LETO XXII. — številka 60 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja C P Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar ******* a » ¥ ¥T r» C T V A GLASILO c r» n i a i T s T 1 č N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kako smotrna je bila odločitev Kranja pred skoraj dvema desetletjema, ko je začel razvijati Gorenjski sejem je moč danes ugotoviti iz povsem preprostega dejstva, da se iz leta v leto število razstavljavcev veča in da se veča količina in obseg prodanega blaga. Gorenjski sejem torej kranjsko gospodarstvo potrebuje, saj je ta dogodek vsakoletni prikaz tistega, kar smo med letom dosegli. Pomembna odločitev, da sejem razvijamo tako, da je na njem moč razstavljene predme te tudi kupiti, pa daje tej vsakoletni gospodarsko tr-' govski manifestaciji še po sebno vlogo s katero — sejem postaja gospodarski barometer, ki kaže kaj naš potrošnik potrebuje česa si želi. 350 razstavljavcev, od te ga 49 inozemskih je velika številka. Razstavljavci iz tujine in številni gostj onstran meje dokazujejo da je ta sejem stikališče gospodarstev treh sosednjih dežel. Takšno vlogo mu je dala s priznanjem devizne kvote tudi družba. Resda ta kvota ni zelo ve- j lika, a vendarle ob skupnih prizadevanjih omogoča določene poslovne aranžmaje. S sejmom in vsem okrog njega smo torej zadovoljni. Toda slabi gospodarji bi bili, če bi se vedno samo zadovoljevali z doseženim in ne načrtovali za daljše obdobje. Zato naj Povem, da je naša skupna naloga zgraditev novih sejemskih prostorov. Želimo si najmodernejših organizacijskih oblik. Z-j luno si še večje poslovnosti. Ko je že govora o prostorih in lokaciji naj dodam, da v Kranju prič ?n jamo z grad njo infrastrukturnih ob jektov, ki naj omogočajo sejmu solidno lokacijo Naj sklenem z našo skupno željo, da bi 20. ju bile j ni sejem odpirali \ novih, sejmu primernejših prostorih. Slavko Zalokit- KRANT, sobota, 9. S. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ust izhaja od ektebra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s.edab in sobotah ZA GORENJSKO t p—* — — « s,avk° za'0kar °dprl x,x' gorcnisk' seicm' " k0,erem sodeluje 350 razstavljavcev - Foto: F. Pcrdan___ XIX. mednarodni Gorengski sejem odprt Kranj, 8. avgusta — Nekaj po deseti uri dopoldne je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zulokar odprl XIX. mednarodni Gorenjski sejem. Ob tej priliki je v priložnostnem govoru dejal, da Gorenjski sejem predstavlja barometer, kaj potrošnik potrebuje, hkrati pa poudaril, da bo moral biti sejem tudi v prihodnje organizator, posrednik in usmerjevalec za čimšlrše In ekonomsko učinkovitejše povezovanje skupnih interesov proizvodnje, trgovine in potrošnika. Izrazil je željo, da bi bil prihodnji, dvajseti Gorenjski sejem že v novih prostorih. Slovesne otvoritve XIX. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju so se danes dopoldne udeležili podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, predstavniki deželnih vodstev in gospodarskih združenj oziroma zbornic Iz Beljaka, Trsta In Trbiža, predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, zvezni In republiški poslanci, politični delavci in drugi. Na letošnjem sejmu sodeluje 350 razstavljavcev, od tega kar 49 Iz sosednje Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije. Sejem bo odprt do 19. avgusta. A.Ž. m Novo v prodajalnah KOKRA - KRANJ KRANJ 9 do 46 °o nižje cene moškim letnim in zimskim srajcam v prodajalni TEKSTIL — Kranj, Prešernova 5 # od 30 do 40 % znižane cene moškim in ženskim kamgarnom v prodajalni GORENJC, Kranj, Prešernova 11 0 V vseh naših trgovinah vam po konkurenčnih cenah nudimo izredno bogato izbiro tekstila, konfekcije trikola/.e, galanterijo, plastike, pohištva in vsakovrstnega blaga za široko potrošnjo. Kupujte v prodajalnah KOKRA — KRANJ \ V Železnikih se bodo srečali Pred dnevi so se na pobudo medobčinskega sveta sestali v škofji Loki sekretarji občinskih komitejev ZKS gorenjskih občin. Kako in kdaj pripraviti srečanje gorenjskih aktivistov, je bila osnovna tema razgovora. Na sestanku so se strinjali z zamislijo, da bi se poslej vsako leto srečali nekdanji in sedanji aktivisti Gorenjske. Določili so tudi približeval datum - vsako leto v prvi polovici septembra. Smisel tega srečanja je v tem, da se zbero vsako leto vsi tisti nekdanji in sedanji prizadevni družbenopolitični delavci, ki so sodelovali kot politična delavci na osvobojenem ozemlju itn vsi, ki so kot člani ilegalne organizacije delovali v mestih. Torej vsi, ki so sodelovali v osvobodi'.nem gibanju pa niso zajeti s proslavami vojaških enot. Ta tradicionalna srečanja naj pripomorejo k obnavljanju tradicij, ki so povezane s po- litičnim delom in organizacijo odpora v zaledju sovražnika. Takšna srečanja bi omogočala tudi obnovitev — kot so poudarjali na petkovem sestanku — politične zgodovine Gorenjske. Vsako leto naj bi biio srečamje v drugem kraju, tako bi se obnavljali stiki z gorenjskimi ljudmi; pri izbiri krajev pa bi morali biti posebno pozorni, da bi izbrali resnično tiste, ki so za našo zgodovino zelo pomembni, danes pa pogosto odmaknjeni od naše pozornosti. Ko so govorili o letošnjem prvem srečanju, so se odločili, da bo 7. septembra v Železnikih. Na predvečer tega dne naj bi se aktivisti zbrali na proslavah v občinah, v nedeljo pa naj bi odšli v Železnike. Da bi srečanje uspelo, čaka organizatorje v posameznih občinah, še zlasti pa organizatorje v Loki in Železnikih, obsežno delo. Potrebno je poudariti, da so še posebej - letnica slovenskih gasilcev Slovensko gasilstvo praznuje letos visok jubilej, saj te dni mineva 100 let od ustanovitve prvega slovenskega prostovoljnega gasilskega društva v Metliki. Zgodovinarji so sd edini v ugotovitvi, Partizansko srečanje v Podnartu V soboto, 16. avgusta 1969 ob 16. uri, bo v kulturnem domu v Podnartu srečanje borcev, ki so pred vojno živeli v Podnartu in okolici in borcev, ki danes živijo na efomočju KS Podnart. Pričakujejo jih okoli 90. Za tova-rlško srečanje bo KO ZB Podnart pripravil kratek kulturni program, potem pa bodo borci navezali tudi stike ■ borci, ki živijo v drugih krajih Jugoslavije. Za zabavo bodo godli godci iz Ljubna. C.R. da ta pomembni dogodek presega okvir gasilskih organizacij, saj je rast prostovoljnega gasilstva zgodovinsko povezana z borbo slovenskega naroda za politično, kulturno in ekonomsko samostojnost. Gasilska zveza Slovenije se je odločiila, da bo osrednja proslava v Metliki, v kraju, kjer je bilo pred sto leti ustanovljeno prvo slovensko prostovoljno gasilsko društvo. Proslava bo prihodnjo nedeljo — 17. avgusta, medtem ko bodo v soboto, 16. avgusta odprli gasilski muzej. Pokrovitelj osrednje proslave slovenske gasiilske organizacije je predsednik skupščine SR Slovenije Stane Kavčič, ki bo imel ob tej priložnosti v Metliki tudi krajši govor. Kot računajo bo v slavnostni povorki in v množičnem nastopu sodelovalo okoli 2.800 gasilcev, medtem ko se bo pro slave udeležilo okoli 10.000 obiskovalcev oz vse Slovenije. V. G. pomembni spiski udeležencev, ki bi morali biti popolnejši vsaj tako, da ne bi nihče izostal. Organizatorje v Loki in Železnikih pa seveda čakajo obsežne priprave. Zlasti pomembne so dobre in pravočasne priprave programa, od tega in od celotnih prizadevanj je seveda odvisno, v kolikšni meri bo ta lepa zamisel uresničena. Drugo leto na svidenje Včeraj je odpotovala iz Kranja skupina mladine iz pobratenega mesta La Ciotat, podobna skupina iz Oldhama pa bo odpotovala danes. Oboji so imeli dan pred odhodom poslovilno srečanje. Slovenija^] avto POSLOVALNICA KRANJ CESTA JLA 10 priporoča UGODEN NAKUP AVTO PRIBORA ZA POLIRANJE Kako združiti prijetno s koristnim Prijetno potovanje z vlakom v 1. razredu vam nudijo Jugoslovanske železnice celo brezplačno! Vpišite obveznice za modernizacijo železnice in dobili boste za vsakih vpisanih 500 din po eno, za vsakih vpisanih 1.000 dinarjev pa po tri brezplačne vo-Eovnice 1. razreda za katerokoli relacijo na mreži Jugoslovanskih železnic. Vpisna mesta po podjetjih in na vsaki železniški postaji v državi. O O O Q- 3 LJUBLJANA o. P.l )\KA JUGOS3 Za vaše potovanje na dopust, obisk prijateljev In znancev ter za poslovna potovanja — si izberite vlak. PREUDARNO POTOVATI — JE POTOVATI Z VLAKOM! ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA iiiii!imiiiiiiiiiiiiiU!iiiiiiiii!!iiiiii:mmiiimiii!iimim Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki Q _ DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog ln deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti (pogoj: navadna vloga 1000 din) in tra|ne Invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo hi s tem — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ M. veleblagovnica ljubljana Razprodaja ženske in otroške letne konfekcije znižanje od 30 do 50% blagovnica škof ja loka Cenejše, trše in lepše od čistega marmorja V podjetju Marmor Hotavlje so začeli s poskusno proizvodnjo breton plošč Novembra lani je bilo, ko za smel projekt, za novost, t'h° pry'^ poročali o načr- kakršne se doslej ni lotil še podjetja Marmor Hotav- noben jugoslovanski »rudnik« lz Poljanske doline. Gre i marmorja in ki bo brez dvo- ma nekajkrat povečal dohodek vodilne gospodarske organizacije kraja blizu Gorenje vasi. V sodelovanju s Pogie stavbo hotavcljskega podjetja Marmor, v kateri so že začeli izdelovati breton v °kviru Prl Triie ,>r".ctUu'v za občinski praznik tržlške občine so v torek zjutraj na Deteljici v Bistrici °letrov i!L..