LETO IV.
6
junij 1978 glasilo szdl
občine
logatec
Preobloženi skupščinski red
OVICE
Majska seja skupščine občine Logatec je zaradi preobsež-nosti gradiva iz dnevnega reda trajala celih 5 ur - pravi maraton, na katerem je bilo komaj moč preleteti gradivo. Res, da je dnevni red obsegal le 16 točk, vendar tem za razpravo in sprejemanje je bilo kar 45 ali dobrih 6 minut za posamezno temo. Kakor je menil predsednik skupščine dipl. ing. Godina Franc, se kaj takega ne bi smelo ponoviti.
Res ne, posebno če gre za hkratno obravnavo in sprejem poročil in programov občinskega sodišča, javnega tožilstva, postaje milice, javnega pravobranilstva, medobčinskega inšpektorata, sodnika za prekrške, izvršnega sveta skupščine občine,    upravnih organov,
aneksov k samoupravnim sporazumom o skupni porabi za leto 1978, odbora za graditev šolskih in vzgojnovarstvenih objektov, komunalne dejavnosti in še posebej o gospodarskih gibanjih z analizo gospodarjenja in porabe v občini, potiej pa še kadrovske zadeve, odlok o najvišji stanarini ter delegatska vprašanja oz. odgovori nanje.
Skupščina je vendarle ugotovila, da bi samo poročilu o gospodarskih gibanjih z analizo gospodarjenja in porabe veljalo posvetiti posebno sejo, kjer je potem še problematika sodišč, inšpekcij, upravnih organov, milice itd.
Sicer pa povzetke nekaterih poročil objavljamo posebej v tej številki Logaških novic. I Maš
Srebrna priznanja OF in srebrni znaki ZS Slovenije za leto 1978
Na svečani proslavi, 27. aprila 1978, v počastitev Dneva osvobodilne fronte in delavskega praznika 1. maj sta socialistična zveza delovnega ljudstva in občinski svet zveze sindikatov Logatec podelila srebrna priznanja in znake članom in društvom za njihovo dolgoletno in aktivno delovanje na področju demokratičnih in humanih socialističnih odnosov.
Srebrna priznanja OF so prejeli: Štefan JURSlC - Naklo-Logatec Marja ALBERT - Hotedršica Janez SMOLE - Tabor-Loeatec Franc ALBREHT - Hotedršica
Slavko Šinkovec - Rovte
Gasilsko društvo Naklo-Logatec
Srebrni znak zveze sindikatov Slovenje so prejeli:: Vera SANTELJ, delovna organizacija Konfekcija Zora POPOVlC, osnovna šola 8 talcev Logatec Janez PECKAJ, Kombinat lesne industrije Logatec, tozd ESO Marjan MAĆF.K, Kombinat lesne industrije Logatec, tozd Drobno pohištvo Karol ŠINKOVEC, Kmetijska zadruga Logatec
Marjan Debevec
»Kaj veš o prometu?«
Prostovoljno delo na Brodu
Vaški odbor BRODje v sodelovanju s KS NAKLO organiziral dvodnevno delovno akcijo za izkop jarka za javno razsvetljavo na Brodu, in to: v soboto, 22. aprila, in v nedeljo, 23. aprila 1978.
Akcije se je udeležila večina dela zmožnih krajanov Broda, od najmlajšega 6-letnega Jurčka in Tomaža, do 60-letnega Cirila.
Gradbeni odbor je imel pred sabo dokaj obsežno delo, saj je bilo treba izkopati 470 m jarka za postavitev električnega kabla. Na pomoč jim je priskočila tudi mladinska delovna brigada iz Logatca. Akcije seje udeležilo prek 40 občanov, od tega 13 mladincev in mladink iz brigade.
Ze po prvem dnevu i e bUo videti, da bo akcija uspela, saj je bilo izkopanih prek 60 % jarka. Tudi drugi dan, v nedeljo, so vsi krepko prijeli za krampe in lopate in do opoldneva končali svojo nalogo. Ostala so ne-izkopana še nekatera mesta, kjer je bilo treba uporabiti kompresor.
Gradbeni odbor se zahvaljuje vsem mladincem in mladinkam za izkazano pomoč, Gradniku iz Logatca za vsestransko pomoč - zlasti za konpresor in beton, Jožetu Oblaku pa za podarjene betonske cevi.
Nanizal bi še nekaj tehničnih podatkov: Predračun, ki ga je izdelal Obrtni center Vrhnika za postavitev S luči za javno razsvetljavo Broda, znaša 74.206,00 din. Tu niso zajeti izkopi jarkov in zasip električnega kabla, kakor tudi ne izdelava betonskih podstavkov za kandelabre.
Sredstva v višini 60.000,00 din bo prispevala KS Naklo, 14.206,00 din pa j>odjetie KLI Logatec, TOZD SP in Gradnik Logatec kot uporabnika bodoče razsvetljave na tem območju. Občani Broda pa so se obvezali, da bodo vsa zemeljska dela opravili sami.
Gradbeni odbor misli tudi za naprej, saj je treba urediti več odtočnih jaškov, prebarvati in popraviti mostno ograjo ter urediti okolico naseda.
Naslednja večja akcija pa bo pomoč pri asfaltiranju ceste skozi naselje Brod od bencinske črpalke do priključka naglavno cesto.
Franc Kogovšek
Vsako leto Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS razpiše republiško šolsko tekmovanje „Kaj veš o prometu" za osnovne šole in republiško srečanje pionirjev prometnikov. Na tem tekmovanju sodeluje vsaka občina s kolesarjem in ekipo prometnikov sestavljena Iz treh učencev, izbranih na občinskih tekmovanjih.
V naši občini je bilo tekmovanje izvedeno 11. 4. za pionirje kolesarje in 12. 4. za pionirje prometnike na osnovni šoli 8 talcev. Pionirji kolesarji obeh osnovnih šol so tekmovali v znanju cestno prometnih predpisov, opremi kolesa in etiki v prometu, v ocenjevalni vožnji s ponv kolesi po ulicah Logatca, in v spret-nostni vožnji s pony kolesi na poligonu preprek. v vseh disciplinah se je najbolj izkazal in zbral največje število točk Dušan Cernigoj, učenec 8. c razreda na osnovni šoli 8 talcev,
ki je kot predstavnik naše občine tekmoval na republiškem tekmovanju.
Tudi pionirji prometniki so se morali krepko pripraviti na tekmovanje, ki je obsegalo orientacijo in uporabo kompasa, reševanje nalog s področja prometne varnosti, etike v prometu, varstva okolja, nuđenje prve pomoči poškodovancem, streljanje z zračno puško in znanje o zgodovinskih in kulturnih znamenitostih kraja. Čeprav so bili vsi učenci dobro pripravljeni, je imela največ uspeha ekipa v sestavi Bovha Mojca 8. c, Kavčič Marija 8. c in Oblak VenČi 7.a, vsi iz osnovne šole 8 talcev, ki se je prav tako udeležila republiškega tekmovanja. Osnovna šola Gor. Logatec na občinskem tekmovanju pionirjev prometnikov ni sodelovala.
Franci Nagode
KRVODAJALCI
Letos praznujemo 254etnico prostovoljnega krvodajalstva v Slovengi. Zato naj m se vsi krvodajalci in mladi, ki bodo letos prvič dali kri, odzvali krvodajalski akciji, ki bo v četrtek, 8. JUNIJA 1978, od 6. do 14. ure v Narodnem domu v Dol. \ Logatcu.
Dajanje krvi je humano delo, in naj ne bo zdravega občana, ki se ne bi odzval
s akciji.
DAJ KRI DOKLER SI ZDRAV - DA JO BOS DOBIL, KO JO BOS PO-
TREBOVAL
Pomembne družbene dejavnosti
v letu 1977
r
Uspešno občinsko sodišče:
Čeprav je bilo v letu 1977 eno sodnilko mesto nezasedeno, je delo občinskega sodišča (za Vrhniko in Logatec) potekalo brez večjih težav. Od 8400 zadev jih je bilo rešenih kar 7588.
Sodišče je v letu 1977 rešilo 195 kazenskih zadev, med temi je bilo največ - 48 - kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa. Razveseljiv je podatek, da upadajo tatvine, teh je bilo 10 manj Kot leto prej, sicer
f>a še vedno 23. Kaznivih dejanj ahke in hude telesne poškodbe ter nasilniškega obnašanja je bilo 21 primerov; med temi je največ povratnikov.
S področja gospodarskega kriminala je sodišče obravnavalo 3 poneverbe in 4 primere nevestnega gospodarskega poslovanja. Mladoletniške zadeve ne naraščajo; lani je bilo 15 na novo prijavljenih primerov.
Med pravdnimi zadevami, ki tudi upadajo, bilo jih je vsega 136, je bilo največ preživninsko stanovanjskih zadev. Zmanjšali so se spori v zvjpzi z neopravičeno sečnjo.
Nekoliko pa so se pomnožile nepravdne zadeve - prednost gre zlasti določitvam odškodnin, solast-ninskim razmerjem in razmejitvam lastnine.
Zapuščinske zadeve pa se uspešno rešujejo v sodelovanju z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva. Izredno plodno in uspešno je bilo lani delo zemljiške knjige, ki je izdala kar 1929 zemljiških izpiskov, izvedla 1980 zemljiških vpisov.
maš
Javno pravobranilstvo:
Občinsko javno pravobranilstvo je zastopalo premoženjske pravice in druge zadeve za družbeno politične skupnosti Vrhnika, Logatec, Cerknica, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Litija, Ribnica, Kočevje, zastopalo pa je tudi nekatere interesne skupnosti, zlasti s področja vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Pravobranilstvo je samo lani tako obravnavalo 417 pravdnih, 729 izvršilnih zadev, podalo je 657 pravnih mnenj ter obravnavalo še 686 drugih zadev. Če k temu prištejemo še razne odločbe občinskih organov ter razne sklepe sodišč ob ugotovitvah zakonitosti postopkov in končnih odločitev, ugotovimo, da je pravobranilstvo obravnavalo 4285 zadev, kar za dobrih 50 % več kot leto prej.
Za območje občine Logatec je pravobranilstvo reševalo naslednje zadeve: pravdnih zadev 66, izvršilnih zadev 34, raznih zadev 49, pogodbe in pravna mnenja 27 ter ostale zadeve 207, skupno 363 zadev. i
maš
Obsežno delo inšpekcijskih služb:
Medobčinski inšpektorat deluje na območju občin Idrija, Logatec in Vrhnika in vključuje 12 inšpekcij: tržno, sanitarno, gradbeno, urbanistično, delovno, cestno, prometno, gozdarsko, vodnogospodarsko, veterinarsko, kmetijsko, požarno in cestno komunalno. Inšpekcije so samo v logaški občini obravnavale: 3919 objektov, rednih pregledov je bilo 619, informativnih pregledov pa 534, upravnih ukrepov je bilo kar 107, izdanih soglasij in potrdil pa 490, izvedenih je bilo 43 mandatnih kazni, odvzetih je bilo 67 vzorcev, iz prometa je bilo izločenih 135.230 din blaga.
