Novi dimnik, ki naj bi po sedaiyih izračunih stal nič manj kot milijardo dinaijev, pa naj bi omogočil odtekanje strupenih in škodljivih sno-vi v višje plasti ozračja, kjer nam ne bi bili več v nadlogo.
Če se bodo Ljubljančani odločili, da bodo tudi v prihodnjih štirih letih pla-čevali tako kot doslej 1,5 odstotka od svojih osebnih dohodkov za razreševa-nje skupnih potreb, potem lahko pri-čakujemo, da bomo že čez nekaj let lahko v našem mestu tudi pozimi diha-li čistejši zrak kot ga dihamo danes.
N. I.