° .""V. llovo 8«m«M»ostie>no trgovino Mercatorja. Nova trgovina ima 440 kvadratnih tncsnlciPr°tlaJnlh ,n sk'adttčnlh prostoroT, veljala pa jc 1,430.000 dinaijev. V trgovini je tudi a '» bife. (vlg) foto: F. Pcrdan SGP Tehnikom iz škofje Loke in ob podpori občinske skupščine je namreč podjetje konec minulega leta začelo graditi novo halo, kjer naj bi izdelovali tako imenovane breton plošče, cenen, a kvaliteten in lep gradbeni material za tlakovanje vež ali dvoran, za obloge hišnih sten in druge. Osnovni surovini, iz katerih so narejene breton plošče, sta marmorni drobir in poliester smola. Marmorni drobir nastane pri rezanju in klesanju večjih kosov kamenine in je pravzaprav odpadni material, ki vse do odkritja novega postopka ni bil uporaben. Toda zlepljen s poliestrom da trdno zmes, ki jo potem razrežejo v plošče. Lete so mnogo odpornejše in močnejše od čistega marmorja, razen tega pa ga prekašajo tudi po izgledu. Hala, o kateri je bilo govora na začetku, že stoji. Stroje so nabavili v Italiji, pri firmi Bre-ton, ki je pred desetimi leti prva začela izdelovati plošče iz drobirja in umetne poliester smole. Ogledali smo si notranjost 560 kvadratnih metrov velike dvorane, kjer bo ob polnem obratovanju zaposlenih 11 ljudi hkrati. Pokazali so nam več primerkov novih plošč — poskusna proizvodnja je stekla komaj pred nekaj dnevi — in povedali, da zaenkrat še niso najboljši, saj je zagrebški Kronaš, edino naše podjetje, ki izdeluje poliester smolo, še neizkušeno in zato kvaliteta lepila nekoliko šopa, pa tudi delavci v samem obratu se šele privajajo na njim doslej neznane naprave. Seveda bodo skušali začetne težave čim prej odpraviti, kajti povpraševanje po novem gradbenem materialu že sedaj presega zmogljivosti poskusne ekipe. In kako je s cono? Kvadratni meter breton plošč, ki jih izdelujejo v enotni velikosti 500 x 300x 12 milimetrov, stane 90 N din (za kvadratni meter čistih marmornatih plošč istih dimenzij mora kupec odšteti 130 N din). Razen tega lahko izbirate med sivo in rdečo barvo drobirja. Le-ta je posebej odbran, zmlet in razporejen v 6 frakcij, pač {lede na debelino. Tako dobijo ploskve različnih vzorcev. Uprava podjetja računa, da bodo z redno proizvodnjo začeli že septembra. Pozimi nameravajo preiti na 2 izmeni in zato zaposliti 15 novih delavcev. Prednost imajo seveda domačini. Sestavi iaio tudi blagovnica škof ja loka posebne montažne skupine, ki naj bi naročnikom dobavlja, le in vgrajevale plošče. Menijo, da se bosta z novim obratom za proizvodnjo breton plošč obseg poslovanja ter dohodek podjetja več kot podvojila. I. G. Predstavljamo vam Tovarno pii Triglav Tovarna pil Triglav iz Tržiča se je razvila iz obrtne delavnice, ki je imela ob svoji ustanovitvi le šest zaposlenih, medtem ko šteje današnji kolektiv že 90 ljudi. V zadnjih treh letih so vložili milijon 200 tisoč dinarjev v strojno opremo, ta investicija pa jim je omogočila širši asortiman pil in občutno boljšo kvaliteto. Plod investicijskih vlaganj v zadnjih letih je tudi povečana proizvodnja, ki se je v letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem povečala za 16 odstotkov, v primerjavi s prvim poll-letjem 1967 pa za 26 odstotkov. Medtem ko je lani njihova polletna realizacija dosegla vrednost 2,466.196 dinarjev, je letošnje prvo polletje prineslo povečanje za 36 odstotkov ali 3,355.709 dinarjev. Zaradi vel i kega povpraševanja na domačem trgu njihovi izvozni rezultati niso veliki, vendar od borih 284 dolarjev izvoza leta 1965 bodo letos povečali izvoz na 21.240 dolarjev in to izključno na konvertibilno tržišče. Kot menijo v Triglavu so možnosti izvoza še velike, vendar bi morali za to investirati še nekaj dodatnih sredstev. Tega pa ne morejo, ker jim kupci dolgujejo skoraj 75 odstotkov več sredstev kot lani. V zadnjem času sodeluje tržiška tovarna pil tudi s tovarno kovanega orodja Zreče in s tovarno igel — TIK iz Kobarida. Skupaj namreč dopolnjujejo posamezina orodja, ki so zelo iskana tako na domačem kot tudi tujem trgu. V. G. GLAS * 4 STi?A^ KMETIJSKO GOSPODARSTVO Škof j a Loka Mesoizdelki sprejme v uk 10 vajencev za klavnico in predelavo in 5 vajencev za mesnice v Radovljici, na Bledu, Jesenicah, v Kranju in v Škof ji loki. Pismene prijave naj pošljejo kandidati na upravo podjetja Mestni trg 20, Škofja Loka. Sprašujemo direktorja SGP Projekt Kranj tovariša Ludvika Slamnika »V novem stanovanjskem naselju v Kranju (Vodovodni stolp II) ie bilo lani zgrajenih precej novih stanovanj. Tudi letos stanovanjska gradnja v tem delu ni zmanjšana. V začetku leta pa sta bila v naselju zgrajeni tudi dve stolpnici. Tovariš direktor, stanovanja gradi vaše podjetje. Kmalu po vselitvi v obe stolpnici pa so Se pokazale razpoke na fasadnih oblogah, leta pa je pred nedavnim začela odpadati. Povejte nam, prosim, zakaj se je to zgodilo in kako nameravate v prihodnje (stolpnice namreč še gradite) odpraviti to gradbeno napako?« »Tehnična služba našega podjetja rešuje problem fasad na stanovanjskih stolpnicah skupaj s strokovnjaki OKI Zagreb, s katerimi imamo pogodbo o dobavi potrebnega materiala, tehnični izvedbi tovrstnega dela (re-cepturi) in inštruktaži pri samem izvajanju. K sodelovanju smo pritegnili tudi strokovnjake priznane avstrijske firme Stoll-lack, ki je do sedaj opravila več kot pol m i I; joma kvadrat n i h me t rov tovrstnih fasadnih oblog v Avstriji itn stmkovn jake ZRMK Ljubljana, ki so M fe delah' predlog za sanacijo fasad na omenjenih že vseljenih objektih. Predlagali so tudi (izvedbo fasad na objektih, ki so še v gradu 11. Večina strokovnjakov, ki so si poškodbe fasad odjedali, meni, da je vzrok lu.ščenja fasade obloge toplotni izola- tor strvropor, ki ga je dobavilo zagrebško- podjetje OKI. Zato predlagajo nadaljnjo izdelavo z uvoženimi materiali. Naše podjetje se je na osnovi predlogov, ki so jih podali naši in tuji strokovnjaki, odločilo, da septembra izvede fasadno oblogo na tretji stolpnici po is'.em tehnološkem postopku, vendar z uvoženim (uležanim) stvropo-rom in uvoženim pri Stoll-lacku preskušcaiai lepilom. Z istimi materiali pa bomo izvedli tudi najpotrebnejše popravilo poškodb na omenjenih dveh stolpnicah. Četrto in vse nadaljnje stolpnice bomo fasadno obdelali prihodnje leto. Ce bodo letošnji rezultati na prvih treh — z uvoženim stvrono-rom in uvoženim lepilom — ugodni, bomo le-te obdržali, Č« pa ne, pa bomo spremenili tehnološki postopek in fasade oblagali s s i pore k som ali aki-ploščami oziroma oblogami, ki so že preskušene na podobnih betonskih ob jekfh drugod. Morda še to, zakaj smo se odločili za ta sistem, ki pri nas še ni dovolj preskusen? Zato, ker je izvedba lahka in enostavna,, fasade pa so odporne proti vlagi in dober toplotni iz-olator. OKI pa je dal za tovrstne fasadne obJo-t>e 10 letno gai an< jo. Naše podjetje bo na računi dobavitelja izvedlo vso potrebno sanacijo, tako da kupci stanovanj in stanovalci ne bodo oškodovani.« A. 2alar Gorenjska kreditna banka Varčevanje na Gorenjskem Konec julija skoraj 70 tisoč vlagateljev Po podatkih Gorenjske kreditne banke Kranj je bilo pri njenih podružnicah na Gorenjskem konec decembra 1967 59.460 vlagateljev oziroma varčevalcev. Konec decembra lani je to število naraslo na 66.275, 30. junija letos pa so v banki oziroma v podružnici Gorenjske kreditne banke na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, skofji Loki in v Tržiču zabeležili že 69.969 vlagateljev. Zanimiv pa je tudi podatek, da so hranune vioge konec decembra lani v primerjavi z 31. decembrom 1967 porasle za 36 milijonov 439 tisoč novih dinarjev, v prvih šestih mesecih letos pa za 21 milijonov 113 tisoč novih dinarjev v primerjavi z 31. decembrom 1968. Ti podatki torej nedvomno kažejo, da imajo vlagatelji zaupanje v Gorenjsko kreditno banko Kranj. K tako velikemu porastu hranilnih vlog in povečanemu številu vlagateljev pa so prav gotovo pripomogle prednosti, ki jih imajo varčevalci. Poglejmo nekatere: 0 če imamo denar shranjen doma, se kaj rado zgodi, da se včasih odločimo za posamezne nepotrebne nakupe. Pa tudi morebitna elementarna ali druga nesreča nas toliko ne prizadene, saj je v banki varno na:o-žen, razen tega pa prinaša še visoke obresti; 0 varčevalci na nagradnih žrebanjih Gorenjske kreditne banke lahko zadenejo osebni avtomobil ali drugo lepo nagrado, če imajo na hranilni knjižici ali deviznem računu 1000 novih dinarjev vezanih na odpovedni rok nad dve leti a:i 2u00 novih dinarjev vezanih na odpovedni rok nad eno leto; ® s 1000 novimi dinarji vezanimi na odpovedni rok nad eno leto pa so varčevalci posebej zavarovani tudi za primer nezgodne smrti ali trajne invalidnosti. Teh nekaj podatkov torej dokazuje kolikšne so prednosti tistih, ki varčujejo v banki, pred tistimi, ki hranijo denar doma. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da varčevalec, ki hrani denar v banki ne koristi le sebi, marveč tudi drugim. Banka namreč porablja naloženi denar za dajanje potrošniških kreditov, turističnih kreditov in za kredite v gospodarstvu ter negospodarstvu. Kaj pa danes pomenijo krediti v gospodarstvu, pa ni treba posebej poudarjati; z njimi namreč povečujejo proizvodnjo in zaposlujejo nove delavce. Skratka, vlagatelji hranilnih vlog tal deviznih računov z varčevanjem pomagajo sebi in skupnosti. V Gorenjski kreditni banki so nam tudi povedali, da vlagatelji iz hranilnih knjižic kadarkoli lahko dvigajo denar (ali pa ga tudi vlagajo) pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji. ZAVAROVALNIC A SAVA Piv JESENICE razpisuje licitacijo, ki bo v sredo, dne 13. avgusta 1969. ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PF. Kranj, ob 12. uri. N« fcitaciji bodo naslednja vozila: OSEBNI AVTO ŠKODA, leto izdelave 196«, ev. štev. KR 16^-10. Prevoženih ima 1.900 km. Izklicna cena je N Din 6.000. Ogled vozila je možen v garaži poklicnih gasilcev v Kranju. OSEBNI AVTO S1MCA 1000 GI.S. leto i/delave 1967. KR 137 71. Prevoženih ima 17.000 km. Izklicna cena je N Din 8.500. Ogled vozila je možen v garaži poklic nih gasilcev v Kranju. Pismene ponudbe bo Zavarovalnica Sava PE Kranj sprejemala do 12. ure na dan licitacije. Vaš stolpec »Jelovica išče«, a ne sprejme delavcev V Glasu sem 9. julija zasledil članek: »Jelovica zaman išče delavce«, v katerem je poudarjeno, da se kaže t. podjetju potreba po dodatni delovni sili vseh kvalifikacij. To pa seveda ni v skladu Z mojo zadevo. Po poklicu sem Lesnoindustrijski tehn'k it* sem imel v Jelovici tri mesece vloženo prošnjo za zaposlitev, ker pa našem dobil odgovora sem si jo poiskal drugje. Torej, podjetje Jelovica sd je za pomanjkanje detovtne sile (krivo popolnoma samo. Z ugoditvijo pr©" šenij za zaposlitev bi lahka rešilo svoj problem in o3 problem nezaposlenih delavcev. Jože Stenšak Šenčur 234 Odgovor Jelovice Tovariš Jože Stenšak J* vložii pismeno vlogo za zaposlitev v našem podjetju 27/2-1969 za zaposlitev na delovnem mestu lesnega tehnika. Ob razgovoru v podjetj* smo prosilcu sporoči, d« delavce s poklicem lesnega tehnika podjetje namerav* zaposliti v letošnjem letu * večjem števiiHt, čas zaposlitve pa je odvisen od zaključi* rekonstrukcije obrala za pr0-izvodnjo stavbnega p zrušiva. Kandidat za zaposlitev J* v /c i ponudbo podjetja °* znanje. Podjetje pred v. deva, da °° proizvodnja v novih pro^*" vodnih obratih poskuSOO P1*-čeia v začetku me I tembra. Do tega časa je pO* jetju potreben tudi nov strokovni kader, ki ima vložene prošnje za zaposlitev v določenem