Vse to kaže, da so inšpekcije nadvse obložene z delom; naše splošno zadovoljstvo je lahko v mnogočem odvisno od učinkovitosti prav teh služb.
maš
Bera sodnika za prekrške:
Ne kaže še, da bi kaj kmalu sodnik za prekrške ostal praznih rok, čeprav je bilo lani manj prijav za obravnavo; bilo pa jih je še vedno 620, od tega je kar 504 prgave opravila Postaja milice, 58 inšpekcije, 17 javni tožilec in 42 drugi predlagatelji, število prijav je zmanjšala Postaja milice, zlasti s področja cest-no-prometnih prekrškov. Kljub vsemu je še vedno med 548 kaznovanimi osebami, kar 310 s področja prometne varnosti. Zoper javni red in mir se je pregrešilo 110 občanov. Precejšnje število prekrškov se nanaša tudi na kršitve, ki sodijo v pristojnost inšpekcijskih služb. Število obravnavanih mladoletnikov se je povečalo od 15 v letu 1976 na 41 v letu 1977. Povečanje mladoletnih kršiteljev gre največ na račun cest-no-prometnih prekrškov.
Poleg vodenja postopkov o prekrških pa je sodnik za prekrške nudil tudi v 155 primerih pravno pomoč drugim organom, ko je šlo za zaslišanje storitev prekrškov ali zaslišanje prič, ki stanujejo na območju občine Logatec.
maš
O javnem tožilstvu:
Občinsko tožilstvo, ki dela za občine Logatec, Vrhniko in Cerknico, je v letu 1977 obravnavalo 371 oseb, rešilo pa 315 kazenskih zadev.
Več kot polovico vseh kaznivih dejanj - 144 izhaja iz ogrožanja javnega prometa zaradi prevelike hitrosti, prekratke varnostne razdalje in vinjenosti. Vinjenost v prometnih nesrečah ne upada, čeprav izvajajo v
tej. zvezi ostre kazenske ukrepe: prepoved vožnje motornega vozila in nepogojne zaporne kazni. Omeniti velja še troje obravnav kaznivih dejanj zoper ogrožanje prometa na železnici, od katerih sta dve dejanji terjali večjo materialno škodo.
V zvezi z nesrečami pri delu je tožilstvo obravnavalo 9 kazenskih ovadb. Glavni vzrok nesreč pri delu izhaja iz slabo organizirane službe za varstvo pri delu in v tej zvezi slabe ali pa nikakršne poučenosti iz varstva pri delu.
Razveseljiv je podatek, da kriminaliteta mladoletnikov iz pristojnosti tega tožilstva ne zavzema večjega obsega. S področja gospodarskega kriminala je tožilstvo obravnavalo 10 kazenskih ovadb - nevestno gospodarjenje in poneverba. Tudi ta podatek priča o tem, da tovorstna kriminaliteta ne zajema zaskrbljujočih razsežnosti.
maš
Prizadevni miličniki:
V letu 1977 so bile delovne naloge postaje milice v Logatcu zasedene le 90 %. Sedem krajevnih skupnosti je razdeljeno na 3 varnostne okoliše. Da so bile naloge opravljene pravočasno, so morali miličniki opraviti kar 1103 nadure Za vestno in prizadevno delo sta bila pohvaljena 2 miličnika in 1 rezervni miličnik. Opazno je pa precejšnje zanimanje mladih za delo v organih za notranje zadeve.
Ze več let nakazuje postaja potrebe po ustreznih prostorih, saj so zdajšnji neustrezni, zastareli in dotrajani. Med obravnavanimi zadevami navajamo 115 kaznivih dejanj s področja gospodarske (4 dejanja) in klasične kriminalitete (111 dejanj -večina tatvin). S kaznivimi dejanji je bil oškodovan zasebni in družbeni' sektor v vrednosti 23.820i00,00 din.
Nadalje je bilo storjenih 150 prekrškov zoper javni red in mir oz. 58 prekrškov manj kot leto prej. Nedovoljeni arzena! j c obsegal 1 lovsko in 1 vojaško puško, 1 pištolo in 4 revolverje, 2 noža in 2 bokserja, 3 topovske granate in 1 kg ekrazita. „Ilcgalce" je obravnaval sodnik za prekrške.
Obravnavala pa je milica tudi 60 prometnih nesreč (4 osebe so izgubile življenje, 30 je bilo poškodovanih, materialne škode paje bilo za 1.038.700,00 din), mandatno kaznovanih je bilo 47 oseb, opozorjenih pa 687 kršiteljev v cestnem prometu. Postaja milice je opravila nadalje 142 raznih zavarovanj, obravnavala paje tudi 7 požarov, 4 samomore in 2 poskusa samomora, registrirala je 50 % več pobegov iz vzgojnega zavoda, pri čemer je ustrezno ukrepala.
Pri svojem delu je postaja milice sodelovala s skrbstvenimi organi in inšpekcijskimi službami. Res pa je tudi, da bi aktivnejša družbena samozaščita v marsičem pripomogla k zmanjšanju kaznivih dejanj
maš
„SLOVENIJALES" KOMBINAT-LESNE    INDUSTRIJE LOGATEC
OGLAŠA
naslednja prosta dela in naloge: v TO ŽAGA - za sortiranje hlodovine 5 delavcev v TO Drobno pohištvo
- za lakiranje z ni tro lak i 10 delavk
- za dela na večlistnih krožnih žaga 7 delavcev
v TO Stavbno pohištvo
- za kitanje in brušenje okenskih elementov 4 delavke
- za lepljenje okenskih elementov in dela na tračnih žagah 6 delavcev
Pogoj za opravljanje teh del in nalog je dokončanih 6 razredov osnovne šole.
Prevoz na delo v izmenah je organiziran s tovarniškimi avtobusi.
Zlasti opozarjamo na novo uvedeno delavsko avtobusno progo z Unca, Rakeka, Ivanjega sela in Laz. S podrobnostmi o delu in osebnem dohodku vas bomo seznanili v kadrovski službi delovne organizacije.
Oglasite se pismeno ali prek Skupnosti za zaposlovanje delavcev ali po telefonu 74-333, int. 17
Logatec dne, 18. 5. 1978
Obrtniki so razstavljali
V Kranju je bil od 8. do 15. maja odprt mednarodni sejem malega gospodarstva. Na njem je bil prikazan pisan splet izdelkov, namenjenih predvsem obrti, in na drugi strani tistih izdelkov, kijih malo gospodarstvo proizvaja za delovne organizacije (kooperacija) in trg. Na 6000 kv. m je bilo mogoče videti marsikaj zanimivega, včasih prav presenetljivega. Namen sejma pa je bil, lahko bi rekli, maniiestativnega značaja bolj kot prodajnega, namreč: prikazati dejavnost in sposobnost malega gospodarstva.
Logaški obrtniki so raztavljali skupaj s cerkniškimi in vrhniškimi. Paviljon je bil okusno urejen, tako da so ga obiskovalci pohvalili. Svoje izdelke so predstavili: Izidor Seljak (žični izdelki), Anton Marn (kovašt-vo), Franc Prepeluh (površinska obdelava paviljona), Karlo Kumše (stavbno kleparstvo), Igor Tomažič (cementni izdelki), Vlado Puc (kovinski izdelki), ALojz Molk (mizarstvo), Janez Nagode (stavbno mizarstvo), Huber Herman (livarstvo) in Jože Zupančič (kovinoplastika).
Dejali smo, da je predstavitev uspela. Vendar pa je bilo nemalo zagat, preden so se posameznik i odločili sodelovati. Pohvaliti velja vse udeležence, vsaj nekaj graje pa bi zaslužili tisti, ki so nekako privolili v sodelovanje pa so potem odstopili. Zakaj, če gremo v organizirano akcijo, bi se je morali organizirano tudi vsi udeležiti. Nesmiselno je namreč pričakovati zboljšanje odnosov in razmer, če ne bomo nastopili osveščeno, enotno in razumno.
J ago
Delegati in delegacije za delegiranje v skupščine _družbenopolitičnih skupnosti v občini_
(V korist vsakega občana je, da ve kdo so delegati v določenih družbenih okoljih. Zato priporočamo našim bralcem, da shranijo seznam delegatov, kar jim bo v prihodnje olajševalo tudi pri določanju najprimernejšega delegata za dogovarjanje v skupščinah, še zlasti tedaj, ko bo šlo za posebno zahtevna družbena vprašanja.)
Delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Logatec:
BLAZIC Stanko, ČEPON Ne-venka, de GLERIA Dušan, GAB-ROVSEK Franc, GODINA Franc, JURSIČ Štefan, LESKOVEC Zdenko, MLINAR Franc, OSTERC Roman, RUPNIK Jože, SKUBIC Marjan, SPAREMBLEK Anton, STIRN Tatjana, TRUDEN Tilka.
Delegacije v temeljnih organ iza-zacjjah združenega dela, v delovnih skupnostih ter v drugih skupnostih za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v občini:
KLI, tozd Zaga:
KOGOVSEK Matevž, BRUS Jože, LAZAR Viktor, LOGAR Franc, NAGODE Anton, SEDMAK Leopold, SIMAKOVIC Milorad.
KLI, tozd Stavbno pohištvo: BRENČIČ Pavel, CEMPRE Marjan, GALJOT Ernest, JEREB Pavel, MEZE Gregor, CEPlC Irena, FRANI KOVIC Ivan, KOSMAČ Francka, STIRN Jože, CIGLARlC Rudi, LESKOVEC Jernej.
KLI, tozd Drobno pohStvo: BRENClC Dominik, BEBER Matilda, TOMAZlC Vilma, KOZA-MERNIK Marinka, LIPOVEC Stana, MOLK Jože, JEREB Stane, MI-HELlC Ljubo, ČUK Matko, IVlC Vera, KORENC Marrja, MODRIJAN Janez, ROŽMANEC Stazi, ŠINKOVEC Vinko, CUK Fani.
KLI, tozd ESO:
CIGALE Janez, DOLENC Drago, GANTAR Leopold, JEREB Boris, MARUSlC Ratko, PETER Janez, PETKOVSEK Jože, RUPNIK Miro, SELAN Marija, SKOF Matevž, TRATNIK Silvo.
KLI, delovna skupnost skupnih služb:
CEMPRE Ivan, RUPNIK Malči, STRAZlSAR Janez, ZANOSKAR Boris, ARH Marrja, GANTAR Verica, ORBAN Gabrijela, VERBlC Ida, KREC Jože.
tozd Valkarton:
ERŽEN Janez, GUTNIK Fani, LOSTREK Andrej, RUPNIK Raiko, ROZMANC Vlado, MARUSlC Andrej, MARINC Barbara, MOZl-NA Milan, TRCEK Franc, ZlTKO Marrja, CVELBAR Alojz, CVEL-BAR Danica, MOZlNA Janez, OTONlCAR Ludvik, PEČEK Boris, BONClNA Silvo, BRENČlC Slavko.
Gradnik:
KOLACKO Andrej, NAGODE Janez, CUK Alojz, PETROVČlC Milan, ANTlCEVlC Silva, DODlC Lado, PECARSKI Veselin.
Konfekcija:
BANDELJ Fanika, MOLJK Lojzka, MARN Alma, SKERBEC Gabrijela. SPAREMBLEK Slavka, URBANClC Marrja, KUNC Francka.
Kmetijska zadruga Logatec: GLADEK Ivan, KLEC Zvonka, MIHEVC Franc, BRENClC Ivica, KOBAL Andrej, MERLAK Anton, SEMROV Jože, TURK Vinko, RUDOLF Karol, JURES Franc.
tozd Gozdarstvo:
LIPOVEC Anton, MULEC Ma-rja, PETRlC Anton, URBANClC Jože, FACJA Marga, OBLAK Ma-rja, KRM A VN AR Frana
GG - obrat za kooperacijo v gozdarstvu:
CIMERMAN Zdenka,£RNIGOJ Franc, LOSTREK Pavel, MIHEVC
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA VERGANA
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tolikšnem številu poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku, pihalnemu orkestru za odigrane žalostinke in delavcem KLI Logatec za darovano cvetje.