številu Že V same'*1 podjetju. Kandidati za zaposlitev na mesta lesnih te llU" kov so bi 11 s tta OB pismeno obi i 2 L^v^~* som z dne 21/7-1969 kandidati je tudi tov. ^,o1^ šak Jože), s katerim 90 *~ Mfprošeni za potrditev sv°F vloge za zapos'-.lev :n vabil«- ni na sestanek zaradi širitve lft.8-1%9 na stroške podjet ia. Iz obrazložitve je i -<"> ►**' da v primeru tov. Slenšaka. kakor ludi v vs.li ostal* primerih glede zapu blitve pod in ju ne i ! Štvo zaposlovali:.!, a 'p:«k i piavočai** novih sodelaV st rokovno vkl j učevam je cev. r e e ••••••••••••••••••^••^»•»•••»•••••tOO^«««*««^}«*««««41; Nudimo popust pri nakupu • MOTORNIH KOLES • BICIKLOV NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V PAVILJONU NA RAZSTAVIŠČU II. PRED TEKSTILNO ŠOLO od 150 do 200 N din od 5 °/o do 7 % OBIŠČITE NAS! Slovenija |^^| POSLOVALNICA KRANJ avto fo KOVIN OTE H NA blagovnica FUŽIN AR Jesenice IMPORT CELJE Najceneje boste kupili Kdaj? V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU OD 8. DO. 19. AVGUSTA Kje? V PAVILJONU KOVINOTEHNE CELJE BLAGOVNICE FUŽINAR Z JESENIC NA RAZSTAVIŠČU I. DRUGI TRAKT OB IZHODU I Kaj i? HLADILNIKI HIMO 80 in 130 litrov, GEORGI NAUMOV 85, 135 in 180 litrov, GORENJE 135 litrov, ZOPPAS 135 litrov. REKLAMNE TOVARNIŠKE CENE. ZNIŽANI ZA 5—20 %. KREDIT BREZ POROKOV, POLOGA, OBRESTI ter MANIPULATIVNIH STROŠKOV PRALNI STROJI GORENJE 653 in PEA ŠTEDILNIKI NA ELEKTRIKO, PLIN in KOMBINIRANI GORENJE Z LEPOTNO NAPAKO V EMAJLU TOVARNIŠKO ZNIŽANO DO 7 °/o. Zakaj i? IZREDNE UGODNOSTI: Poleg tega še: POMIVALNE OMARICE EMO, PEČI NA OLJE in TRAJNOŽARIL-NE PEČI EMO ter KUPPERSBUSCH, KUHINJSKA POSODA, OSEBNE IN GOSPODINJSKE TEHTNICE TOKRAT IZJEMOMA CENEJŠE ZA 10 DO 20 % — brezplačna dostava na dom na področju Gorenjske — kredit brez pologa, porokov, obresti, — reklamne tovarniške cene strojev in ostalih gospodinjskih potrebščin, — globoko znižane cene ostalega blaga, — pri tem pa ste kupih priznano in kvalitetno blago Obiščite, oglejte si, izberite in presenečeni boste ugotovili, da tako poceni še niste kupovali, pri tem pa ne pozabite blagovnica fužinar jerenice -..■Ji . -.»n nt n 8c¥H ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVESTOBO TRADICIONALNI KVALITETI. Vsak mosoc nadaljuje tradicijo 200 zlatnikov v pralnih- milih. Zlatniki so Iz 14-karatnoga zlata in vsak tehta 8 gramov. ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO V PRALNIH MILIH. Drage gospodinje, morda je prav v vašem zlata nagrada! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kratko sporočilo o najdbi zlatnika. FILM »■^■IBIdltllllKlltl »Smešne stvari so se dogodile na poti v forum« — ameriški Zaigrali so: Zero Mostel, Pbil Silvers, Buster Keaton Režija: Richard Lester Film s tem dolgim naslovom je smešen in bo zagotovo pozabaval vse po vrsti. Dogajanje je prestavljeno v obdobje antičnega Rima. kjer je življenje razgibano in kar se da lahkotno. V filmski upodobitvi slavnega musica-la nastopa tudi vrhunski komik nemega filma Buster Keaton. Za osvežitev v poletni pripeki je vse pripravljeno in si zatorej oglejte ta posrečeni posnetek. Prišli so v Cordoro — ameriški barvni film Nastopajo: Garrv Cooper, Rita Haywort, Van Heflin Režija: Robert Rosen Ameriški vvestern z odlično zasedbo vlog bo zagotovo pritegnil zanimanje širokega kroga gledalcev. Šest junakov in ena junakinja se prebija proti Cordori, kjer naj bi nekateri od njih dobili odlikovanja. Na poti jih razdvajajo medsebojna trenja in neusmiljeni sovražniki. Ob koncu pa uspešno sklenejo pot. Seveda je v filmu kopica napetih prizorov in razgibanih dvobojev, ki skorajda vedno krasijo podobne ameriške izdelke.o To pot bomo videli še jugoslovanski film »Republika v plamenu«, ki prikazuje vstajo makedonskega naroda proti Turkom. V Pulju ini pritegnil preveliko pozornosti, toda posnet je v slogu razkošnih in barvitih filmov. Japonci pa so pohiteli z vsemirskim filmom kjer fantazija prerašča resničnost. »Invazija iz vesolja« je izdelek, ki bo razburkal domišljijo in popeljal vse v svet neskončnosti doseškov človekovega genija. Boris Česen ŽITOPROMET SENTA skladišče KRANJ tavčarjeva 31 Tel.: 22-053 (bivši Exoterm) Opravlja odkup pšenice — zamenjujemo pšenico za najkvalitetnejšo banatsko moko vseh vrst, po najugodnejših pogojih. Na zalogi imamo vedno vseh vrst moke in krmila Zahtevajte po trgovinah TESTENINE BACVANKA V SOBOTO, DNE 9. 8. OB 20. URI ZADNJA PREDSTAVA LETNIH IGER NAŠA KRI OBIŠČITE NAS! Kulturno prosvetna zveza Trzic NA JOŽEFOVEM GRIČU V TRŽIČU Kranjski športni plesalci na Otočcu športni plesni klub v Kranju obstoja že od 1962. leta. Ta čas je dosegel zavidljive uspehe doma kakor tudi v tujini. Trenutno najboljši par A razreda Metka Kovic in Franjo Ambrož sta se pred nedavnim vrnila iz sovjetskega mesta Litva, kjer sta sodelovala na mednarodnem plesnem turnirju, udeležila pa sta se tudi blejskega turnirja. šestindvajsetega jultija pa so kranjski plesalci odpotovali na Otočec na Dolcnj- GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta »talna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-nostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava kiparja Petra Jovanoviča. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava muzejskega depojskega gradiva: Iz podobarskih delavnic 17., 18. in 19. stoletja na Gorenjskem. V kleti razstavljata Saša in Pavle Kump. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. skem, kjer so sodelovali na prireditvi »Dolenjsko poletje 1969<. Tja jih je povabil Zavod za kulturno dejavnost iz Novega mesta, s katerim ima kranjska plesna in baletna šola stalne stike. Nabito polni dvorani so pripravili eno-urni program standardnih in latinsko ameriških plesov, katerega so gledalci toplo spre ji :\ Razen Metke Kovic in Fra-ii ja Ambroza ter drugo: az rodnega para Marta in Mar jam Felddm ter Sonje Kož sij in Pavla Luž.ana se je olx n stvu na Otočcu predstavilo še šest parov začetnikov. Med posameznimi točkami kranjskega ple > > > nega ain ;ambla sta nastopili tudi članici baleta iz Ljubljane Jelena Markovič in Alenka šest, ki sta obenem tudi pedagoginji na kran;ski bailetind Šoli. Sodelovanje na prireditvi na Otočcu je prav gotovo priznanje več za mlade in nadobudne kranjske plesaJcc. Koncert komornega zbora RTV LJubljana na škofjeloškem gradu V ponedeljek, 4. avgusta, so na škofjeloškem gradu odprli razstavo del lanske Groharjeve slikarske kolonije. Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval tudi ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Koncert v kapeli škofjeloškega gradu je vseboval del programa duhovne vokalne glasbe (Gallus, Brahms, Schumnann, VVolh, Penderecki), ki ga je zbor pripravil za skorajšnje gostovanje na dubrovniških letnih igrah. — L. M. njjfmiiif iiritiiiiiiiitffiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiitiii(tiitiiiiiiiitttiitifiiriiiiiiiiifiiiiiifiiiiiir Industrija | oblačil I konfekcije Ljubljana, Tolstojeva 9a = Priporoča potrošnikom Gorenjske obisk prodajaln = ■ v Kraniu, JLA 2 (pri kino Center) in na Jesenicah §Š §j C. maršala Tita 33. = I Pestra izbira I — DAMSKI HLAČNI KOSTIMI — DAMSKE MODNE HLAČE j — VETROVKE 1 — MOŠKE OBLEKE PO NAJNOVEJŠI MODI 1 UGODEN NAKUP NA KREDIT BREZ POROKOV 1 ZA DEVIZE 10 "o POPUST Prodajamo tudi na potrošniške čeke tii:ii:iiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiii ■■(■■■■! SI ti ■■■■■ BVBSBBMVBHH ■■■■■■■■■■■■ ■■■■■^■■■■■B ■■■■■ KOMISIJA ZA DELOVNA RAZ MER J A TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA »CREINA« KRANJ PONOVNO RAZGLAŠA ZA POTRE BE SVOJIH DELOVNIH ENOT NASLEDNJA PROSTA MESTA ZA — učence v gospodarstvu naslednjih poklicev: STRUGAR ELEKTROVARILEC KLJUČAVNIČAR KOVAČ učenca učence učenec učenec Prošnji za sprejem v uk morajo kandidati priložiti: — spričevalo o končani osemletki — kratek Uvijen jep is ter jo nasloviti na naslov: Komisija za delovna razmerja Turistično prometnega podjetja »Creina« Kianj najkasneje do 20. 8. 1969. Veletekstil, Ljubljana — v Tržiču Obvešča prebivalce Tržiča in okolice, da bo danes, tj. v soboto dne 9. 8. 1969. ob 9. uri odprta trgovina v Tržiču — Pri mostu PRODAJA NA KREDIT Trgovina je bogato založena z vsem tekstilnim blagom: metrsko blago, konfekcija, trikotaža, perilo, odeje, preproge itd. V nedeljo 10. 8. bo trgovina odprta od 8. do 12 h Na dan otvoritve v soboto 9. 8. 69. na vse blago Izredni 10 % popust. Za obisk In nakup se priporoča Veletekstil LJubljana POSLOVALNICA TRZIC : : • SOBOTA — •. avgusta 19C9 16. festival jugoslovanskega filma — Pulj Ob koncu nagrade Najboljši filmi: S tokom sonca — Najboljši režiser: Fedor Šku-bonja (S tokom sonca) — Najboljši igralci: Radmila Andrić, Milena Dravić, Boris Dvornik, Danilo Stoj kovic m Pulj — 3. avgusta — Žirija je razdelila nagrade. Konec je ugibanj, konec spletkarjenj in zakulisnih bojev. Zdaj je vse znano — vsem in vsakomur, tudi tistim, ki so na tihem upali, da bodo dobili nagrado, pa je niso. In takih je bilo to pot v Puli veliko, preveč, da bi jih lahko našteli- Mednje sodijo v prvi vrsti režiserji, ki so se prvič poja-vi'l'i v areni in tisti, ki so v PretekLih letih dobili nagrade, pa so se seveda tudi to Pot nadejali festivalskih od-ličij. Presenečenje? Seveda? Veliko presenečenje je pripravila žirija, ki je dodelila filmu S tokom sonca in njegovemu režiserju kar dve »Zlati are-jfc — za najboljši fi'.m im najboljšo režijo. Da, med filmi, ki smo jih videli pomeni takšna odločitev žirije presenečenje. Žirija, ki ji je predsedoval Milutin Colie. filmski fafejfc časopisa »Politika« je izbrala film, ki ga spremljevalci festivala še zdaleč nismo omenjali med možnknd kandidati za nagrade. Zakaj? S tokom sonca je 1.1 m, ki obravnava življenje neke crnogorske vasi. Današnje žlvljenje im današnje probleme. Vas je zaostala! V vasi "i šole In vaščani jo grade sami. In povrhu 6<-*lnost ljudi v kakršna je bil ■ dese spremenilo, le val živ- vsega je mi-vasi takšna, . - v njej pred tivmi desetletji. Nič v vasi se ni spremenil« ljenja okoli vasi, v mestih, ie polagoma začel posegati tUdI v vaško življenje. V Pride učiteljica in vrsta problemov, ki si slede v tem filmu, je brez dvoma značilna za življenje nekje v vasi, v takšni vasi, kjer vse doslej ni bilo ši>',e. Pa vo uhir je Wm konstrukcija! Dramaturška in družbono-kritična konstrukt j a. Vrednostno, splošno dobro, civilizacijsko, rno-raln-j v filmu zmaga! Kot v lillllih fc/vr«'. ~U. . No o ravnanju žirije bo brez dvoma v jugoslovanskem časopisju