Žalujoča žena Dora, hčerki Judita in Anica
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega ata
FRANCA HABJANA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in za spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala tudi pihalnemu orkestru iz Logatca in sindikalni organizaciji KLI Logatec za darovano cvetje.
Žalujoči otroci Franc, Jože, Milena in Štefka
Franc, MIRAI Alfonz, KRlCKA Slobodan, LUKAN Pavel, MENART Jože, PIVK Jože, SKVARCA Jože, TRCEK Ivan.
Mercator - DE Logatec:
HABJAN Venci, MALAVASlC Vinko, MEZE Štefka, URBAS Štefka, MUGRLI Valerija, SKVARCA Valentina, SKVARCA Martina.
ZTP, Železniška postaja: BEGANOVlC   Hakija, HREN Janez, KLASlC Stevo, MARIC Ne-deljko, RUS Anton, SELAN Milan, VERBlC Franc.
ZTP, Nadzorništvo proge: SEN Stanislav, DOLENC Franc, GOSTIMIROVlC Radman, JANJ-KOVlC   Milovan, LUKlC Cedo, KALEM Andreja, DOVKlC Stojan.
Petrol, Motel Lom:
BRUS Francka, LAMOVSEK Edvard, LES Franc, SKVARCA Peter, MAJER Jože, UDOVlC Drago, BIJELlC Ante, PODGORNIK Herta, KAISER Jelka.
Osnovna šola 8 talcev:
PETKOVSEK Marna, COMINO Bogdan, SMUC Kostja, RUPNIK Pavla, KAVClC Majda, OBLAK Francka, PECKAJ Mar|ja.
Osnovna šola Gorenji Logatec: BOLE Hamida, MEZE Vilma, MlSKAR  Olga, PFAJFAR Jože, KOVAČ Viktorija, KRIZMAN Ivanka.
Skupnost UO SO, DPO, PM in SIS:
SELSEK Jože, JUG Alenka, MARINKO Janez, NAGODE Jožica, OMERZO Ljerka, PERGOVNIK Ivan.
Skupnost obrtnikov:
MIHEVC Franc, PREPELUH Franc, MATlClC Stana, GROM Peter, KRAMBERGER Jože, BIZJAK Rezka, OKROZNIK Erik, PIVK Marjan, JURCA Mirko, PODOBNIK Janez, MAČEK Milena, OBLAK Janez, VONClNA Janez, DRVARlC Karel, BEIGOTlvan.
Delegacije v krajevnih skupnostih za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti:
Krajevna skupnost NAKLO: JERNEJClC Marjan. PERPAR Stane, KUM Branka, ŠINKOVEC Karel, URBAS Franc, CANZEK Ivan, MIHEVC Minka, TRSAR Viktor, KOGOVSEK Franc, CIGLARlC Igor, PODKRAJSEK Jože.
Krajevna skupnost TABOR: BRUS Jože, GOSTlSA Anton, CUK Zvone, MIHEVC Gregor, HODNIK Stane, MRAK Marija, SLABE Janez - Kalce, PECEK Branko, KRMAVNAR Ivan, PFAJFAR Igor, SKVARCA Polde, MALNAR Ferdinand.
Krajevna skupnost ROVTE: DOLENC  Rudi, PETKOVSEK Janko, CIGALE Ivan, KUNC Janez, PETERNEL Anton, JURCA Franc, ZUST Tatjana, ZUST Mirko.
Krajevna skupnost HOTEDRŠICA:
BRENClC Cveto, BRUS Valentin, ALBREHT Marija, LESKOVEC Ivan, RUPNIK Franc, SLABE Franc, MENART Ivan, TURK Janez, RUPNIK Franc, ZELENC Ivan.
Krajevna skupnost LAZE: SABEC Franc, PODBOJ Alojz SIMSlC    Anon,    SIMSlC Ivan, TEGELJ   Ivan,  JERlSA Jernej, URBAS   Zinka. KOLAR Štefka,
KRANJC Amalja.
Krajevna skupnost TRATE: CIGALE    Franc, NAGODE Franc, MLINAR Ivan, AMBROZlC Franc, SOV AN Ivan, BEZELJAK Franc, RUPNIK Viktorja.
Krajevna skupnost VRH NAD ROVTAMI:
SEDEJ Janez, MIVSEK Ivan, ALlC Bernard, KOKALJ Jakob, GABROVSEK Franc, OTRIN Janko, ZUST Leopold.
Tekmovanje mladih članov Rdečega križa
Dne 12. maja je bilo občinsko tekmovanje prve ponoči. Tekmovalo je 5 ekip, to je 30 mladih članov Rdečega križa. Vsi so bili iz osnovne šole 8 talcev Logatec.
Tekmovalci so ves čas dobro vadili in se pripravljali na tekmovanje, ki je tudi lepo uspelo. Prva ekipa bo šla na republiško tekmovanje v mesecu juniju 1978.
Sprejem mladih članov RK
V Tednu Rdečega križa, od 7. do 14. maja, je bilo na svečan način sprejetih v občini 205 mladih članov Rdečega križa. Prav tako je bilo sprejetih 135 mladih članov RK to je iz 8. razredov v članstvo Rdečega križa, ki so jih sprejele krajevne organizacije. Vsem so bile podeljene članske izkaznice, članske značke in prvim razredom tudi slikanice, ki jim bodo koristile, skozi 8-letno šolanje.
Zbiranje starega papirja
Spomladi je bila akcija za zbiranje starega papirja. Zbiranje papirja so izvedli mladi člani RK in pionirji osnovnih šol. Tako je spomladanska aken a uspela in so zbrali preko 9.000 kg papirja. Prav toliko ga pričakujemo v jesenski akciji.
DELOVNA AKCIJA -BRIGADA:
Občinski odbor želi dobiti dva brigadirja za mladinsko akcijo Rdečega križa; brigada bo šla v četrto izmeno v KOŽBANO v NOVI GORICI.
Prosimo vse mlade, ki bi želeli delati v brigadi Rdečega križa, da se prijavjo občinskemu odboru Rdečega križa Logatec.
Pavla Juršič
DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE
-
Pomembne družbene dejavnosti
v letu 1977
r
Uspešno občinsko sodišče:
Čeprav je bilo v letu 1977 eno sodniško mesto nezasedeno, je delo občinskega sodišča (za Vrhniko in Logatec) potekalo brez večjih težav. Od 8400 zadev jih je bilo rešenih kar 7588.
Sodišče je v letu 1977 rešilo 195 kazenskih zadev, med temi je bilo največ - 48 - kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa. Razveseljiv je podatek, da upadajo tatvine, teh je bilo 10 manj kot leto prej, sicer
f>a še vedno 23. Kaznivih dejanj ahke in hude telesne poškodbe ter nasilniškega obnašanja je bilo 21 primerov; med temi je največ povratnikov.
S področja gospodarskega kriminala je sodišče obravnavalo 3 poneverbe in 4 primere nevestnega gospodarskega poslovanja. Mladoletniške zadeve ne naraščajo; lani je bilo 15 na novo prijavljenih primerov.
Med pravdnimi zadevami, ki tudi upadajo, bilo jih je vsega 136, je bilo največ preživninsko stanovanjskih zadev. Zmanjšali so se spori v zvezi z neopravičeno sečnjo.
Nekoliko pa so se pomnožile nepravdne zadeve - prednost gre zlasti določitvam odškodnin, solast-ninskim razmerjem in razmejitvam lastnine.
Zapuščinske zadeve pa se uspešno rešujejo v sodelovanju z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva. Izredno plodno in uspešno je bilo lani delo zemljiške knjige, ki je izdala kar 1929 zemljiških izpiskov, izvedla 1980 zemljiških vpisov.
maš
Javno pravobranilstvo:
Občinsko javno pravobranilstvo je zastopalo premoženjske pravice in druge zadeve za družbeno politične skupnosti Vrhnika, Logatec, Cerknica, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Litija, Ribnica, Kočevje, zastopalo pa je tudi nekatere interesne skupnosti, zlasti s področja vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Pravobranilstvo je samo lani tako obravnavalo 417 pravdnih, 729 izvršilnih zadev, podalo je 657 pravnih mnenj ter obravnavalo še 686 drugih zadev. Ce k temu prištejemo še razne odločbe občinskih organov ter razne sklepe sodišč ob ugotovitvah zakonitosti postopkov in končnih odločitev, ugotovimo, da je pravobranilstvo obravnavalo 4285 zadev, kar za dobrih 50 % več kot leto prej.
Za območje občine Logatec je pravobranilstvo reševalo naslednje zadeve: pravdnih zadev 66, izvršilnih zadev 34, raznih zadev 49, pogodbe in pravna mnenja 27 ter ostale zadeve 207. skupno 163 zadex__J
maš
Obsežno delo inšpekcijskih služb:
Medobčinski inšpektorat deluje na območju občin Idrija, Logatec in Vrhnika in vključuje 12 inšpekcij: tržno, sanitarno, gradbeno, urbanistično, delovno, cestno, prometno, gozdarsko, vodnogospodarsko, veterinarsko, kmetijsko, požarno in cestno komunalno. Inšpekcije so samo v logaški občini obravnavale: 3919 objektov, rednih pregledov je bilo 619, informativnih pregledov pa 534, upravnih ukrepov je bilo kar 107, izdanih soglasij in potrdil pa 490, izvedenih je bilo 43 mandatnih kazni, odvzetih je bilo 67 vzorcev, iz prometa je bilo izločenih 135.230 din blaga.
Vse to kaže, da so inšpekcije nadvse obložene z delom; naše splošno zadovoljstvo je lahko v mnogočem odvisno od učinkovitosti prav teh služb.
maš
Bera sodnika za prekrške:
Ne kaže še, da bi kaj kmalu sodnik za prekrške ostal praznih rok, čeprav je bilo lani manj prijav za obravnavo; bilo pa jih je še vedno 620, od tega je kar 504 prijave opravila Postaja milice, 58 inšpekcije, 17 javni tožilec in 42 drugi predlagatelji. Število prijav je zmanjšala Postaja milice, zlasti s področja cest-no-prometnih prekrškov. Kljub vsemu je še vedno med 548 kaznovanimi osebami, kar 310 s področja prometne varnosti. Zoper javni red in mir se je pregrešilo 110 občanov. Precejšnje število prekrškov se nanaša tudi na kršitve, ki sodijo v pristojnost inšpekcijskih služb. Število obravnavanih mladoletnikov se je povečalo od 15 v letu 1976 na 41 v letu 1977. Povečanje mladoletnih kršiteljev gre največ na račun cest-no-prometnih prekrškov.
Poleg vodenja postopkov o prekrških pa je sodnik za prekrške nudil tudi v 155 primerih pravno pomoč drugim organom, koje šlo za zaslišanje storitev prekrškov ali zaslišanje prič, ki stanujejo na območju občine Logatec.
maš
O javnem tožilstvu:
Občinsko tožilstvo, ki dela za občine Logatec, Vrhniko in Cerknico, je v letu 1977 obravnavalo 371 oseb, rešilo pa 315 kazenskih zadev.