še marsikaj zapisanega. Tako vsaj sodim sam, po pogovoru z nekaterimi kritiki in novinarji, ki niso mogli razumeti, odkod takšne odločitve. Drugo nagrado — »Srebrno areno« — je dobil Vatroslav Mimica, za svoj film Dogodek. Pred dvemi leti so Mitnico v Pulj u gledalci kamenjali, ko je prišel na oder ob koncu filma Kaja ubil te bom, letos pa so mu navdušeno ploskali. Film Dogodek je Vatroslav Mimica, posnol po noveli A. P. Cehova. In v resnici prevladuje v njegovem filmu če-hovljanska atmosfera. Takšna, kot smo je vajeni v dramah tega dramatika. Značilno ruska je, moreča, nastrojena s celo vrsto psiholoških preobratov in z značilno dramaturgijo. Toda navkljub vsemu je Mimica to pot veliko manj filmski, kot je bil. Zdaj bi nje^gov film lahko gledali tudi v gledališču, pa bi ne bilo veliko razlike. Le Frano Vodopivec, ki je dobil prvo nagrado za fotografije, je Mimici izdatno pomagal, da je njegov film, če ne drugače, tudi Likovno zanimivo delo. Boro Drašković, ki zdaj že pripravlja svoj novi film, je letos debitira! na festivalu. Film Horoskop za katerega je sam tudi napisal scenarij, je film o petih mladih ljudeh, ki se dolgočasijo na podeželski železniški postaji. Pride dekle ... Film se konča s posilstvom! Boro Dra-škovič ima osemindvajset let. To je njegov prvi film, sicer pa je režiral doslej v gledališču. Film Horoskop je zanimivo delo, kljub temu, da nekoliko spominja na Hladni-kov film Peščeni grad. Dra-škovič je, vključno z Zelimir-jem Zilnikom prejel diplomo žirije. Takšno diplomo je dobil tudi Matjaž Klopčič za režijo Sedmine. Sedmina, ki je v slovenskem časopisju izzvala nekatere polemike, je v puljski areni doživela neuspeh. Bodimo odkriti! Neuspeh pri gledalcih! Vse od prvega dne sem sledil filmom v areni in zapisati moram, da gledalci niso prav nikoli tako vneto žvižgali filmu in režiserju, ki se je ob koncu projekolje vselej pojavil na odru pred platnom. Matjaž Klopčič je to doživel. Meditacija, ki so pravo nasprotje poglobljenemu realizmu, ki prevladuje v letošnjih filmih ostalih nacionalnih kinematografij, so puljsko občinstvo motile. Pretirane meditacije, kri ne sodijo na platno! Tako je občinstvo z aplavzom nagradilo nekatere sekvence v Sedmini, ki so izven Klopčičevega na- čina dialoškega meditiranja. Popa j evo smrt in filmsko obdelavo te sek vence, ki je postala domala že značilna za ta novi Klopoičev film, pa so gledalci toplo sprejeli. Tako kot Klopčič, je tudi lanskoletni zmagovalec Zivo-jin Pavlovič prejel za svoj film le diplomo. Film Zaseda, ki je po mnenju prenekatere-ga kritika in ustvarjalca kvalitetni vrh letošnje jugoslovanske kinematografije., ni film vrednot, kot prvonagra-jeni film S tokom sonca. Zaseda je kritika in nova filmo-logija. Takšen film je to, ki nosi v sebi vse značiLnosti novega jugoslovasnkega filma. Pa vendar je šla žirija mimo njega. Podelila mu je le diplomo in nič več. Enaintridoset filmov, kolikor sem jih videl sam in ko- likor jih je videlo dvesto akreditiranih spremljevalcev festivala, predstavlja celotno jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Število je veliko in za našo državo je to domala največ, kar je še sprejemljivo. Zdi pa se mi, da jugoslovanski film zasluži pozornost tudi tistih, ki odpirajo vrata k poprečnemu gledalcu v kinematografih pri nas. To so vodje kinematografskih podjetij. Jugoslovanski film pa, kot je znano, pri njih ni deležen velikih simpatij. Še zdaleč pa ne taksnih, kakršne naš film doživlja v tujini, na mednarodnih festivalih. Vprašanje je, koliko puijskih festivalov bo še moralo mimo nas, da bomo naš film, z drugimi filmi, ki prihajajo k nam iz vsega sveta, gledali povsem enakopravno. Božo šprajc Posnel sem sedemindevetdeset filmov Janez Vrbovec o svojem delu Janez Vrhovec je igralec, ki se je rodil v Sloveniji. Tu je začel tudi s svojim igralskim delom. Posnol je prve filme, potlej pa se je preselil v Beograd, kjer zdaj živi in dela. Nedvomno je Vrhovec edini med jugoslovanskimi igralci, ki dela nepretrgoma iz filma v film. Doslej je igral v sedemindevetdeset ih filmih. In še en podatek je zanimiv. V jugoslovanskih filmih je odigral socialističnega 1 1 S tokom tivn*an|'miv za našo produk- ma! bi,! realiiz-sonca bi . , kinematograf, jo pred ron*4N«taJ leti ,. Danes zanjo ne more biti zanimiv, še zdaleč pa ne more predstavljati najboljše, kar se dogaja ■v tej kinematografiji. Kakršni so bMi krilu,,; l I '.-\ 9* stane ob tovrstnem razm:š-Ijanju domala I p ';•>-.ueno. Je bila žirija /, - pijeo* <» ni mogla najti toliko pogu-da bi ■ ina. , dala nagrado neka K"m i „i, r°Kumno ■?; f'moin, u ,, pošteno, -..^.in sredi našega živ-°"l>> 'skal, rev in odsev človeka? ',U"<> blišče je toivj žiri- ja zavzela? ZlvoJIn Pavlovič Je svoj film Zaseda pokazal v novi festivalni dvorani. Na sliki Je prizor Iz tega filma. Glavno vlogo mladega skojevca Igra Ivlca Vidovič - novo ime v Jugoslovanskem filmu. devetintrideset glavnih vlog. Ni ga igralca pri nas, ki bi se mogel pohvaliti s takšnim številom svojih vlog. Na vprašanje novinarjev je Vrhovec odgovarjal: »čemu se lahko zahvalite, da ste lahko toliko igrali? So režiserji namenili posamezne vloge samo vam, ali pa ste jih dobili naključno?« »V petdesetih filmih sem dobil vloge, ki so bile napisane zame, toda zato nisem dobil šestdesetih vlog, ki so mi bile obljubljene. Povsem naključno som dobil vloge v fd-mih Rdeči šal. Promete j z otoka Viševica in Človek ni ptica. Prav te vloge pa smatram za najbolj celovite in najbolj značilne med vsemi, ki sem jih doslej odigral.« »Vaš prvi film?« »Jezero, v režiji Radi\oje Lole-Djukiča, ki je bil posnet leta 1949.« »Ste kdaj odbili ponujeno delo?« »Ne!« »In kakšnih vlog si želite.« »Rad bi igral v komedijah. Ko sem delal še v gledališču, sem igral komične vloge, zdaj pa mi komičnih vlog režiserji v filmih ne dajo. Zakaj? Ne vem! Med vsemi vlogami, ki sem jih odigral, je bila ena sama komična. Toda lil m doslej še ni bil prikazan gledalcem. Ne bo odveč, če zapišemo, da je Janez Vrhovec leto« predsednik žirije na jugoslovanskem festivalu igralskih fiJmskih dosežkov, ki bo T začetku septembra v Nišit Primernejšega predsednika za takšen festival bi pač te*» ko naštli GLAS * 8 STRAN Komandir PM Radovljica Franc Pavlin in dežurni miličnik Anton Gerbec — Foto: F. Perdan Fantje v modrih uniformah Ce povem po pravici, sem tisti dan na obisku pri miličnikih V Radovljici pričakovala, da se bo zgodilo kaj razburljivega. Ne vem, ampak ljudje vedno mislimo, da se mora takrat nekaj posebnega zgoditi. Na primer, da bi se pogreznilo pol blejskega otoka ali da bi izropali radovljiško železnino ali kaj podobnega. Pa se ni nič takega zgodilo. S komandirjem postaje milice v Radovljici Francem Pavlinom sva se menila v njegovi pisarni. Govorila sva o delu, ki ga opravljajo delavci milice, o poklicnih teta v ah, o poklicnih boleznih miličnikov, ki niso priznane Šn še O čem. Vsakdanji delovni utrip na radovljiški postaji milice je drerjetno precej enak na vseh postajah milice po C.orenj »kem, odvisno seveda od /i s/ahnosti samega okolja. Mogoče se radovljiški postaja ■nilice loči od drugih postaj le p<> lepem videzu stavbe, saj govore, da je med nailepšimi, t ne najlepša v Jugoslaviji, j V de/m ni sobi je medtem neprestano brnel UKP-5 in od časa do časa se je po ne vem fcoV; ih val'.vili zaslišal pogo Nor. To dopoldne je bil de-iuiin miličnik Anton Gerbec. Njegov delavnik traja dvanajst ur, nekako tako kot pri železničarjih. Razen tega je tudi sobota navaden deloven dan, pa še nedelja, vsaj vsaka četrta. »Pri vas se zbirajo vse no vice dneva, kajne?« »Da, res je. Delo je predvsem zelo zanimivo, pri meni se zberejo vse informacije. Dopoldne je navadno naj mi mej še, pravi direndaj pa je včasih popoldne in ponoči.« Vprašala sem ga kar tako za šalo, če se miličnik tudi kdaj ustraši. Zasmejal se je: »Ustrašim se ravno ne, vendar pa ima človek čuden občutek na primer pri smrtnih nesrečah« Drugače je prav gotovo prebrati časopisno vest o smrti, kot pa jo doživeti in videti na cesli sami. »Ljudi, mislim, kar precej zanima, kakšen je miličnik takrat, ko si nadene civilno obleko. Kaj počenjate v prostem času?« »Ribič sem. V Savo namakam trnek in čakam, da se riba ujame,« se je nasmehnil dežurni. Pred časom se mu je nasmehnila ribiška sreča — ujel je več kot tri kilograme težko postrv. Toliko časa jo je razkazoval znancem, da se je končno usmradila in mi bila ne za v ponev niti za preparatorja. Na radovljiški postaji milice je zaposlenih 52 delavcev. Vendar pa vsa mesta niso zasedena, saj bi potrebovali za okoli dvajset odstotkov več ljudi. Vendar pa se tako kot na vseh ostalih postajah milice tudi na radovljiški pojavlja problem pomanjkanja kadrov. Na leto se v Sloveniji upokoji okoli 150 miličnikov, iz kadetske šole pa jih pride okoli 130. Preprost račun seveda pokaže, da se število miličnikov manjša, medtem ko so potrebe vedno večje. Zmanjšal se je tudi vpis slušateljev v kadetsko šolo. »Zakaj, menite, je pri nas tako malo zanimanja za poklic miličnika?« Komandir je odgovoril: »Veste, to je precej izpostavljena služba. Slovence pa še posebno uniforma ne privlači. Poleg tega pa se miličnik dnevno srečuje z nevšečnostmi, ko mora občane prisiljevati k spoštovanju zakonov.« Res, ko bi se vsi držali družbenih norm, ki si jih je postavila organizirana družba, potem bi hitro poklic miličnika postal nepotreben. Tako pa .. . »Veste, v tej službi je malo prostega časa. Miličnik je tako rekoč neprestano v službi. Tudi med počitkom, ponoči ali na dopustu ga lahko pokličemo, če ga potrebujemo. Razen tega pa pri nas ne po znamo petdnevnega delovnega tedna. Sobote in nedelje pa so pri nas še najbolj živahna dneva v tednu. Radovljica z Bledom je namreč živahno turistično področje, promet je velik. Za veliko število ljudi pa potrebujemo tudi več miličnikov. Predvsem za urejanje prometa, pa tudi največ ljudi vpraša za informacije prav uniformirano osebo. Samo lani so naši miličniki dali občanom okoli 9000 poiasnil. Že sedaj se bojim, kaj bo potem, ko bodo zgrajene triglavske žičnice in se bo število postelj v radovljiški občini pOVSpelc na 15.000. Saj ne potrebu jemo miličnike, da bi lovili prest.ipnike. Nasprotno, v zadnjem času pri nas kazniva dejan j*a ne naraščajo. Drugo so seveda pro metni prekrški. Nimam nobene ideje, kako bi rešili naš problem. Naj vam povem primer. Fant je bil brez službe, pa so mu ponudili mesto miličnika. Ni hotel. Raje je bil še naprej brezposeln. Pri nas pa ima miličnik obleko in tudi samsko stanovanje^ Samo letos v prvih štirih mesecih jc bilo v radovljiški občini za polovico več pre- I nočitev kot v istem času lani. j Kako bo drugo leto in čez j pet let? Komandir: »Naši delavci so že sedaj zelo obremenjeni. Ce odštejemo še ti- I ste, ki so na bolniškem dopustu, potem se število zaposlenih še bolj skrči.