Več kot polovico vseh kaznivih dejanj - 144 izhaja iz ogrožanja javnega prometa zaradi prevelike hitrosti, prekratke varnostne razdalje in vinjenosti. Vinjenost v prometnih nesrečah ne upada, čeprav izvajajo v
tej. zvezi ostre kazenske ukrepe: prepoved vožnje motornega vozila in nepogojne zaporne kazni. Omeniti velja še troje obravnav kaznivih dejanj zoper ogrožanje prometa na železnici, od katerih sta dve dejanji terjali večjo materialno škodo.
V zvezi z nesrečami pri delu je tožilstvo obravnavalo 9 kazenskih ovadb. Glavni vzrok nesreč pri delu izhaja iz slabo organizirane službe za varstvo pri delu in v tej zvezi slabe ali pa nikakršne poučenosti iz varstva pri delu.
Razveseljiv je podatek, da kriminaliteta mladoletnikov iz pristojnosti tega tožilstva ne zavzema večjega obsega. S področja gospodarskega kriminala je tožilstvo obravnavalo 10 kazenskih ovadb - nevestno gospodarjenje in poneverba. Tudi ta podatek priča o tem, da tovorstna kriminaliteta ne zajema zaskrbljujočih razsežnosti.
maš
Prizadevni miličniki:
V letu 1977 so bile delovne naloge postaje milice v Logatcu zasedene le 90 %. Sedem krajevnih skupnosti je razdeljeno na 3 varnostne okoliše. Da so bile naloge opravljene pravočasno, so morali miličniki opraviti kar 1103 nadure Za vestno in prizadevno delo sta bila pohvaljena 2 miličnika in 1 rezervni miličnik. Opazno je pa precejšnje zanimanje mladih za delo v organih za notranje zadeve.
Že več let nakazuje postaja potrebe po ustreznih prostorih, saj so zdajšnji neustrezni, zastareli in dotrajani. Med obravnavanimi zadevami navajamo 115 kaznivih dejanj s področja gospodarske (4 dejanja) in klasične kriminalitete (111 dejanj -večina tatvin). S kaznivimi dejanji je bil oškodovan zasebni in družbeni" sektor v vrednosti 23.820.500,00 din.
Nadalje je bilo storjenih 150 prekrškov zoper javni red in mir oz. 58 prekrškov manj kot leto prej. Nedovoljeni arzena! je obsegal 1 lovsko in 1 vojaško puško, 1 pištolo in 4 revolverje, 2 noža in 2 bokserja, 3 topovske granate in 1 kg ekrazita. „Ilegalce" je obravnaval sodnik za prekrške.
Obravnavala paje milica tudi 60 prometnih nesreč (4 osebe so izgubile življenje, 30 je bilo poškodovanih, materialne škode paje bilo za 1.038.700,00 din), mandatno kaznovanih je bilo 47 oseb, opozorjenih pa 687 kršiteljev v cestnem prometu. Postaja milice je opravila nadalje 142 raznih zavarovanj, obravnavala pa je tudi 7 požarov, 4 samomore in 2 poskusa samomora, registrirala je 50 % več pobegov iz vzgojnega zavoda, pri čemer je ustrezno ukrepala.
Pri svojem delu je postaja milice sodelovala s skrbstvenimi organi in inšpekcijskimi službami. Res pa je tudi, da bi aktivnejša družbena samozaščita v marsičem pripomogla k zmanjšanju kaznivih dejanj
maš
„SLOVENIJALES" KOMBINAT-LESNE    INDUSTRIJE LOGATEC
OGLAŠA
naslednja prosta dela in naloge: v TO ZAGA - za sortiranje hlodovine 5 delavcev v TO Drobno pohištvo
- za lakiranje z nitrolaki 10 delavk
- za dela na večlistnih krožnih žaga 7 delavcev
v TO Stavbno pohištvo
- za kitanje in brušenje okenskih elementov 4 delavke
- za lepljenje okenskih elementov in dela na tračnih žagah 6 delavcev
Pogoj za opravljanje teh del in nalog je dokončanih 6 razredov osnovne šole.
Prevoz na delo v izmenah je organiziran s tovarniškimi avtobusi.
Zlasti opozarjamo na novo uvedeno delavsko avtobusno progo z Unca, Rakeka, Ivanjega sela in Laz. S podrobnostmi o delu in osebnem dohodku vas bomo seznanili v kadrovski službi delovne organizacije.
Oglasite se pismeno ali prek Skupnosti za zaposlovanje delavcev ali po telefonu 74-333, int. 17
Logatec dne, 18. 5. 1978
Obrtniki so razstavljali
V Kranju je bil od 8. do 15. maja odprt mednarodni sejem malega gospodarstva. Na njem je bil prikazan pisan splet izdelkov, namenjenih predvsem obrti, in na drugi strani tistih izdelkov, kijih malo gospodarstvo proizvaja za delovne organizacije (kooperacija) in trg. Na 6000 kv. m je bilo mogoče videti marsikaj zanimivega, včasih prav presenetljivega. Namen sejma pa je bil, lahko bi rekli, manifestativnega značaja bolj kot prodajnega, namreč: prikazati dejavnost in sposobnost malega gospodarstva.
Logaški obrtniki so raztavljali skupaj s cerkniškimi in vrhniškimi. Paviljon je bil okusno urejen, tako da so ga obiskovalci pohvalili. Svoje izdelke so predstavili: Izidor Seljak (žični izdelki), Anton Marn (kovašt-vo), Franc Prepeluh (površinska obdelava paviljona), Karlo Kumše (stavbno kleparstvo), Igor Tomažič (cementni izdelki), Vlado Puc (kovinski izdelki), ALojz Molk (mizarstvo), Janez Nagode (stavbno mizarstvo), Huber Herman (livarstvo) in Jože Zupančič (kovinoplastika).
Dejali smo, da je predstavitev uspela. Vendar pa je bilo nemalo zagat, preden so se posamezniki odločili sodelovati. Pohvaliti velja vse udeležence, vsaj nekaj graje pa bi zaslužili tisti, ki so nekako privolili v sodelovanje pa so potem odstopili. Zakaj, če gremo v organizirano akcijo, bi se je morali organizirano tudi vsi udeležiti. Nesmiselno je namreč pričakovati zboljšanje odnosov in razmer, če ne bomo nastopili osveščeno, enotno in razumno.
J ago
Delegati in delegacije za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v občini
(V korist vsakega občana je, da ve kdo so delegati v določenih družbenih okoljih. Zato priporočamo našim bralcem, da shranijo seznam delegatov, kar jim bo v prihodnje olajševalo tudi pri določanju najprimernejšega delegata za dogovarjanje v skupščinah, še zlasti tedaj, ko bo šlo za posebno zahtevna družbena vprašanja.)
Delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Logatec:
BLAZIC Stanko, CEPON Ne-venka, de GLERIA Dušan, GAB-ROVSEK Franc, GODINA Franc, JURSlC Štefan, LESKOVEC Zdenko, MLINAR Franc, OSTERC Roman, RUPNIK Jože, SKUBIC Marjan, SPAREMBLEK Anton, STIRN Tatjana, TRUDEN Tilka.
Delegacije v temeljnih organiza-zacjjah združenega dela, v delovnih skupnostih ter v drugih skupnostih za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v občini:
KLI, tozd Zaga:
KOGOVSEK Matevž, BRUS Jože, LAZAR Viktor, LOGAR Franc, NAGODE Anton, SEDMAK Leopold, SIMAKOVIC Milorad.
KLI, tozd Stavbno pohištvo: BRENClC Pavel, CEMPRE Marjan, GALJOT Ernest, JEREB Pavel, MEZE Gregor, CEPlC Irena, FRANI KOVIC Ivan, KOSMAČ Francka, STIRN Jože, CIGLARlC Rudi, LESKOVEC Jernej.
KLI, tozd Drobno pohištvo: BRENClC Dominik, BEBER Matilda, TOMAZlC Vilma, KOZA-MERNIK Marinka, LIPOVEC Stana, MOLK Jože, JEREB Stane, MI-HELIC Ljubo, CUK Matko, IVlC Vera, KORENC Marrja, MODRIJAN Janez, ROZMANEC Stazi, ŠINKOVEC Vinko, CUK Fani.
KLI, tozd ESO:
CIGALE Janez, DOLENC Drago, GANTAR Leopold, JEREB Boris, MARUSlC Ratko, PETER Janez, PETKOVSEK Jože, RUPNIK Miro, SELAN Marija, SKOF Matevž, TRATNIK Silvo.
KLI, delovna skupnost skupnih služb:
CEMPRE Ivan, RUPNIK Malči, STRAZlSAR Janez, ZANOSKAR Boris, ARH Marrja, GANTAR Verica, ORBAN Gabrijela, VERBlC Ida, KREC Jože.
tozd Valkarton:
ERŽEN Janez, GUTNIK Fani, LOSTREK Andrej, RUPNIK Raiko, ROŽMANC Vlado, MARUSlC Andrej, MARINC Barbara, MOZl-NA Milan, TRCEK Franc, ZlTKO Marija, CVELBAR Alojz, CVEL-BAR Danica, MOZlNA Janez, OTONlCAR Ludvik, PECEK Boris, BONClNA Silvo, BRENClC Slavko.
Gradnik:
KOLACKO Andrej, NAGODE Janez, CUK Alojz, PETROVClC Milan, ANTlCEVlC Silva, DODlC Lado, PECARSKI Veselin.
Konfekcija:
BANDELJ Fanika, MOLJK Lojzka, MARN Alma, SKERBEC Gabrijela. SPAREMBLEK Slavka, URBANClC Marjja, KUNC Francka.
Kmetijska zadruga Logatec: GLADEK Ivan, KLEČ Zvonka, MIHEVC Franc, BRENClC Ivica, KOBAL Andrej, MERLAK Anton, SEMROV Jože, TURK Vinko, RUDOLF Karol, JURES Franc.
tozd Gozdarstvo:
LIPOVEC Anton, MULEC Ma-rga, PETRlC Anton, URBANClC Jože, FACJA Marija, OBLAK Ma-rja, KRMAVNAR Franc
GG - obrat za kooperacijo v gozdarstvu:
CIMERMAN Zdenka,-CRN1GOJ Franc, LOSTREK Pavel. MIHEVC
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA VER G AN A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tolikšnem številu poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku, pihalnemu orkestru za odigrane žalostinke in delavcem KLI Logatec za darovano cvetje.
Žalujoča žena Dora, hčerki Judita in Anica
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega ata
FRANCA HABJANA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in za spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala tudi pihalnemu orkestru iz Logatca in sindikalni organizaciji KLI Logatec za darovano cvetje.
Žalujoči otroci Franc, Jože, Milena in Štefka
Franc, MIRAI Alfonz, KRlCKA Slobodan, LUKAN Pavel MENART Jože, PIVK Jože, SKVARCA Jože, TRCEK Ivan.
Mercator - DE Logatec:
HABJAN Venci, MALAVASlC Vinko, MEZE Štefka, URBAS Štefka, MUGRLI Valeriia, SKVARCA Valentina, SKVARCA Martina.
ZTP, Železniška postaja: BEGANOVlC   Hakija, HREN Janez, KLASlC Stevo, MARIC Ne-deljko, RUS Anton, SELAN Milan, VERBlC Franc.
ZTP, Nadzorništvo proge: SEN Stanislav, DOLENC Franc, GOSTIMI ROVlC Radman, JANJ-KOVIC   Milovan,  LUKlC Cedo, KALEM Andreja, DOVKlC Stojan.
Petrol, Motel Lom:
BRUS Francka, LAMOVSEK Edvard, LES Franc, SKVARCA Peter, MAJER Jože, UDOVlC Drago, BIJELlC Ante, PODGORNIK Herta, KAISER Jelka.
Osnovna šola 8 talcev:
PETKOVSEK Marna, COMINO Bogdan, SMUC Kostja, RUPNIK Pavla, KAVClC Majda, OBLAK Francka, PECKAJ Marjja.
Osnovna šola Gorenji Logatec: BOLE Hamida, MEZE Vilma, MlSKAR  Olga, PFAJFAR Jože, KOVAČ Viktorija, KRIZMAN Ivanka.
Skupnost UO SO, DPO, PM in SIS:
ŠELSEK Jože, JUG Alenka, MARINKO Janez, NAGODE Jožica, OMERZO Ljerka, PERGOVNIK Ivan.
Skupnost obrtnikov:
MIHEVC Franc, PREPELUH Franc, MATlClC Stana, GROM Peter, KRAMBERGER Jože, BIZJAK Rezka, OKROŽNIK Erik, PIVK Marjan, JURCA Mirko, PODOBNIK Janez, MAČEK Milena, OBLAK Janez, VONClNA Janez, DRVARlC Karel, BEIGOT Ivan.
Delegacije v krajevnih skupnostih za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti:
Krajevna skupnost NAKLO: JERNEJClC Marjan. PERPAR Stane, KUM Branka, ŠINKOVEC Karel, URBAS Franc, CANZEK Ivan, MIHEVC Minka, TRSAR Viktor, KOGOVSEK Franc, CIGLARlC Igor, PODKRAJSEK Jože.
Krajevna skupnost TABOR: BRUS Jože, GOSTISA Anton, CUK Zvone. MIHEVC Gregor, HODNIK Stane, MRAK Marija, SLABE Janez - Kalce, PECEK Branko, KRMAVNAR Ivan, PFAJFAR Igor, SKVARCA Polde, MALNAR Ferdinand.
Krajevna skupnost ROV It: DOLENC  Rudi, PETKOVSEK Janko, CIGALE Ivan, KUNC Janez, PETERNEL Anton, JURCA Franc, ZUST Tatjana, ZUST Mirko.
Krajevna skupnost HOTEDRŠICA:
BRENClC Cveto, BRUS Valentin, ALBREHT Marija, LESKOVEC Ivan, RUPNIK Franc, SLABE Franc, MENART Ivan, TURK Janez, RUPNIK Franc, ZELENC Ivan.
Krajevna skupnost LAZE: SABEC Franc, PODBOJ Alojz SIMSlC   Anon,   SIMSlC Ivan, TEGELJ   Ivan,  JERlSA Jernej, URBAS   Zinka,  KOLAR Štefka,
KRANJC Amaljja.
Krajevna skupnost TRATE: CIGALE     Franc, NAGODE Franc, MLINAR Ivan, AMBROZlC Franc, SOV AN Ivan, BEZELJAK Franc, RUPNIK Viktorja.
Krajevna skupnost VRH NAD ROVTAMI:
SE DEJ Janez, MIVSEK Ivan, ALlC Bernard, KOKALJ Jakob, GABROVSEK Franc, OTRIN Janko, ZUST Leopold.
Tekmovanje mladih članov Rdečega križa
Dne 12. maja je bilo občinsko tekmovanje prve ponoči. Tekmovalo je 5 ekip, to je 30 mladih članov Rdečega križa. Vsi so bili iz osnovne šole 8 talcev Logatec.
Tekmovalci so ves čas dobro vadili in se pripravljali na tekmovanje, ki je tudi lepo uspelo. Prva ekipa bo šla na republiško tekmovanje v mesecu junju 1978.
Sprejem mladih članov RK
V Tednu Rdečega križa, od 7. do 14. maja, je bilo na svečan način sprejetih v občini 205 mladih članov Rdečega križa. Prav tako je bilo sprejetih 135 mladih članov RK to je iz 8. razredov v članstvo Rdečega križa, ki so jih sprejele krajevne organizacije. Vsem so bile podeljene članske izkaznice, članske značke in prvim razredom tudi slikanice, ki jim bodo koristile, skozi 8-letno šolanje.
Zbiranje starega papirja
Spomladi je bila akcija za zbiranje starega papirja. Zbiranjr papirja so izvedli mladi člani RK in pionirji osnovnih šol. Tako je spomladanska akcija uspela in so zbrali preko 9.000 kg papirja. Prav toliko ga pričakujemo v jesenski akcjji.
DELOVNA AKCIJA -BRIGADA:
Občinski odbor želi dobiti dva brigadirja za mladinsko akcijo Rdečega križa; brigada bo šla v četrto izmeno v KOZBANO v NOVI GORICI.
Prosimo vse mlade, ki bi želeli delati v brigadi Rdečega križa, da se prijavijo občinskemu odboru Rdečega križa Logatec.
Pavla Juršič
DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE
.,,„........,,,
__
Ob srečanju oktetov lesne industrije v Logatcu
Ko je mogočno izzvenela zadnja pesem zbora lesne industrije na 6. srečanju oktetov v Logatcu, se človek nehote vpraša, kje in kako so se dobili pevci, ki so že v kratkem času svojega skupnega dela doživeli poleg aplavza naših Logačanov tudi lepo priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije za doseženo 2. mesto na radijskem tekmovanju v letu 1977: Amaterski zbori pred mikrofonom. In ne, da samo pojo, temveč združujejo tudi kulturna hotenja kolektivov, iz katerih izhajajo in v katerih čurijo svojega največjega zaveznika.
Ideja o srečanju oktetov lesne industrije je vznikla v Tovarni rezalnega orodja na Prevaljah. Tovarna je v svoji proizvodnji usmerjena v izdelavo rezalnega orodja za lesno industrijo. Kot z rezili obdelujemo les in ne moremo brez obdelave v lesni proizvodnji, ne moremo tudi brez kulturnih akcij in gojenja naše kulturne dediščine doseči napredka v naši skupnosti. Ze v prvem nastopu na Prevaljah so si okteti dodali svojo programsko osnovo, ki jo danes samo še dopolnjujejo. V pevski druščini, poleg okteta TRO Prevalje, nastopajo še okteti: JAVOR Pivka, JELOVICA Skorja Loka, MARLES, iz Maribora, KLI Logatec ter zbor TRISO iz Slovenj Gradca.
Kot se pri obdelavi lesa brusijo rezila, se iz leta v leto brusi tudi njihova pesem, ki jo pojejo pevci posamično ali združeni v zboru.
V letu 1974 pride tudi do uradne ustanovitve zbora lesne industrije. Skupna srečanja se vrše vsako leto v drugem kraju, pri čemer so bili vedno gostitelj kolektivi, iz katerih izhajajo pevci.
Ni naključje, da so okteti gostovali v letošnjem letu prav v Logatcu. Pokroviteljstvo nad 6. srečanjem oktetov lesne industrije je namreč prevzel ob svojem srebrnem jubileju Kombinat lesne industrije Logatec. In ko govorimo o pokrovitelju in njegovem srebrnem jubileju, je prav, da ga predstavimo vsaj z vidika njegovih stališč do kulture in kulturne dejavnosti v Logatcu.
Kombinat lesne industrije v Logatcu si je svoje mesto v kraju priboril s težkim delom in odrekanjem in morda ni odveč, da tudi danes v gospodarskem pomenu še vedno pomeni, da si brez njegovega deleža ne znamo predstavljati nadaljnje gospodarske rasti in razvoja Logatca. Na kulturnem področju je kolektiv prav tako prispeval pomemben delež v osveščanju ljudi in njihovi kulturni vzgoji. Prav na področju pevstva se že v letu 1953 srečamo z mešanim pevskim zborom, ki ga je vodil pokojni Alojz Velkavrh. Omenimo lahko tudi druga področja, saj je bilo kulturno dejavnost delavcev čutiti tudi na drugih področjih, od folklore do raznih ansamblov in ne nazadnje v osveščanju kolektiva, saj je kolektiv že od začetka svojega obstoja izdajal tiskano glasilo Logaške novice, ki so pozneje prešle v občinsko glasilo.
Povrnimo se nekoliko k tovarniškemu pevskemu zboru. Čeprav zbor ni deloval neprekinjeno, pa so številni ljubitelji petja vedno znova oživljali pevsko tradicijo. Tako se v Vitn 1960 ««t »rpčamo | mešanim
pevskim zborom pod vodstvom Viktorja Znidaršiča.
Ko je začasno ali pa tudi zaradi dela v izmenah zamrla ta ali ona dejavnost, so se vedno znova porajale nove ideje in načini delovanja. Tako je v letu 1967 prišlo na pobudo sindikata do pokroviteljstva nad sedanjim pihalnim orkestrom. Pokroviteljstvo se ni odrazilo zgolj v finančni podpori, temveč tudi iz želja posameznih članov kolektiva. Zelja sodelovati in poslušati je v kolektivu odjeknila na različne načine, pri čemer so se vključevala tako gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega kakor tudi domače prireditve, med katerimi je zlasti postala že kar domača prireditev ob dnevu žena.
Tako široko razumevanje za kulturne akc|je je tudi po VIII. kongresu sindikata doživelo svoj razpon prav v kolektivu, kjer se delovni človek srečuje s svojim življenjskim vsakdanjikom. In tako delavci spremljajo, sodelujejo in podpirajo kulturno dejavnost ne kot okras ali komercialno blago, temveč kot težnjo, da bi se vključevali v kulturno delo Logatca, Če ne drugače pa prek svojih otrok v glasbeni šoli in poznejšemu amaterskemu ali tudi poklicnemu udejstvovanju.
Kadarkoli nastopa oktet v svoji sestavi na naših odrih, seveda ne gre brez polemičnih misli, kaj pomeni oktet v kulturnem delovanju nekega kraja ali občine. Mnenja so in bodo verjetno različna, vendar programske zasnove okteta kažejo veliko pripravljenost ne samo za posamično nastopanje, temveč za kakršnokoli udejstvovanje v logaških zborih. Ta pripravljenost pevcev je pogojena še z dodatnim vključevanjem, kajti že delo v oktetu zahteva mnogo več udejstvovanja,  kakor pa delo v
zboru. Prav srečanje oktetov lesne industrije pa so lahko kažipot, kako s pevci z raličnih krajev pridemo do zbora, ki se z vso izpovedno močjo lahko postavi ne le kot oktet v kolektivu, iz katerega izhaja, temveč nastopa vštric najuglednejših zborov. Seveda je potrebno za takšno združevanje in nastopanje mnogo nesebičnega dela in razumevanja pevcev, saj je potrebno da ti pridejo na vaje samo v domačem kraju, temveč tudi gredo na Preva|je, Slovenj Gradec, Maribor ali Pivko, se tu sestanejo in skupno zapojejo. Prav v skupnem nastopanju oktetov se nam v pravi luči pokaže moč zborovske
fiesmi. Logatec prav gotovo ob ve-ikih družbenih manifestacijah in takšnih srečanjih prav gotovo pogreša večje povezovanje pevcev, ki bi bili sposobni, da v skupnem nastopu pokažejo množičnost, zlasti pa kvaliteto zborovskega petja.
Medsebojno sodelovanje, ohranjanje pevske tradicije naj tudi v naši majhni družbeni sredini spodbudi vse zbore v naši občini, daje možno s polno voljo doseči skupno pripadnost, ki nas lahko druži ob vsen pevskih manifestacijah. Z razumevanjem kolektivov, kakor ga kaže Kombinat lesne industrije, pa je to resnično možno.