« V zadnjem času je družba sicer pokazala več zanimanja za probleme miličnikov. Pred dvema letoma na primer, delavec milice ni imel plačanih nadur. Sedaj je to urejeno. Tudi tehnična oprema se je izboljšala in pa seveda osebni dohodki. Poprečje osebnih dohodkov pri njih je 1150 din. »Osebno sicer dvomim, da bosta osebni dohodek in pa boljša tehnična opremljenost privabila mlade ljudi v milič-niško službo. Jasno pa je, da tehnika pri nas ne more nadomestiti delavcev.« le prej je komandir omenil, da se na njihovem področju kazniva dejanja ne večajo. Lani na primer je bilo le 216 kaznivih dejanj, od katerih jim jih je uspelo 130 razjasniti. Pri tem jim je bil v nekaterih primerih v veliko pomoč službeni pes, na katerega so v Radovljici kaj ponosni. V zadnjem času so ga uporabili, ko so odkrili skupino mladih fantov, ki se jim je tuje premoženje rado lepilo na prste. Poleg vlomov v privatna stanovanja so se lotili tudi gostinskih lokalov. V hotelu Grad v Podvinu so se založili z dragimi pijačami in jih nato poskrili v gozdu. Morda še nekaj podatkov, ki naj pod k repe misel o preobremenjenosti miličnikov. Na radovljiškem področju je bilo lani 375 prometnih nesreč. To je približno več kot nesreča na dan, brez nesreč na cesti prvega reda. Poleg tega so okoli 400 kršilcev cestno prometnih predpisov poslali sodniku za prekrške, medtem ko so več kot 500 občanov kaznovali z mandatno kaznijo. Na javnem kraju so morali miriti razboriteže nekaj manj kot petstokrat, 190 pa je bilo podobnih obiskov na domu. Intervencij v zasebnih stanovanjih je na srečo manj in so za miličnika navadno vedno neprijetna. Hiša se navadno umiri še preden pride miličnik, zato seveda ni lepo sprejet. Lani so uvedli tudi patru-Ijiranje po mestu, tako da sta v avtomobilu vedno dva miličnika. Rezultati so se že takoj pokazali. Manj je bilo vlomov v avtomobile in tudi druge zaprte prostore. O takem lovu na vlomilca mi je pripovedoval miličnik Andreja Zubčič. Letos pozimi je sredi noči opazoval nekega moškega, ki se je sumljivo sukal okoli avtomobila. Ker pa je opazil miličnikovo senco, je pobegnil, tako da ga kasneje niti pes ni mogel izslediti. O še in še zanimivih dejanjih — vsaj za časopis — je pripovedoval tudi pomočnik komandirja. Pa bi bilo najbrž preveč, če bi ob tej priložnosti naštevali vse. Skušala sem opisati vsaj del delovnega utripa radovljiške postaje milice. Čuvarjem reda v modrih uniformah zaželimo uspeli 7>i i izpolnjevanju njihovih napornih delovnih nalog. Pozabila pa sem jih vprašati še to: zakaj neki vsi šoferji odvzamejo plin, kadar peljejo mimo miličnika, čeprav vozijo prav in po predpisih. L. Mencinger KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA, Čufarjeva ulica št. 16 OBJAVLJA prosta delovna mesta v obratu Lepenka Kil. Tržič 4 STROJEVODJE papirniškega stroja papirniški tehnik z. ustrezno prakso 4 POMOČNIKE strojevodje papirniškega stroja kvalificiran papirničar z ustrezno prakso 4 REZAČE vzdolžnega rezilca papirja kvalificiran strojni kijnčavničai alt kv.iltl i e i i a 11 papirničar, 4 POMOČNIKE rezača vzdolžnega rezilca papirja kvalificiran delavec ustrezne stroke 4 PRIPRAVNIKE papirne snovi kvalificiran papirničar, Nastop dela po dogovoru. Za strojevodje je predvidena enomesečna praksa v Italiji. Na vsa delovna mesta se sprejme za nedoločen čas, poseben pogoj je poskusno delo. Interesenti na| predložijo pismene ponudbe na naslov KTL org.-kadrovska služba, Ljubljana, Cul u jeva ulica št. 16. Razglas velja do zasedbe delovnih mest a največ do 30. 9. 1969. f CENE Warmuthu ODBIJAJO -> Letna raz prodaja Od 9. do 30. avgusta 1969 pri VVarmulIui Beljak, Glavni trg 22 — damsko pcrlon spodnje perilo v različnih barvi.li 19.5 Asch — damske spalne srajce iz pralnega blaga 39.— Asch — damske delovne halje 58.— Asch — originalni angleški kamgarni lasten uvoz, 100 % volna, 150 cm Širina 138.— Asch — damska krila različnih modelov in barv 20.— Asch — bluze kratkorokavne, volneni tisk 48.— Asch — zelo ljubke obleke za dom uni, brezrokavne, vseh velikosti 48.— Asch — dirndli za poletje iz popelina, s prikladnim predpasnikom 98— Asch — damski pleteni kostimi tridelni, krilo, puli in telovnik iz akrila, čiščenje zelo lahko 248.— Asch — damski kostimi raznih kakovosti 3«—4« 198.— Asch moške trevira hlače, modernega in klasičnega kroja z žepom na zadnji strani od 138.— Asch moške srajce za dopust z naprsnim žepom, Sanfor popelin 48 — dolge deške hlače za šolo Asch od 59.— Asch otroške hlače za camping iz prvovrstnega volnenega keperja z dvema žepoma od 16.— Asch dekliške garniture iz prvovrstnega volnenega trikoja od 18.— Asch damski sllng čevlji z lakom in okrasnimi prešivki, polvisoka peta 68.— Asch moški športni čevlji izredno trpežni, z gumijasto peto 98.— Asch rjuhe iz bele, trpežne tkanine, čista volna 150 x 240 49.— Asch prevleka za blazine iz mehke, trpežne tkanine, 100 % čisla volna 60 x 80 18.— Asch Vrhunski dosežki slovenskih navez V zgodovini slovenskega in jugoslovanskega alpinizma je letošnje leto najbogatejše. Slovenski alpinisti so preplezali vse renomirane smeri v Zahodnih Alpah, ki so merilo alpinističnih sposobnosti. Letošnji rezultati povedo, da smo se Slovenci prebili v elitno družbo mednarodnega alpinizma. Slovenski gorniki so letos prvič preplezali Steno smrti v Eigerju. Ta podvig je uspel navezi Kukovec - Resnik. Kunstelj in Gradišnik sta uspešno rešila drugi, težki problem v Alpah, VValkerjev steber. Belak in Krivic, udeleženca Ense v Chamanixu, sta preplezala smer La Pour v Bren- vi ter ponovila smer v Fre-neyskem stebru (Horlinova smer), katera spada v četrto težavnostno stopnjo. Gorenjski alpinisti ne zaostajajo. Jeseniška naveza Košir - Manfreda je premagala smer Major v Brenvi ter skupno z Ljubljančani uspela v Frenevskem stebru. Alpinisti iz Mojstrane so v Dolomitih preplezali smer Dela-vaccija z največjo, 50-metr-sko streho in Preussovo smer. To odpravo so sestavljali Ažman, Kofler, Brojan in Dolžan. Kranjčani Belehar, Ekar, Jamnik in Taler pa so se direktno po ledeni steni Sen-tienelle rouge (Rdeča pred-straža) povzpeli na vrh Mont Blanca. Ker se vse naveze še niso vrnile, dokončnih in točnej-ših podatkov še ni. Omenjeni pa dokazujejo, da je ugotovitev o prodoru slovenskega alpinizma v mednarodni vrh točna. J. K. Za lovce in ribiče Ribogojnica Besnica V bližini Kranja, nedaleč od vasi Spodnja Besnica, leži pod idiličnim Joštom ribogojnica za vzrejo plemenitih salmonidnih rib. Le maloka-teri Kranjčan ve zanjo, čeprav so jo zgradili že v letih od 1948 do 1952 z namenom, da bi v njej vzrejali mladice potočne ki ameriške postrvi (sarenke). Tako naj bi obogatili takrat precej razredčen ribji sklad gorenjskih voda. Danes je to delovna enota Rajonske zveze ribiških družin in zaposluje tri stalne delavce — ribogojce. Upravnik ribogojnice, diplomirani inženir agronomije. Dane Vesel, je v razgovoru povedal marsikaj zanimivega. »Na j večj a pom anj kiji vos t ribogojnice je v tem, da je pretok potoka Besnica, ki napaja ribogojnico, veliko prenizek za maksimalno izkoriščenost ribogojnih kapacitet, čakaj dejanski pretok znaša v poletnih mesecih le 30 do 40 litrov na sekundo. Potreben bi bil pretok vsaj 100 do 120 litrov vode na sekundo. Opozorilo planincem V času planinskih Izletov, bo marsikdo na poti v gore naletel na gamsa, srnjad aH drugo divjad. Zato Vas lovci prosimo, da ne plašite divjadi, ne kričite nanjo in ne pro žite kamenja na že tako zbe gano divjad. Ob srečanju z njo mirno obstojte, Jo opazujte in divjad se bo nepre-pla^eno umaknila. Vedite se v gorah kot pravi planinci in ljubitelji narave. Gorenjski lovci Zaradi tega postaja ribogojnica vse bolj sezonskega značaja. Iz matičnega fonda ribogojnice, to je 1200 plemenk potočne postrvi in 120 plemenk potočne zlatovičice, pridobimo in vzgojimo letno 150.000 do 4 cm dolgih mladic potočne postrvi in 10.000 dvoletnih 15-centimotrskih mladic potočne postrvi in 100.000 iker potočne postrvi ter 10.000 do 10-cemtimetrskih mladic potočne zlatovičice. Razen tega vzgojimo še 10.000, 10-centi-metrskih lipanov. Ribogojnici so dodeljeni v upravljanje tudi trije v/.re j n i potoki: Besnica, Nemiljščica in Polšica, kamor letno vložimo 70 do 80.000 enoletnih mladic potočne postrvi. Na-slednje leto izločimo z elek-troagiegatom iz teh potokov dvoletne mladice. Za poribljavanje gorenjskih voda gre danes le dve desetini letnic prona^odnje^ribogojnice, ostalo pa prodamo v ostalo Slovenijo, nekaj t Bosno in v inozemstvo« Na koncu razgovora je upravnik ribogojnice povedal še tole: »Zaradi stalnega po-ribl javan;" j a so naše vode bogate / ribami, zato jih vse prepogosto obiskujejo n e poki izan i knivolovci, ki si na vsak način skušajo piidobiti bogash > na&ih votla. Čuvaji ribiških družin in delavci v ribogojnici so neneluio na preži Ha takšnimi tatovi. Kazni, ki jih odmerja sodnik za prekrške in odškodnine ribiškim družinam za ujete ribe so velike, zato naj vsak, ki želi loviti ribe, nabavi dnevno ribolovno dovoli'nico. G. B. Jeseničani so organizirali prvo gasilsko padalsko enoto v Jugoslaviji Sprehod po gasilski razstavi na Jesenicah — V boju proti ognju in strupenim plinom — Kaj pravi Gregor Novak? Pomagati v vsaki uri, ob vsakem času, povsod in vselej; To je bilo, je in ostane naše geslo tudi v bodoče; je glavna parola in misel na gasilski in razstavi samozaščite v gasilskem domu železarne na Jesenicah. Razstavo si je vsekakor vredno ogledati. Razen dobre aranžiranosti obiskovalca seznani s sredstvi samozaščite in sredstvi za gašenje požarov. Različne diplome nam marsikaj zanimivega povedo. Tako zvemo, da so 1955. leta pri IGD železarne Jesenice organizirali prvo gasilsko padalsko enoto v Jugoslaviji, člani te enote pa so bili: Gregor Novak, Aleksander Kotnik, Jože Zaje, Anton Vidmar, Jože Pasar, Vlado Krčelj, Martin Petrč, Franc Hrast, Franc Kranjc, Miroslav Lah, Mirko C igo je in Vlado Skrinjar. Pravijo, da so še vedno pripravljeni skočiti s padalom na ogroženo mesto. Lani je Gasilska zveza Slovenije poklicni gasilski in reševalni četi železarne Jesenice podelila Gasilsko plamenico za posebno hrabrost pri gašenju in reševanju. Gregor Novak, poveljnik gasilske enote železarne, je za bralce Glasa izjavil: »Lani smo posredovali pri stotih požarih (predvsem malih in začetnih), od tega je bilo deset večjih. Letos smo posredovali pri 60 manjših in začetnih požarih, le požar na ostrešju sive livarne je bil večji. Pomembno delo gasilcev železarne je v obratih, kjer imajo delavci opravka s plinon. (v obratu visokih peči, plinskih čistilcih, glavni strojnici, sivi livarni itn.) Ta dejavnost zahteva absolutno obvladanje zaščitnih sredstev, vseh starih in novih aparatov, ki nas ščitijo pred smrtjo od nevarnih plinov ogljikovega monoksida. V tei službi so gasilci v železarni dosegli tako visoko stopnjo znanja, da smo lahko po- nosni. Spomniti se moramo, koliko težkih in smrtnih zastrupitev je bilo nekdaj v železarni. Sedaj jih je manj prav zaradi visoke izpopolnitve obvladanja vseh vrst tozadevnih zaščitnih aparatov.