Tako kot v mesecu maju ne pričakujemo snega, tako tudi nismo pričakovali tako mogočne prireditve. Tudi zasnežene poti niso preprečile polnoštevilne udeležbe ljubiteljev petja, pri čemer pa je bil del ljubiteljev prikrajšan še zaradi slabega vremena, pa tudi dvorana je bila
za to priložnost že kar premajhna.
Program vsakega okteta je obsegal po tri pesmi. Z napovedovalcema Metko SlSERNIK in Marjanom STARETOM je bil celotni program predstavljen na nevsiljiv način. Težko je na amaterski ravni oceniti kvaliteto posameznih oktetov; srečanje samo pa tudi ni bilo pripravljeno z namenom ocenjevanja, temveč da razveseli občinstvo ali kakor so zapeli pevci iz Prevalj „Nocoj je pa en lep večer", ki nam bo ostal v prijetnem spominu. In na koncu lahko samo potrdimo pesmi, ki jih je začel domač i oktet „Lepujeblu" in težko bi na lepši način proslavili 25-letnico dela in uspehov Kombinata lesne industrije Logatec. Pevcem pa bo nedvomno ostala v spominu logaška publika, ki je z ploskanjem izrazila svoje zadovoljstvo nad prireditvgo. In ne navsezadnje bo to srečanje ostalo v spominu tudi šibeniški KLAPI, ki je prišla na snemanje samostojne plošče na RTV Ljubljana, pa jih je nadvse spodbuden sprejem le ogrel in na drugi strani popestril celotno srečanje.
Naj končam s citatom našega velikega pesnika ob 100-letnici njegovega rojstva, ki naj nam bo vodilo in smisel za naše nadaljnje delo in sodelovanje, ter poglabljanje množične kulture:
Kje ste nam pevci? Dajte, zapojte, skup nas držite, vaša nam pesem v zarjo bo luč.
Albin Čuk
Na 6. srečanju oktetov lesne industrije v Logatcu, 13. maja 1978, seje predstavil tudi Moški pevski zbor lesarjev Slovenije, ki ga sestavlja vseh šestero oktetov: TRO Prevalje, JAVOR Pivka, JELOVICA Skofja Loka, TRISO Slovenj Gradec, MARLES Maribor in KLI Logatec. Dirigent (sredi prve vrste)
OBRAMBA IN ZAŠČITAmS^^^A^
Preskrba v krajevni skupnosti
V vojnih razmerah bi imela naša občina razmeroma majhne možnosti oskrbovanja prebivalstva, kar še posebno velja za dovoz hrane iz drugih predelov Slovenije. Zato moramo natančno proučiti lastne možnosti preskrbe; še zlasti velja to za pridelovanje krompirja, zelja, fižola, koruze, sadja, pšenice in podobno ter za prirejo živine.
Gre za eno najpomembnejših nalog krajevne skupnosti pri zagotavljanju preskrbe prebivalstva v razmerah morebitne vojne. Za takšne možne razmere pa se je treba pripraviti že v mirnem času. V naših občinskih razmerah bi imele krajevne skupnosti še posebno pomembno pre-skrbovalno delo, kajti treba bi bilo organizirati proizvodnjo in odkup kmetijskih pridelkov za preskrbo prebivalstva, pa tudi za najnujnejše potrebe borcev.
V izredno težavnih razmerah bi morala vsaka krajevna skupnost organizirati odkup kmetijskih pridelkov in si prizadevati usmeriti kmetijske pridelovalce na pridelovanje tistih kultur, ki bi v takšnih razmerah zagotavljale največje količine pridelka.
Mladinci na pohodu
14. in 15. aprila letos se je mladinska pohodna enota „Do-lomitski odred" iz Logatca udeležila nočnega pohoda na proslavo 3. SNOUB Ivana Gradnika v Črnem Vrhu nad Idrijo. Vreme je bilo razmeroma slabo, v petek je celo snežilo. Kljub temu smo se odločili opraviti ta pohod. Tako smo vsaj nekoliko v praksi izkusili tegobe partizanskega pohoda v noči med dežjem in snegom. Določena pot je bila dobro izbrana in na cilju smo bili vsi pohodniki zadovoljni.
V soboto smo sodelovali na proslavi pred hotelom Bor, kjer so bili zbrani tudi nekdanji borci Gradnikove brigade ter številni gosti in domačini. Ko smo se popoldne vračali domov, smo bili zelo zadovoljni in veseli ter sklenili, da bomo imeli letos se več podobnih pohodov.
R"-** Hostisa
Dalje, z uvedbo racionirane preskrbe bi morala vsaka krajevna skupnost vpeljati skrbno evidenco števila prebivalstva in razvrstitev le-tega v kategorije takšne preskrbe.
Med posameznimi preskrbo-valnimi nalogami, zlasti v začetnem obdobju izrednega stanja, bi bila zagotovo tudi zadolžitev vsakega gospodinjstva, da ima doma vsaj enomeseč-
. V Uradnem listu SFRJ (štev. 19/78) je bilo obljavljeno besedilo dogovora o razglasitvi 20. junija kot Dneva civilne zaščite. Vendar tudi ta dan ni namenjen zgolj samemu sebi. Namenjen je populariziranju in krepitvi civilne zaščite, saj je s svojim dnevom pridobila možnost, da se vsaj en dan v letu organizirajo aktivnosti na tako široki - vse-ljudski osnovi kot je civilna zaščita tudi organizirana.
Ta dan bo odslej posvečen predvsem vajam, preverjanju, analiziranju in ocenjevanju stanja   pripravljenosti   enot in
no zalogo hrane. Ta priprava krajevnega prebivalstva naj bi omogočila potreben čas za ureditev celotne preskrbe v nasled-,njem obdobju izrednih razmer.
Racionirana preskrba bi bila v izrednih razmerah veljavna za vse krajane, tudi za kmetijske proizvajalce. Da bi bil mogoč hiter in enoten prehod na ra-cionirano preskrbo, pa je treba že sedaj urediti točen pregled
štabov civilne zaščite. Namenjen je tudi preverjanju vsakega občana - vsakega samega sebe s tem, da bi vsak izmed nas ob določeni obrambni ali zaščitni aktivnosti drugih vsaj razmišljal o tem, kako bi ukrepal sam in kakšni bi bili njegovi prvi in najosnovnejši postopki. Vsaj na ta vprašanja bi morali občani pomisliti letos ob Dnevu civilne zaščite. Takrat bomo namreč praktično izvajali vseh pet zvočnih alarmnih znakov, kijih teoretično in grafično ponazorjene občani sicer že več ali manj poznajo. Ob morebitni
60" NAPAD IZ ZEAKJ
vseh prebivalcev krajevne skupnosti, ga sproti usklajevati zaradi demografskih sprememb ter določiti celotno mrežo uličnih ali vaških odborov za preskrbo.
Tu so omenjene le nekatere pomembnejše naloge krajevne skupnosti pri preskrbi prebivalstva in borbenih enot v izrednih razmerah. Zlasti bo potrebno sodelovanje s kmetijsko zadrugo in s posameznimi kmetijskimi proizvajalci; le tako bo zagotovljena zares potrebna preskrba.
T. Peternel
stvarni in nujni uporabi nekega drugega znaka bi marsikdo pomislil na to, da se je pokvarila sirena. Našim ušesom je namreč poznan samo znak za preizkušanje siren, ki ga slišimo vsako soboto opoldne.
Preizkus alarmiranja bomo izvedli 20. junija: prvič ob 09. uri, drugič ob 16. uri.
Med enim in drugim znakom bo kot ločilo dve minutni premor (pavza), ki naj vsakemu občanu nudi čas za premislek, kaj pomeni posredovani znak in kakšni bi bili ob stvarni potrebi njegovi prvi in najnujnejši postopki.
Janez Podjed
Zavijanje sirene, ki traja 60 sekund, nas opozarja na neposredno nevsrnost napada    iz zraka.
2o"       15" 2o"
15"
2o"
9o" RBK NEVA7iNOST
Tri znamenja z sledkom po 15" kemično nevarnost.
zavijajočo sireno po 2o sekund, nas opozarja na
1 sekund s pre-radiološko -
5.
2o"
15".
2o"
2o"
9o" rOZAR
Na nevarnost požara ali požar nas opozarja jo,tri enakomerna znamenja s sireno po 2o" sekund, vmes pa dva presledka po 15" sekund.
60"
ELEMENTARNE NEGRECE
Na nevarnost naravnih in drugih nesreč nas opozarjata
dva enakomerna znamenja s sireno po znamenje z zavijajočo sireno po 2o"
2o" sekund,vmes pa sekund.
60"
60" KONEC NEVARNOSTI
znamenje , ki traja nevarnost minila.
60" pomeni konec napada
Enakomerno "i>% da je
Isti znak se uporablja tudi ob preizkusu siren in ostalih zvočnih naprav.
Občinski štab za zoščito 10 0*1
civilno
»p
Od julija višje stanarine
Skladno s programom doseganja ekonomske stanarine -predvideno bo ta dosežena do leta 1980 - je skupščina občine Logatec na predlog stanovanjske skupnosti sprejela odlok o najvišji stanarini. Ta se bo od 1. julija dalje povečala od dosedanje v poprečju za 30 7>.
Da bi pomemben skok v stanarini ne prizadel občanov z najnižjimi dohodki (upokojenci, socialni podpirana, številne družine), je poskrbljeno za družbeno pomoč v obliki delne nadomestitve stanarine (subvencije), za kar morajo prizadeti občani predložiti stanovanjski skupnosti ustrezna dokazila o upravičenosti do družbene pomoči
maš
/<5     v »<; ojU'1 vfjbms 0 - '■ > .
20. junij — dan civilne zaščite
Notranjska planinska pot
Nova planinska pot na Slovenskem — Notranjska planinska pot - je pripravljena. Odlikuje jo vrsta posebnosti, od zgodovinskih, zemljepisnih, in podobnih zanimivosti do številnih lepih pogledov na ta del Slovenije. Začetek te poti je v Logatcu, gre po Rovtarski cesti preko Zaplane na Planino do razglednega stolpa; od tu dalje gre na Petkovec in Podpesek, dalje na Vrh nad Rovtami in preko Trat na Medvedje brdo, zatem pa skozi Žejno dolino do Hotedršice. Od tu se vzpne na Idrijski Javornik, se nadaljuje prek Podkraja, Lovrenca in Bukovja    do Predjamskega
Sdu. Dalje bomo šli skozi jhel in Strane ter se dvignili na Nanos, s katerega se spustimo do Razdrtega, nadaljujemo po valovitem terenu do Vrem-ščice. Od tu dalje spet navzdol do Košane in Ilirske Bistrice ter nato navzgor proti Svinjščakom in dve uri pozneje stopimo na najvišji vrh te planinske poti, na Snežnik. S temena te izredno lepe gore gre pot navzdol čez Leskovo dolino do Snežniškega gradu, dalje na Racno goro pa v Novo vas in čez Radtjek navzgor na Slivnico; zatem se spusti do Begunj, gre čez PokojŠče in do končne točke z žigom, v
Janez Čanžek
VRH NAD ROVTAMI
Srtw Lj ubijam
MEDVEDJE BRDO f, P\ANINA^
Smer Ljubljana
legenda:
© planinske postojanke O kraji med postojanKami Jp-PO KOJI ŠČE     E važnoj«! kraji ^\ planinsko pot
glavne in stranske ceste železnica
Stoletni jubilant
Nabaviti je bilo potrebno opremo, pristopili so novi člani. Društvo je v letu 1927 nabavilo novo motorno brizgalno ROSENBEUER, ki je zamenjala ročno brizgalno HIDROFOR (se vedno uporaben) in je bila takrat ena najmodernejših. Nova brizgama je bila predana svojemu namenu ob priliki 50-tetnice društva v 1. 1928, ob tej priliki so bila članom podeljena tudi odlikovanja.