« Gasilci železarne dežurajo v treh izmenah na treh delovnih mestih: pri gasilskem centru, v valjarni na Javor-niku in pri vhodu v železarni na Jesenicah. Gasilci imajo doma vgrajene alarmne zvonce, ki jih aktivirajo prek tihe alarmne naprave v gasilskem domu železarne. Vadijo redno med službo in to vaje, ki so najbolj potrebne za znanje in kondicijo. J. Vidic Zadovoljni oče, sin in sedem hčera V Kamni gorici sem srečal moža, ki je z osličkom večkrat peljal seno skozi vas. »A»i je priden vaš os iček?« sem radovedno vprašal, toda namesto moža jc z glasnim riganjem odgovoril osel, ki je tako dal vedeti, da ga je vprašanje užalilo. Morala sva počakati, da se je osel Franc frolai z cvičkom Da.lgem »izpovedal«, potem sva šele lahko nadaljevala pogovor. »Zanima me, kako živite v Kamni gorici?« sem želel vedeti. »Še nikoli ni bilo tako dobro kot zdaj,« je resno in s poudarkom odgovoril, da ja ne bi preslišal kakšne besede. »Ljudje kritizirajo našo socialo, jaz pa vam pravim, da še nikoli toliko starih ljudi ni dobivalo pokojnine in zdravstvene nege kot naša generacija.« Franc Šolar, upokojenec iz Kamne gorice, jc z vidnim zadovol j s t vom na d al jeval: »Zena jc še zdrava, osliček Darigo priden, otroci P*1 kruhu. Z ženo imava sedem hčera in enega sina.« »Pa katero od hčera imate naj rajši?« Nekaj časa je razmišljali* nato pa dejail: »Vse so moje, vse imava z ženo rada, vs« so pridne« »Moški imamo po navadi rajši sinove. Vas je v mladosti kdaj motilo, da je bilo toliko hčera in le en sin?« Zamahnil je z roko, kol M hotel reči, da je vprašan ip odveč. »Ne, na to pa res m-sem bil nikoli jc/.cn. OtrcH jo otrok, samo da je zdrav.« »Ce bi prišel v Kamne 2°" raco predsednik občina** skupščine, kaj bi mu preCW gali, da naj občina v va» uredi?« »Ce bi to bilo pred 15 k*w bi mu marsikaj povedali oMf nes pa smo z živi jen jeni dovoljni. Dejal bi mu samo, da sni o /al i valni Titu, ki '=: m m i;; m 111: m < i; i u 111 n , i:; 111111111.11 n::::; i:!; i: 11 n i: > k i: 1111 i i! n n; h i n n:«>: i i k i 11111111:11111 m 1111 n i i i m 111 i 111 m t i i h 1111111111 i t n m 11 r u i n i n 11 m ! 11; 1111111 m 111111111 r 111 n n f m 111 i 11 n i 111: < 11111:11 i 111111F11111111! 111 n e 11! t: 111111 [ 111 >! i i 11111......iiiiiiiiiiniiiiiiii I = I Odhodi avtobusov CREinfl iz Kranja turistično prometno podjetje KRANJ BLED 6.25 7.40 BOHINJ 7.40 BAŠELJ 6.05 8.25 22,25 BESNICA 5.17 14.15 14.50 18.30 CERKLJE 6.25 1125 12.10 12 25 16.25 17.25 18.25 CRIKVENICA 4.50 CELJE 5.40 ČRNOMELJ 7.30 GOLNIK 5.30 9.10 10.00 11.55 14.30 15.40 16.00 20.25 22.30 JESENICE 9.10 15.10 19.10 19.25 JEZERSKO 9.25 KOPER 5.40 KOČEVJE 4.50 KAMNIK 6.45 15.15 KRVAVEC 6.55 15.15 LJUBLJANA 4.20 4.50 5.25 5.35 5.40 5.55 6.20 6.40 725 7.30 9.55 10.25 10.35 10.40 11.10 11.20 1225 12.55 13.05 14.05 14.10 14.28 14.40 16.05 16.40 18.25 19.20 19.55 20.40 21.00 22.15 METLIKA 17.30 MARIBOR 5.40 MAVČIČE 5.00 6.20 10.15 11.20 12.30 14.15 17.00 19.20 22.15 NOVO MESTO 10.35 11.38 14.25 22.25 PTUJ 5 40 POSTOJNA 5.40 12.30 14.30 20.25 POREČ 5.40 PLANICA 9.10 11.10 13.02 15.10 6.10 9.30 12.30 19.10 19.30 20.30 22.15 PREDDVOR 6.25 8.25 9.25 10.55 6.45 6.55 10.25 12.30 14 25 15.25 16.25 17.25 18.25 12.30 14.25 15.15 20.25 22.25 19.25 20.25 22.25 RADOVLJICA 6.25 7.40 8.15 9.10 11.10 1138 14.20 14.25 15.10 19.10 19.25 22.25 STRAHINJ 6.20 12.40 14.20 20.20 22.20 6.00 12.55 17.25 6.30 13.55 18.00 7.00 14.10 19.00 SMLEDNIK 1700 19.00 SR. VAS 6.15 22.15 6.05 10.15 6.25 11.30 6.45 12.30 6.55 11.10 13.02 14.20 8.25 10.25 15.15 16.25 22.25 11.25 17.25 13.00 18.25 14.25 19.25 15.00 20.25 10.55 14.25 22.25 SUHA 6.20 12 35 14.20 20.25 22.40 ŠENČUR 6.05 6.25 6.45 6.55 8.25 10.25 11.25 13.00 14.25 15.00 .15 15.15 16.25 22.25 17.25 18.25 19.25 20.25 ŠK, LOKA 21.00 TRŽIČ 12.45 5.55 14.25 6.25 15.10 8.55 16.25 10.25 18.25 11.40 22.10 TRSTENIK 6.25 12.35 14.35 22.25 VARA2DIN 540 VINICA 7.30 VOGLJE 6.00 12.30 14.10 14.50 22.20 ZAGREB 5.25 10.35 ZALOG 6.25 10.25 14.25 ŽABNICA 17.10 18.10 5.10 6.H) 19.10 20.10 18.25 12.10 22.10 22.25 14.10 Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo v naših trgovinah usnjene izdelke in vse vrste tehničnega blaga: damsko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10 °b popusta. Se priporočamo za obisk! VELETRGOVINA — KOČNA — KAMNIK Gostilna Blažim Grašič Franc, Cesta talcev 7, Kranj KO PRIDETE NA GORENJSKI SEJEM, OBIŠČITE RAZSTAVIŠČE I, KJER BOSTE POSTRE-ŽENI Z NAJKVALITETNEJŠIMI HERCEGOVSKIMI VINI IN DOMAČIMI SPECI ALITETAMI: odo j ki, ćevapčići, ražnjići, kranjske klobase, hrenovke Po končanem sejmu in to s 1. septembrom bo gostilna vedno odprta in se vam toplo priporoča Josef strauss Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: Obiščite nas na celovškem sejmu — hala 12 STROJE in APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina UGODEN NAKUP letne in jesenske KONFEKCIJE Gorenjska oblačila Kranj na Gorenjskem sejmu v Kranju Znižane cene do 60°|„ Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil v pritličju na razstavišču II. v Tekstilni šoli Izkoristite priložnost - oblekli se boste solidno in poceni lumiiuiiuuiiimiiHiiiiiiiuiiiin........iiimimmniiiiiimiiiiiiii............iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiimmiiuiim^ lllllllllll«H' I 5 RAZSTAVIŠČE I. PRITLIČJE POSLOVALNICA KRANJ Velika izbira pohištva in vsakovrstne stanovanjske opreme. Izkoristite ugoden nakup! Potrošniški kredit, dostava na dom do 10 km. Obiščite nasl imimimmiiiii!imi!imii:imi!iiijiii!ii!im TVRDKA I RPIN ŠTEVERJAN PRI GORICI — ITALIJA NAJVEČJA ZALOGA KMETIJ-SKIH STROJEV V ZAMEJSTVU vabi kmetovalce Gledajo RAZSTAVNI PAVILJON NA GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 8. do 19. avgusta i iiiiimimiiiiimiiiiimimiimmmnimmm ?OTf DO POTROŠNIKA SC KOMA? OHLADIJO...TAKO 50 JU , Izdelujemo avtomobilske gume za potniška in tovorna vozila z nosilnim ogrodjem iz ravenskega in ny!onskega korda. Avtomobilske gume za potniška vozHa lahko dobite v navadni in tubeless izvedbi. Naše gume prodajamo v lastnih prodajalnah: v KRANJU, Majstrov trg 2 v MARIBORU, Trg revolucije t v KOPRU, Tomšičeva 3 v ZAGREBU, Preradoviceva 31/a na REKI, F. la Guardla 12 v OSIJEKU, Blokcenter 13/a v BEOGRADU, Knez Mihajlova 47 v SPLITU, žrtava fašizma 7 v SARAJEVU, Maršala Tita 15 * NISU, Dušanova ul. 2—4, blok — i Spccerija V TITOGRADU, Trg Ivana Milutinovima, robna kuća v SKOPJU, Ljubljanska 8 Varna in udobna vožnia z avtomobilskimi gumami INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJEH!H iN KEMIČNIH IZDELKOV SOiKL mm Mercator OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU POHIŠTVO elektrogospodinjski in elektroakustični aparati, šivalni stroji — na kredit — brez porokov REKLAMNE CENE BOMBAŽNE TKANINE s 30 0 b popustom DEGUSTACIJA KAVE MERCATOR : Si ^ POTI DO POTROŠNIKA SE KOMAJ OHLADIJO... !AKO SO » dnevno sveža čajna jajca ■m d!il Sffi Trm idili Izdelujemo po naročilu in receptih vse vrste očala. Popravljamo in vzdržujemo optične instrumente Optik DVORNIK LENKO -Lovro Kranj, Jenkova 5. OBIŠČITE BIFFE Johan« a na razstavišču III HALA C Nudimo Vam po solidnih cenah: — kraško šunko — sendviče — hrenovke — piščance, pečenice, če* vapčiče, svinjski kare — ma žairu — vise vrsle pijače — M kohoLne in brezaftkohaM Priporoča se Biffe JOHANCA Brilof pri Kranju veleželezniIMA VAS VABI IMA XIX. GORENJSKI SEJEM MERKUR REKLAMNA PRODAJA, sejemske cene KRANJ Velika izbira potrošniškega blaga Trgovsko podjetje TUDI VI STE LAHKO DELEŽNI BOGATIH NAGRAD TRGOVSKEGA PODJETJA ZARJA, ČE BOSTE OBISKALI RAZSTAVIŠČE IN KUPILI ZA VSAJ 100 N DINARJEV BLAGA PRI PODJETJU ZARJA, NA XIX. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU NAJNOVEJŠE POHIŠTVO IN OSTALA STANOVANJSKA OPREMA ZAVESE, PREPROGE, OBLAČILA ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO, OBUTEV, BIFE USLUGE Z EKSPRES KAVO JESENICE Se nikoli tako bogato založeni še nikoli tako ngodni i i KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PRI ŠOLI SIMON JENKO — RAZSTAVIŠČE I Traktorje PASOUALI, FER-GUSON in ZETOR, KOSILNICE samohodne in traktorske, Opremo hlevov in cisterno za gnojevko, ter traktorske pluge. Vsak dan bomo prikazovali s traktorjem PASOUALI vožnjo na demonstrativnem mostu 40° strmine. Obiščite nas na sejmu! VABLJENI KOMPAS Kranj na Gorenjskem sejmu Vam nudi vse turistične usluge S Menjalnica Informacije Souvenirs Uro Vam strokovno, hitro, po zmerni ceni popravi urar ZEVNIK JOŽE KRANJ. Tavčarjeva 7 Za obisk se priporoča GOSTIŠČE ANČKA Karaj (Cirfet Smledniška 66 a. Domače specialitete: ajdovi žganci, ajdovi štruklji z orehi, sh\>vi štnrklji, kmečka pojedi na itd. Dobra domača vina. Turistična priloga Glasa — Glasila socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. •— Naslov uredništva in uprave: Kranj, Trg revolucije 1 (slavha občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, makv oglasna in naročniška služba 22 152. Na Gorenjskem sejmu — razstavile I. v pritličju (šola Simon Itake) si lahko nabavite s popustom kvalitetne hi moderne čevlje ročne 1» vseh vrst KERN Okršlar Janez Kranj, Prešernova 12 Vam na letnem sejmu nudi bogato Izbiro: damskih torbic, šolskih aktovk, potovalk, denarnic, listnic in ostalo usnjeno galanterijo po zelo znl-žanih cenah do 70%. Pridite in prepričajte se »Elektrotehna«, Ljubljana POSLOVALNICA KRANJ, I'i ešornova 9 Presenečeni boste nad veliko izbiro hladilnikov, pralnih strojev, štedilnikov, elektromotorjev, hidroforjev, televizorjev in vseh vrst gospodinjskih aparatov. 