Ker je bila stara gasilska shramba že zastarela, se je pričo1 akcija za adaptacijo, oziroma za povečanje gasilskega doma. Z razrui iralnimi akcijami ter z podporo občine v teku treh let, je bila v mesc. ...uju 1932. leta otvoritev novega gasilskega doma. Stroški adaptacije so močno presegli razpoložljiva finančna sredstva, zato je moralo gasilsko društvo plačevati dolg vse do 1. 1941. Razne politične razprtije v stari Jugoslaviji tudi gasilcem niso prizanesle. V času režima JNS so morali gasilci pod pritiskom na volišče, v času diktature pa so napredni gasilci morali odstopiti svoje funkcije na novo postavljenem odboru od takratne politične stranke.
S pričetkom druge svetovne vojne in zasedbo slovenskega ozemlja po italijanskem okupatorju, je bilo gasilsko društvo potisnjeno popolnoma ob stran. Več naših članov se je vključilo v narodnoosvobodilno gibanje, ostali pa niso imeli nobene besede več. V gasilski dom seje vselila poklicna gasilska enota, ki pa ni imela interesa varovati slovenski živelj, pač pa je varovala okupatorjevo vojsko in samega sebe. V naš gasilski dom so speljali vse motorke iz cele Cerkniške in Loške doline. Po kapitulaciji Italije so zavedni člani čuvali te dragocene stroje, ki so jih po osvoboditvi dobila notranjska gasilska društva tudi nazaj.
Po 4-letni okupaciji in mrtvilu je prišel mesec maj, osvoboditev za vse Logačane in tudi za gasilce. Gasilci so se spet z velikim elanom po prijel i dela - obnove preostale gasilske opreme in strojev. V sorazmerno kratkem času je pristopilo v društvo precej novih članov, ki so s prostovoljnim delom in pomočjo vaščanov usposobili gasilsko motorko, nabavili nekaj najnujnejše opreme ter popravili gasilski dom. Leta 1948 se je s pomočjo agilnih mehanikov - članov ter s pičlimi finančnimi sredstvi usposobilo prvi gasilski avtomobil, ki je bil sestavljen iz raznih avtomobilskih tipov. Ta avto je služil svojemu namenu vse do leta 1962, ko se je ob pomoči občanov, delovnih organizacij, zavarovalnice in občine nabavil nov, tačas moderen gasilski orodni avtomobil TAM-PIONIR, na katerega je bila v kratkem času tudi montirana nova gasilska črpalka 1600 1 zmogljivosti Tipa ZUPAN.
Ker te bila »asil-.ka hriuplrta n teta 1928 že zelo slaba si le dr"*tvn 7
r^^VINŠČAKI
raznimi težavami, tako nabavnimi in finančnimi, nabavilo novo motorno brizgalno tipa VOLKSWAGEN-ZUPAN, ki je odlično služila svojemu namenu do leta 1968, ko jo je zamenjalo za sodobnejšo in močnejšo tipa ROSENBAUER, ki jo gasilci z uspehom uporabljajo vse do danes. Nezadržen gospodarski napredek ter nagel tehnični razvoj naše socialistične dežele sta pokazala potrebo po nabavi novega gasilskega vozila, za katerega pa je bilo treba pripraviti precej finančnih sredstev. Priprave za nabavo novega vozila so potekale od leta 1970 dalje in to v obliki zbiranja prostovoljnih prispevkov občanov, dotacij zavarovalnice, ' -'icij gasilskega sklada in finančne pomoči SO Logatec. Novo gasilsko koi nirano vozilo TAM - 5500 je bilo dobavljeno v letu 1972, slovesno izro^no svojemu namenu pa ob priliki 95-letnice društva v letu 1973.
V zvezi z nabavo novih vozil in opreme za gašenje in reševanje pa je bilo treba predelati tudi gasilsko shrambo, jo razširiti m napraviti nova vrata, razen tega pa še veliko drugih potrebnih del. Vsi ti uspehi v preteklih letih so vsekakor odvisni od skupnega prizadevanja vseh, ki so v povojnih letih vodili naše gasilsko društvo. Nadalje je ta uspeh odvisen tudi od vseh, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri izvajanju naših programov, pa najsi bo to s prostovoljnim delom ali s finančno pomočjo v kakršnokoli oblikah, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo.
Na koncu tega površnega pregleda od ustanovitve društva pa do danes, moramo oceniti tudi uspeh dejavnosti, zavoljo katere je bilo pred 100 leti poklicano v življenje naše gasilsko društvo. Poglejmo, kaj vse so naši predniki, naši veterani in naši, še živeči gasilci naredili:
na podlagi dosegljivih podatkov je naše društvo v teh stoletjih sodelovalo na več kot 400 akcijah, med njimi so bile najtežje:
- sodelovanje pri odstranitvi posledic potresa v letu 1895,
- eksplozija in požar na železniški postaji Logatec v letu 1917, kjer so gasilci sodelovali 12 dni,
- požar v tovarni KLI Logatec v letu 1957,
- požar v tovarni na Verdu v letu 1967,
- požar žage na Ravniku v letu 1968 ter
- sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov ob železniški progi na relaciji Logatec-Planina v letih 1948 do 1952.
Dasiravno je bila škoda, povzročena po požarih velika, je bila vrednost družbenega premoženja, ki se je obvarovalo še veliko večja. Na podlagi tega skromnega pregleda 100-letncga dela naših prednikov, naših veteranov ter naših zavednih aktivnih članov smo lahko ponosni, da smo člani gasilske organizacije.
Na prag novega stoletja stopamo z veliko vo|jo in delovnim zagonom. Vztrajnost in požrtvovalnost naših preminulih ustanovnih članov, ter naših veteranov nam je svetal vzgled, ki ga bomo v bodočnosti s pridom uporabljali pri izvajanju naših začrtanih programov. /"■„,„„
Športne prireditve ob 70-letnici telesne kulture
Ob 70-letnici telesne kulture v naši občini je letos več športnih prireditev; nekaj jih je že bilo, druge pa se bodo zvrstile do konca tega leta.
Že v marcu so marljivi športni delavci v Hotedršici izvedli »Smučarski tek 78". V aprilu je karate klub Kras pripravil 2. turnir, na katerem je sodelovalo osem klubov iz Slovenije. Ob prvem maju je šahovski klub priredil v okviru notranjske regije turnir. Namiznoteniški klub je v maju pripravil notranjsko prvenstvo za vse kategorije, ob občinskem prazniku pa bo organiziral še turnir veteranov.
V sodelovanju s karate klubom bo izvedel ŠŠD Mladost
akademijo v telovadnici osnovne šole 8 talcev. Jamarski klub ima v juniju in juliju namen izvesti dva spusta v Gradišnico in enega v Logaško jamo.
Planinsko društvo je maja odprlo Notranjsko planinsko pot, ob petletnici obstoja društva pa namerava pripraviti v avgustu pri Tončkovem domu v Kališah srečanje notranjskih planinskih društev in hkrati tudi razviti svoj prapor.
Zanimiva športna prireditev bo zagotovo tudi nočni tek ob občinskem prazniku, ki ga namerava izvesti smučarska sekcija po ulicah Logatca za vse starostne skupine.
Viktor Premk
Tekmovanje kegljačev
V aprilu in maju letos se je kar 60 tekmovalcev v 10 ekipah pomerilo v pomladanskem delu sindikalne trim lige za prehodni pokal kegljišča Brest Cerknica.
Doseženi so bili naslednji rezultati: 1 ■ Kovinoplastika Lož
2. Brest Cerknica
3. Gradišče Cerknica
4. Kartonažna Rakek
5. Gozdna Cerknica
6. Gradnik Logatec
7. Upokojenci Cerknica 8- SOb Cerknica
9. Elektro Cerknica 10. Avtomontaža Marof
18 točk, 22020 podrtih kegljev 14 točk, 21711 podrtih kegljev 14 točk, 21320 podrtih kegljev 12 točk, 21599 podrtih kegljev 10 točk, 20.805 podrtih kegljev 8 točk, 19708 podrtih kegljev 6 točk, 20027 podrtih kegljev 4 točke 20287 podrtih kegljev 4 točke, 19833 podrtih kegljev 0 točk, 19920 podrtih keglev
maš
Gotovo bo mesec junij minil v znamenju predvsem enega samega filma ki je pred meseci že pretresal (in to dobesedno!) Ljubljano in Kranj, iz drugih slovenskih krajev pa nismo prejeli tako pretresljivih novic. Gre za film POTRES, za katerega sicer ne moremo zagotoviti takih potresnih sunkov, kot so jih bili deležni nekateri drugi slovenski kraji, vendar bo ta film zagotovo odigral svojo vlogo v vsej svoji veličini superspektakla. V njem nastopajo znani igralci kot recimo Charleton Heston, film pa nas prevzame zaradi izredno prepričljivih scen premikanja zemlje in rušenja velikih ameriških nebotičnikov skoraj preko odra v dvorano. Tiste gledalce, ki nimajo zelo dobrih živcev, bi rad opozoril, da Logaški Kino ni poskrbel za nizkofrek-venčne sunke in vas zato ne bo v resnici treslo, kot seje to dogajalo baje v Ljubljani, ko so nekoga morali odnesti iz dvorane. Upam, da pri nas temu ne bo tako.
Posebna zanimivost junijskega programa bo tudi celovečerna risanka iz Disnevevega studia ROBIN HOOD, namenjena starim ir mladim. V njej nastopajo po Disnevevem vzorcu živali v vlogah ljudi, Robin Hood je simpatičen lisjak, zloglasni šerif je tiger itd. Glasove v tej risanki so posodili znameniti igralci kot Peter Ustinov in to tudi povečuje vrednost temu filmu, ki je poln duhovitosti in zbadljivk na račun človeških slabosti in lastnosti sploh.
V juniju imamo še nekaj odličnih filmov. V prvi vrsti naj omenim itairjanski film VONJ PO ŽENSKI, sicer komedjjo, a polno svetovljanstva v vlogi imenitnega Vittoria Gassmana. Film prikazuje skozi črni humor skoraj vso Italijo. Film se ponaša s premnogimi mednarodnimi priznanji. Potem je tu še odlična francoska komedija v dveh delih AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV, kjer nastopajo bratje-komedijanti Les Charlottes v vlogah nepozabne četverice in predvsem skozi komičnost prikažejo vse vrline modernega cirkusantstva, obenem pa napeto izpeljujejo dejanje. Film za mlado in staro! - V junjju bomo srečali tudi Belmonda (6. 6.) in Alaina Delona. Zanju že vemo, da sta zadosten razlog, da nas pot popelje v kino. 27. 6. zvečer pa bo na sporedu odličen francoski film PRIZNANJE z Yvesom Montandom v glavni vlogi. Film je posnet po literarni predlogi Arthurja Londona z istim naslovom, govori pa o resnični zgodbi avtorja knjige, ki je preživljal Stalinovo čistko na Češkoslovaškem in končno poravnal račune z njim, ko je objavil svojo lastno zgodbo, znameniti režiser Costa-Gavras pa jo zrežiral. Vsekakor priporočam gledalcem, posebej še tistim, ki se še spominjajo informbirojevščine in Stalinovega pritiska na našo deželo.
Primož Sark
Utrta pot
Blizu šestdeset let dela je za pihalnim orkestrom Logatec. Toliko let dela, prizadevanj, uspehov in ^ trenutkov. O enem od takšnih dogodkov bi rad zapisal nekaj spoznanj.
Prizadevanja zadnjih štirih let so rodila pomembne dosežke tega štiri-oesetčlanskega ansambla. Spomni-mo,se samostojnih nastopov, gosto-vanJ»   lanskoletnega tekmovanja
amaterskih pihalnih orkestrov v Domžalah. Vse doseženo gre pripisati trdni zavesti vseh članov godbenikov, da dosežejo več in vedno znova več. To vedno več pa se je izkazalo tako pri kvaliteti igranja kot pri izbiri programa, saj lahko trdimo, da se je orkester skorajda v celoti preusmeril s področja manj zahtevnih skadb, znane „pleh muzikalne" zvočnosti v zvočnost pihalnega orkestra Programsko se vse bolj oprijemlje sodobnejših priredb skadbe srednje zahtevnosti, sicer po
žanru zabavne glasbe, od tehtnejših skladb pa naj omenimo zahtevnejše glasbene kompozicijske oblike: suite, simfonije. Seveda pa ne manjka zahtevnih, vedrih, zabavnih skladb. Tudi pri koračnicah ubira orkester sodobnejšo pot. Vse to pa zahteva vedno večja prizadevanja posameznikov in vse večjo tehnično izpopolnjenost. Tod se tudi pojavijo najresnejše težave. Za sodelovanje skorajda ni več dovolj, da bi se člani vsega naučili na vajah, ampak je vse pogosteje treba najti čas za posa-
mm
mično vadbo, bodisi doma ali v društvenih prostorih. Takšen, pospešen tempo dela, pa bo prej ali slej pokazal, da se bo ta ali oni moral posloviti od skupinskega dela v ansamblu, če ne bo pripravljen žrtvovati še več časa za vadbo. Vzporedno s tem bo treba vzgojiti nove člane, če naj delo teče naprej.
Orkester se je na letošnjem samostojnem koncertu predstavil 22. aprila. Pod vodstvom Alojza Velka-vrha se je pokazal kot razmeroma dozorel ansambel, ki je že blizu svoje začrtane poti: rasti v kvaliteto in vzgojo čimsiršega kroga glasbenikov. To vodilo je bilo izpričano v celoti. Želeli bi lahko le še to, da bi se orkester vztrajno razvijal v to smer.
Posebno obeležje letošnjemu koncertu je dala delovna organizacija KLI, ki je ob svoji 254etnici prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo. Pomembna osvežitev pa je bil nastop Moškega pevskega zbora „Tabor" iz Logatca, ti je pod vodstvom Marcela Stefančiča pokazal lep napredek od zadnjih nastopov sem.
J ago
FRIZERSKI SALON „MATILDA GANTAR"
bo od 1. junija ob delavnikih odprt neprekinjeno od 7. do 19. 30.
Za obisk se priporočamo!
Kl lil R> \ KRONIKA
RAZPIS
Telefon in cesta v Laze
PRAZNOVANJE DNEVA OF in 1. MAJA - Na predvečer dneva OF je bila v veliki dvorani Narodnega doma akademija v počastitev ustanovitve OF in delavskega praznika. Med kulturnim sporedom, ki so ga izvajali orkester glasbene šole, mladi rccitatoni in moški pevski zbor; TABOR, je občinska Konferenca SZDL Logatec podelila srebrna priznanja OF in občinski svet zveze sindikatov pa srebrne znake.
Na predvečer delavskega praznika so zagoreli kresovi domala na-vsakem hribčku in gričku okoli Logatca - kar 27 zubljevje razžarjalo nebo tistega večera in znanilo tako veliki praznik.
Prvega maja dopoldne pa jei kulturniška skupina glasbene šole s koračnicami proslavljala praznik dela.
SPOMIN NA KIDRIČA IN ZUPANČIČA - Izredno dejavna mladina iz krajevne skupnosti Naklo je v dneh pred 1. majem organizirala akademijo v počastitev Kidričeve in Zupančičeve obletnice. Osrednji del akademije je pripadal recitalu članov ZSMS in šolske mladine. V programu je sodeloval tudi moški pevski zbor TABOR, krajevna konferenca, SZDL pa je podelila bronasta priznanja OF.
MED OSEMDESETLETNIKI -Društvo upokojencev je izkazalo v začetku maja posebno pozornost do občanov, ki so stari 80 in več let. Akcijo tovariškega srečanja so materialno podprle tudi nekatere delovne organizacije, Logaški oktet pa je odpel nekaj priložnostnih pesmi.
PRODUKCIJA GLASBENE SOLE - Ob dnevu zmage je bila letos že šestič zapored javna produkcija glasbene šole iz Logatca. V prvem delu programa so nastopili učenci glasbene šole in prikazali svoje učne dosežke iz rednega dela pa tudi iz izvenrednega dela. Tako smo poslušali mlade flavtiste, klarinetiste, trobentače, saksofoniste, harmonikarje in pianiste ter edino učenko, ki se uči violino. V drugem delu programa sta nastopila harmo-nikarski in pihalni orkester glasbene šole Logatec. Veselje je pravzaprav videti in poslušati množico mladih glasbenikov, gre za pomembne obete za prihodnost. Lahko pričakujemo, da bomo na naslednjih produkcijah poslušali tudi horniste, pozavniste, tenoriste, baritoniste, basiste pa tudi več violinistov morda in še kaj; zakaj prihodnosti šolskega orkestra pa tudi odraslega orkestra ne bo, če ne bomo imeli ustreznega podmladka.
RAZSTAVA KIPARJA PUN-TARJA - Kulturna skupnost je pripravila razstavo notranjskega kiparja samorastnika E d vina Puntarja. Razstava, kije bila odprta od 11. do 17. maja, je prikazovala 21 del tega izredno zanimivega ustvarjalca, danes že po svetu cenjenega umetnika, saj poleg domačih krajev so njegove razstave obšle tudi Francijo in celo Švedsko. O umetniku in njegovem delu je na otvoritvi spregovoril predsednik kulturne skupnosti Silvo Hodnik, Logaški oktet pa je odpel tri pesmi.
družbenih stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec za leto 1978
Samoupravna enota za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Logatec razpisuje za leto 1978 več stanovanj.
Prosilci družbenih stanovanj, ki so upravičeni za dodelitev po Pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE za družbeno pomoč SSS Logatec, naj v roku 20 dni po objavi tega razpisa vlože vlogo in izpolnjen Vprašalnik za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi SE za DP SSS Logatec z vso ustrezno dokumentacijo.
Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj so:
- družine in občani z nižjimi dohodki,
- mlade družine,
- upokojeni občani,
- delavci dejavnosti posebnega družbenega pomena. Vsak prosilec mora priložiti naslednja potrdila:
- da ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje - (potrdilo o premoženjskem stanju)
- da prosilec doslej še ni imel ustreznega rešenega stanovanjskega vprašanja,
- daje eden od zakoncev zaposlen na območju občine Logatec vsaj 3 leta, računajoč od datuma vloge prosilca nazaj,
- potrdilo o povprečnem osebnem dohodku za leto 1977 za vsakega zaposlenega člana gospodinjstva.
Prosilci mlade družine priložijo še:
- potrdilo o namenskem varčevanju in izkaz finančne sposobnosti za pridobitev stanovanja.
- garancijo delovne organizacije, pri kateri je eden ali oba zakonca zaposlena, da bo skupaj s prosilcem rešila njegove stanovanjske potrebe v 5 letih od dodelitve stanovanja.
Prosilci kategorije upokojeni občani priložijo še:
- da del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Delavci v dejavnosti posebnega družbenega pomena (šolstvo, zdravstvo, milica) priložijo še:
- da del sredstev, najmanj 10 % od nabavne vrednosti oz. revalorizirane vrednosti stanovanja, prispeva delovna skupnost prosilca.
Prosilci, ki jim bodo dodeljena na osnovi kriterijev družbena stanovanja, plačajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja obvezno soudeležbo kot posojilo, ki znaša od 2 do 20 % nabavne vrednosti stanovanja v odvisnosti od skupnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ima za osnovo poprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SRS, kot je razvidno iz razpredelnice:
Dohodek na člana gospodinjstva
50 - 55 %
56 - 60 %
61 - 70%
71 -90%
91 - 100% 101 -110% 111 - 120% 121 - 140% 141 - 160% 161 - 170% 171 in več%
% udeležbe od nabavne vrednosti stanovanja
2% 3% 4% 5% 6% 7,5 % 9% 11 % 14% 17% 20%
Opozarjamo, da bo SSS obravnavala samo pravočasno oddane prošnje, ki bodo imele čitljivo in vestno izpolnjene vprašalnike in vse potrebne priloge, zahtevane s tem razpisom in Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE za DP SSS Logatec.
Dodatne informacije v tej zadevi lahko dobite pri strokovni službi stanovanjske skupnosti Logatec, Notranjska 14
Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
OBJAVA
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja, da je na osnovi 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih in 1. člena Samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Logatec skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec sprejela 12. decembra 1977
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec.
Celotno besedilo pravilnika je na vpogled v vsaki delovni organizaciji ali delovni skupnosti ter pri strokovni službi stanovanjske skupnosti Logatec, Notranjska c. 14.
Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec
Na zadnji seji skupščine občine Logatec smo zvedeli, da bodo Lažani vendarle še letos prišli do telefonske zveze s svetom, pa tudi cesta iz Laz proti Logatcu, prepo-trebna obnove, bo asfaltirana.
Potreben denar za telefon, ki bo veljal 750.000,00 din, bodo prispevali: PTT 200.000,00 din, združena sredstva TOZD 250.000,00 din in občani in gospodarstvo 300.000,00 din.
Za obnovo in asfaltiranje ceste bo potrebnih 5,000.000,00 din. Predvidena je naslednja udeležba finančnih sredstev: republiška skupnost za ceste 2,100.000,00 din, dodatno posojilo za ceste OZD 2,100.000,00 din in iz presežkov že vpisanih posojil za
maš
ceste 300.000,00 din.
J
Filmski program
2. 6.-4. 6. ameriški vvestern zakon sovraštva
3. 6.-4. 6. ameriška družbena drama mož in maček odkrivata ameriko
6. 6. francoska kriminalka HI-1 -mondo v misiji pravice
9. 6.-11. 6. francoska komedija avanture 4 mušketirjev i. del
10. 6.-11. 6. italijanska drama pridi in spoznaj mojo zeno
13. 6. francoska drama gospod klein
16. 6.-18. 6. francoska komedija avanture 4 mušketirjev ii. del
17. 6.-18. 6. italijanska komedija vonj po Ženski
20. 6. ameriška drama vojna zaradi lole madone
23. -25. 6. ameriška celovečerna risanka robin hood
24. 6.-25. 6. ameriški super-spektakel potres
27. 6. francoska politična drama priznanje
30. 6.-2. 7. francoska kriminalka judo in karate proti ^bandi .
maš
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije st. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.