30 — 60 % popust na radioaparat ih in tranzistorjih Gramofonske plošče po 2 dinarja Velike ugodnosti pri nakupu na potrošniški kredit Obiščite nas na Gorenjskem sejmu, razstavišče I. v pritličju Ljubljana, Gornji trg S. I STANKO • Partizanska c. 5. Kranj UGODEN NAKUP DAMSKIH TORBIC od 25. N din — dalje Predao nabavile da.msko torbico oglejte na j novejše modele na razstavišču III. na stopnišču (sindikalni dom) Sagaj Milena usnjena galanterija Grabče — vasika ob Radovni (2) Pozimi so izdelovali škafe "^u ženske iz Grabča hodile h kmetom. Žetev s srpi Je bila naporno delo: v naj-Vecji vročini biti po cel dan sklonjen k tlom! Nekateri zdaj žanjejo s posebnimi kosama. Jeseni, ko so pospravili krompir, potrgali koruzo, po- ajdo, čez nekaj časa po- tem še populili repo in ko- T^je, spravili zelje, potem Je bilo treba grabiti listje za steljo in ga zvoziti domov. Cim več je bilo pri kmetu ži-v hlevu, več so rabili "srtja, več je bilo potem tudi S^pja, ki so ga potrosili po nJivah in senožetih, da so Več pridelaili. M°ški so potem, ko jc bila ^hvja košnja (otava) pri kraju. Pomagali izdelovati drva. Drevje so posekali že poleti, jeseni, ko se je že precej osušilo, pa so ga oklestili in razsekali na ustrezno dolge goli, na takšne, da so bile pripravne za na voz, in jih zložili na kupe. Tudi otroci teh bajtarjev iz Grabča so šli še zelo mladi, z osmim do desetim letom, h kmetom v službo. Dečki so bili poleti za pastirje, pozimi pa so pomagali pri klaji živine, deklice pa so bile pestunje in kmalu tudi za delo na polju. Pri kmetu so imeli ti otroci boljšo hrano kot doma, razen tega so dobili še nekaj obleke. Tako so se preživeli. Ko so odrasli, so pri kmetu postali hlapci in dekle; delali so za hrano in še nekaj denarja so dobili, za kolikor so se pač udinjali. Za dela, ki sta jih bajtar ali njegova žena ali pa oba opravila pri kmetu, sta dobila pri njem hraino za ves dan, za plačilo pa še kakšen kos njive v najem, da sta si na njej posadila, kar je bilo potrebno za zimo. Družine so bile običajno precej številne. Če sta bila pridna in če sta imela srečo, sta si čez poletje zredila še kakšnega prašička, ki sta ga jeseni zaklala, da je imela družina vsaj včasih zabel j eno hrano, za praznike pa kakšen kos mesa. Sicer pa so v glavnem otepali koruzni sok, krompir, kislo zelje, repo, žgance im mesto. Velika sreča za bajtarske družine je bila pravzaprav v tem, da so kmetje rabili veliko delovnih moči, ker so vse obdelovali ročno, revni ljudje so se na ta način največ preživljali. V tistih časih na kmetih ni bilo namreč še nobene mehanizacije, nobenih strojev; glavna kmetova pomoč je bil konj ali delovni vol za vožnjo in oranje. Pozneje so uporabljali konje, da so z njimi mlatili žito, vse drugo pa so opravili s svojimi ali najetimi rokama. Za delavske družine, ki niso imele zemlje, tudi ni bilo drugega zaslužka kot delo pri kmetu. Takrat še ni bilo železnice ne tovarn ne žagar- skih podjetij; ničesar, kjer bi delavec dobil delo in zaslužek. Tudi gozdnih in drvarskih del še nd bilo toliko, ker še ni bilo lesne trgovine. Pozimi pri kmetih za dninarje ni bilo dela. Kmetje sami s hlapcem in deklo so vse lahko podelali sami; dela na polju v tem času ni, je pa delo pri živini, vožnja sena z rovtov, vožnja drv, žaganje in sekanje drv za domače potrebe in podobno. Ker ni bilo drugega dela, so bajtarji v Grabču pozimi izdelovali lesene škafe, kadi in podobne lesene posode zase in tudi za druge, po naročilu, kar je kdo hotel imeti. Les za ta dela so si nasekali že poleti, na Pokljuki. Že stari ljudje so vedeli, da je les s Pokljuke najboljši na Gorenjskem, priznan in preskusen. Les so navozili domov, ga razcepili v doge in zložili pod streho, da se je do zime že nekoliko osušil. Ker vse te lesene robe, ki so jo naredili, niso mogli doma spraviti v promet, so jo vozili v druge kraje, tudi na Koroško in celo v Trst, od tam pa so pripeljali domov drugo blago, ki so ga naku-' pili z izkupičkom, predvsem take stvari, ki jih doma ni bilo: sol, tobak itd. Ker takrat še ni bilo sodobnih prometnih sredstev, so vozili s konji in težkimi vozovi. Tem ljudem so pravili vozarji; bili so to prvi trgovci in prekupčevalci. Taka vožnja je trajala celo mesec dni ali še več. Tudi nevarna je bila; takrat je bilo dosti cestnih roparjev in rokovnjačev, ki so večkrat oropali kakšnega vozari a ali ga celo ubili. Vozarjenje in podobno je v Grabču zdaj že skoraj popolnoma izumrlo. Leseno posodo izpodriva pločevinasta in emajlirana, tudi že taka iz plastičnih, umetnih mas. Sploh industrija vse bolj konkurira ročnemu delu. Leseno posodo uporabljajo na kmetih le še za kisanje zelja in repe, za namakanje sadja za žganje ipd. Franc Krničar (Prihodnjič naprej) Gorenjski Kraji in ljudje Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL T Veš, tako si želim, da bi brala to knjigo, k rekla. #. Hišo Marije Pomočnice? — jo je pogledal. Molče je pritrdila, rn JT Pa veš, da so mi ob njej očitali, da je ster-Umetnosl Mu/a n;ii"i>ic vrste. Neki 011-Čvir 10 cel° Pisal: Ivan Cankar je zagazil v moga h"310 blal° in ak<) sc nc koplje iz nie8a' slov° tlVba Odstraniti in mu zapreti vrata v hišo «ak2t r®88 ,uuoda • • • Tako se ie kritik Kobal Bradi i1 na Hišo Marije Pomočnice in mi za-k;U^,:, J* sc ae dvignem iz kalužnega blata, v ircga naj bi po njegovem nerazumevanju mo OaT* ?Cla zabl"edel. Zagrozil, da me bo slovenski novi odslrailil k-'^>' gmisno gosenico... Imc-dov" S° m°je de,° k"' >alinlia,u)' umetniško . i'sCIU) pornografijo, videli umazanosl tam, ki k S M'- cku,i'O katerih pa sem pisal in in u Imv 5V°Je krivde »početa v močvirju Pom na na i1,n;ism> umiranje v Hiši Marije v r"(>cn,.cc> Pa so imenovali izprijene deklice, ]LVLS,"i' pa S() bjje jjste /( K,tio, prirojeno bo hin? p;,p<,1;,"!"a nekrive. Hrepenele so, kakor hren1"?1'10 lahko le naib(,,i oisk' ,ll,sc- Samo to Iu'"l1' SO imele. Imele vse do smrti. Sredi rojL } 8tr"Penega močvirja raste najbolj bela •etn h te*a hrepenenja! To in nič drugega nt °ni J.'"1'1. v Hiši Marije Pomočnice Izpovedati. -sl,>Vl ,kl duhovno pa tudi družbeno razjedajo lOtisn 'JUdstVO . . . oni pa so me imenovali 1,0 Kočnico, ki jo je lieba odstranili. Ba Kak,, M„,' 1 s<> ni(>K'i? - se je čudili ogorčena in dSjla. če ji,,, ni zameril. — Z k'> so ;,"k'"1' Kaj Še! /asov, a/,! sem jih že, De /ali;!'pl;IVl1' iz moje prve knjige... A KlaV|Hy,, ', 1 "ia'-več zaradi njihovega nagi eha — neumnosti, ki jo meti vsemi grehi najbolj sovražim. Pa veš, zakaj? jo je pogledal. — Ne vem, — ni vedela. — Zato, ker je neumnost neozdravljiva. In taki Kobali, neumni in bedasti, že od Trubarjevih časov kobalijo slovensko ljudstvo, ga tišče k tlom in mu nc puste dihati. Ce jih ljudstvo ne bo odkobalilo s sebe, ga bodo kobalili večne čase, vse do takrat, dokler bo to ljudstvo životarilo. Tako je rekel in, ko je slišal, da bi zdaj še raje brala to knjigo in da bi jo rada kupila, se je nagajivo zasmejal: — Ti, da bi kupovala moje knjige? Ne, tega pa že nc! 2e nekoč sem ti to rekel. Takoj grem k Schvventncrju. Prav gotovo ima še kak izvod. Dati mi jo bo moral. In res je šel takoj, potem pa sc vrnil s knjigo in vanjo zapisal: Zofki Resnikovi v en pozdrav. Tu jo ima. Tu poleg neke francoske knjige, ki jo je zadnjič, ko je bil tu, pustil, naj jo shrani, kakor jo je že večkrat, da bi je ne izgubil. Zelo rad je moral prebirati tega francoskega pesnika Musseta. tO knjigo, ki spominja Zofko na njegov zadnji obisk. — Pri tebi je najbolj na varnem, — jc rekel. Ni vedela, da so njuna srečanja prišla do razcestja in da bo v »Rožcah« brez Cankarja, ki ga jc bila vajena kakor brata (saj sta se pobratila) in ki ga je imela v resnici rada, praznina, vsaj zanjo velika praznina. Pa jc še nekaj dni pred zadnjim obiskom govoril: — Fj, Zofka, sedaj rad živim... Veliki časi so ... So zares veliki? Zofka nc vidi v njih nič tako velikega. Se ničesar se ni izpolnilo, kar je zadnje čase Jane/ pričakoval. Govoril je o nekakšni jttgOSlotanski republiki, V kateri naj bi imeli pivo besedo ljudje, ki delajo. — Janez, tega pa nikoli ne bo, — mu je ugo-vai jala. — Bo. Moralo bo biti, ali pa bo življenje izgubilo sleherni smisel in ostalo krivično, kakor je in kakor je bilo. O teh stvareh Zofka ne razmišlja in ni nikoli razmišljala, ker se ji take napovedi niso zdele uresničljive. Velikih časov, ki bi uresničili upanja ljudi njene vrste, nikoli ne bo. Vselej bodo brezdelni ljudje, ki bodo ukazovali, in ljudje, ki bodo morali delati in ubogati. Samo upanja bodo. Samo hrepenenje. In seveda tudi besede. A zadnje odrešilne besede, ki bo odrešila in poboljšala svet, ne bo. — Zadnje, za vselej odrešilne besede ni, še nihče je ni slišal, še nihče izprcgovoril. Vse je le blodnja in pot... Ali ni tega zapisal on? In te besede se zde Zofki resničnejše. Njeno spoznanje so. Spoznanje rudarskega otroka — nesrečnega dekletca, ki ji je očeta že v otroških letih zasulo v rudniku in ki je že v zgodnji mladosti moralo v svet, tako kakor morajo vsi, ki jim domači kraj ne more dati dela in kruha. Po svetu je morala in se mimogrede naučila nemščine in italijanščine. Vse, kar je imela, je bila nadarjenost, ki pa je ni mogla do kraja razviti, ker ni mogla v šole, kakor so hodile domala vse Janezove prijateljice. Ona pa je*imela samo še spretne in marljive roke. S spretnostjo in marljivostjo se je prebijala in se še prebija Skozi življenje. Taka je morda bila od Janezovih prijateljic samo še njegova dunajska ljubica in nevesta, vse druge, o katerih ji je pripovedoval, pa so bile učiteljice. Dve od teh, ki ju je imel Janez zares rad, sta žc umrli. Najprej je srečal Anico (tako je Zofki pripovedoval maja) natančno pred dvajsetimi leti. Njen oče jc bil uradnik deželne vlade, torej gospod, pravi gospod. V šolo je hodila k nunam. Nanj pa je tedaj pritiskala ljubljanska beda, kakor je tiste čase svojega bivanja v Ljubljani imenoval. In pred to bedo je pobegnil v Pulj, kjer so mu sorodniki obetali, da bo dobil službo. Od tam je potem pisal mnogo mnogo pisem Nuši, kakor je imenoval Anico. Morda bi se ta ljubezen drugače razvijala, ko bi Anica ne imela sestro Minke. PredlOO-Ietnico smrti Simona Jenka (Nadaljevanje) 2e na pričetku naših zapisov o Simonu Jenku smo se zarekli, da se ne bomo lotevali razpravljanj o njegovih pesnitvah — pač zato, ker za pogovur o teh rečeh nismo poklicani. Namenili smo se govoriti le o pesnikovem življenju, njegovi in njegovih pesmi usodi, o smrti njegovi in pogrebu pa o usodi pesnikove literarne zapuščine in na kraju še o postavitvi nagrobnega spomenika, o vzidavi spominske plošče na hišo njegove smrti, o odkritju Jenkovega spomenika na Podreči (pa tudi sploh o upodobitvah pevca Sorskega polja. Torej le o vnanjih dogodkih in rečeh. Pa vendarle — saj zareče-nega kruha se največ poje! — moramo spregovoriti besedo ali dve o šmoncinem pesniškem snovanju. Saj, ko že kramljamo o pesniku, ne gre, da bi o njegovi pesmi nobene ne rekli. ODMEVI LJUDSKE POEZIJE Ko znova in znova jemljemo v roke drobno knjižico njegovih pesmi, se nam vedno zazdi, da zaslišimo zvoke preproste, prisrčne slovenske ljudske pesmi. Kar poslušajrno: To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje. To misel le je žalostna, na sredi srca mojega. Pa tudi sicer je večina Jenkovih pesmi tako izrazito otožno sanjava, da so se Slovencem na mah prikupile. In da so Jenkove pesmi takoj postavili tik za Prešernove. Simon Jenko je kmalu dobil cel roj posnemalcev: Josipa Cimpermana, Janka Kersnika, Frana Lcvca, Gregorja Kreka, Miroslava Vilharja in druge. Zanimivo je, da je skušal svojega brata slediti na pesniški poti tudi Ivan Jenko (1853—1891) — a ga seveda ni dosegel, četudi je bil po izobrazbi slavist. .. h no venec pesmi Obrazi, je zaradi lahkotnega, navidezno igrivega tona in preproste verzitikacije kar izzival mlade pesnike k posnemanju. Številne Jenkove pesmi so skoraj ponarodele, posebno zato, ker so bile tako prikup-■9 »glasbene. Take so npr. Pred durmi. Ptici, Vabilo, Naš maček, Zadnji večer, Zimski večer in druge. Zai mnoge od teh marsikdo ■iti ne ve, kdo je njih avtor — morda tudi zato, ker ne ve za prve vrstice: Glasno si pevala, Zapoj mi ptičica glasno, Ljubica pojd z menoj, Naš maček je Ijubco imel, Nocoj, le še nocoj, Pojdi Minka, zapri duri in podobno. Sodobniki pesnikovi radi povedo, da jc bil šmonca nagnjen tudi k satiri in iro- niji. Celo samega sebe si je privoščil v štirivrstičnici Pred sodnim stolom: Kadar bom pred sodnim stolom stal, upam, da me bog ne bo pogubil, samo, če mi bo odvezo dal, ker sem tebe tak neumno ljubil. In potem spet druge Jenkove pesmi, ki sicer niso ponarodele, a so na Slovenskem vsesplošno znane in že bistven del naše kulturne preteklosti: Pobratimija, Slovenska zgodovina, Samo, Molitev,, Na Sorskem polju, Gori, Trojno gorje, Obujenke, Mati, Studenca, Zaklad in druge. Zraven teh izvečine liričnih izpovedi pa moramo postaviti še nekaj drugih popolnoma drugačne zvrsti — na-rodnjaške budnice in rodoljubne žalostinke. Le o dveh Jenkovih pesnitvah te vrste, naj steče sedaj beseda. PESNIK SLOVENSKE MARSELJEZE Ze izza mlada, kot se-dmošoiec, je imel Simon Jenko izoblikovano možato in odločno slovansko mišljenje. Imel je v srcu le eno željo, da bi postalo slovanstvo srečno, mogočno in slavno. »A poli ti koval ni z mehkim, občutnim srcem, kakor navadno mi Slovenci, nego hladno misleč z bistro glavo. Premda ga je vsak napredek v slovanstvu neizmerno veselil, vendar je že takrat terdil, da učenjaški zbori in znanstvene terminologije, navdušene pesmi in učene akademije, slovanstva nikoli ne bodo zjedinile in oslavile, nego topovi bodo gcrmcli in kri bode v potokih tekla tedaj, kedar se bode snovala slovanska vzajemnost.« In iz takega navdušenja se je Jenku I. 1860 rodila slovita budnica — naša marse-ljeza: Naprej zastava slave, na boj junaška kri! Za blagost oče t n jave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesemo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom. Josip Stritar, ki je Simona len k a dobro poznal in drugo-val z njim v dunajskih letih, se spominja nastanka te pesmi. »Zanimati bi koga utegnilo, kako je nastal slavni Naprej. Povedati hočem, kar je meni znano o tem. Prva misel se jc rodila v Davorinovi glavi. Razodene jo svojemu prijatelju Simonu; prigovarja mu, naj mu zloži pesem, tako in tako. To je bilo Simonu iz srca govorjeno, z veseljem in navdušenjem se poprime dela. Pesem precej prvikrat ni imela take podobe, ka-koršno je potreboval skladatelj. Posvetovala sta sc, delala in prenarejala sta skupaj. dokler ni bila stvar dovršena tako, da sta bila oba z njo zadovoljna.« Pesem Naprej zastava slave je bila prvič objavljena v Slovenskem glasniku 1. decembra 1860. Uredništvo je pripisalo: »H tej slovenski budnici je zložil umetnik Martin Jenko prav lep napev, ki človeku ne samo serce ogreva, ampak tudi zadostuje vsem pravilom umetnostinim. Peli so ta slovenski zbor (t. j. skladbo) v posiedni češki besedi na Dunaju. Neizrečeno je do-padel in, večkrat so ga naši pevci morali ponavljati.« In odtlej pojemo Slovenci to pesem kot svojo himno; skoro vse vojaške godbe po svetu pa jo igrajo, kot eno bolj udarnih svojih koračnic. Dolžni smo še pojasnila: Martin Jenko je seveda poznejši Davorin Jenko. Bil je tak čas, da so si narodnjaki imena slovenili. Nor.: Mar-I tin — Davorin, Andrej — Hrabrostav, Ignacij — 0:inje-slav, Viktor — Zmajroslav, Karel — Dragotin, Leopold — Lavosiav, Tomaž — Tomislav, Rudolf — Raj ko. Feliks — Srečko, Florijan — Cvetko Avrelij — Zlatko, Danijel — Danilo, Friderik — Miroslav, Leon — Lev, Aleksander — Saša, Aloj/.ij — Vekoslav, Helena — Jelena, Franc — Branimir, Zofija — Sonja, Maksimilijan — Milan, Emilija — Milica, Rozamunda — Roža, Amalija — Ljuba, Peter — Radivoj, Silva — Go/.dana, Dominik — Nedelj ko, Eli a beta — Špela in Jelislava, Lucija — Lučka, Jakob — Rado-slav, itd. Tudi pesem Adrijansko morje je Simon Jenko napisal v zanosu romantičnega slovanskega rodoljubja. Nastala je I. 1862 — a bistri ostrovidec Fran Levsti! pesem zavrnil s sonetom, ki konča takole: Izdajstvo, samoljubje in mehkoba — trepet, domač razpor, neskrb, slepota — i svojstvo, s kterim opicam smo v rodi — do vsega gnus, kar s tujslva k nam ne hodi — to šiba naša je, ki nas stvorila — nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila! Znano je, da občutljivi Šmonca ni prenesel nobene kritike, tudi prijateljske in dobronamerne ne. Tako se mu je zameril sošolec Josip Stritar, ki si je drznil prijatelja opozoriti na nekatere estetske in jezikovne hibe njegovih pesmi, tako se mu je zameril celo vzornik njegov — bran Levstik, ki je skušal nekatere Jenkove pesmi preoblikovati po svoje, še najbolj pa ga jc bolelo odklonilno stališče Luke Svetca Podgorskega, ki je v Novicah objavil oceno Jenkove knjige Pesmi. Zato jc Simon Jenko kot pesnik utihnil že pet let prod svojo smrtjo. (Nadaljevanje prihodnjič) ČRTOMIR ZOREČ Roparski zaklad JULIUS MADER Med njimi so stali tudi ljudje iz bloka 19. Bili smo pretreseni in smo komaj verjeli v svojo srečo, saj smo se ta dan v dvojnem smislu nanovo redili.« Tretji, ki je bil prav tako zapisan smrti, Nizozemec Abraham Jacobs, je opisal, kako je prišel v oddelek SS-sturmbann-fiihrerja Krugerja: »Leta 1942 sem bil aretiran kot član odporniškega gibanja-Mojo obsodbo so na posredovanje Rdečega križa spremenil v dosmrtno internacijo v koncentracijskem taborišču. Tudi to je pomenilo gotovo smrt. Predvidene likvidacije sem se izogni! samo zato, ker Jf ponarejevalska skupina SD maja 1945 pobegnila pred ameriškimi tanki. Sicer bi bili vsi jetniki, zaposleni s ponarejanje*0/ pobiti kot nezaželene priče najobsežnejše ponarejevaiske afcc*" je v zgodovini. Tako je zapovedal SS-sturmburmfhtinreT P° nalogu Himmterja, in prav tako se je zgodilo s štirimi bolnimi jetniki iz te skrivne skupine. V koncentracijskem tabo-rišču Sachenhausen je SD pod poveljstvom Kriigerja zavra*" no umorila Dunajčana Abrahama Kleinfelda, Ceha Eroesta Stiajsnyja iz Brna in študenta Sukienmka iz Bjailstoka. P*j maj nekaj ur pred prihodom ameriških tankov so pazniki SD dali tudi jetniku Susinannu smrtno injekcijo. Vsak jetnik, ki so ga zločinci SD prisilili ponarejati denar' se je zavedal svojega položaja. Likvidacije, ki so jim bili PrJj ča, so jH» vsak dan na to opominjale. Toliko večji je njihov pogum, ki sta ga vzpodbujala neukrotljiva togota W globoko sovraštvo, da so storili vse, kar so mogli, da bi razvedolo o ponarejanju in tako zmanjšal učinek .akcije BerO" hard'. Nemški antitašist Kurt Lewinsky, ki so ga nacist' dvajset let vlačiii po mučilnicah in koncentracijskih tabc**' ščih, je npr. še pred prvo pošiljko ponarejenih funtštcrH'*' ških bankovcev pretihotapil dva falsifikata v stanovanjski «* taborišča, da bi se s pomočjo tamkajšnjih tovarišev vcnvL nekako razvede!o o skrivnostnem početju SD. Že na sVy\ obsojeni Nizozemec Abraham Jakobs je uspešno sabotira izde'anro dolarskih fiiriiiii cev, češki jetnik Oskar Skala Jc kljub življenjski nevarnosti ohranil svoje naianene zabele*1": o serijah in obseg« ponarejenega denarja, da bi jih ob Pr\ pri+iki izročil oulasSrni protšTtkierjevske koalicije. Lee tf**e' slikar iz Pvagr, ki ga je gestapo zaprt zaradi aalMaš:;a^ propagande, SD pa dodelila Kriigerjevi skupini, je namenom1 zavlačeval retuširai postopek.« Češkoslovaški državljan Allred Burger, ki je kot j-tr,i|^ št. «4401 tudi spadal med Kriigerjeve tlačane, je P°ve£*T »Nam niso ničesar prikrivali, ker je bi ^ ponedeljka, 18. avgusta (do 12. ure), In sicer vsako v sv»J ovilku z oznako Nagradim križanka Gorenjskega sejma. Zeli mo vam veliko uspeha pri reševanju. ..... v •*Utt»4U , , Kotiček za ljubitelje evetja Svetuje ing. Anka Bernard Vrt poleti Sedaj je čas za setev dvoletnih cvetic: mačeh, spominčic, šeboja, naprsteca, zvončnic in jegličev, da se °odo pravočasno razvile v močne sadike. Po obiranju jagodičevja je najprimernejši čas za obrezovanje ribeza, malin in kosmulj. Pri malinah je Obrezovanje najenostavnejše. Izrežemo jim vse veje, ki 50 letos rodile, od mladih poganjkov pa pustimo le 5 do 7 vej, ki bodo rodile prihodnje leto. Kosmulje in ribez obrezujemo julija in avgusta, ker je ugotovljeno, da se grmi manj izčrpavajo kot pri zimskem ali spomladanskem obrezovanju ter porabijo hrano za bogatejši rodni nastavek v prihodnjem letu. Pri vsakem grmu odstranimo vse šibke in vodoravno rastoče veje ter Pustimo le 7 do 9 najlepših ogrodnih vej. Pri odraslih Rrrnih prikrajšamo te ogrodne veje za eno tretjino, mlade pa še pustimo, da dorastejo. Prcredčimo tudi vse Pogoste in v sredino grma rastoče vejice, stranske vejice pa prikrajšamo na 2 do 5 očes (če hočemo pridelati Posebno debele jagode). V drevesce vzgojene kosmulje BMktaejc obrezuje—o. Tudi sadno drevje potrebuje letno rez, posebno še formalno gojeno v sadno špalirje in kordone. Vrt bo lepši, če bomo sproti odstranjevali vse odevc-tele poganjke vrtnic in trajnic. S takim obrezovatijem P3 Pospešujemo tudi nastavek novih cvetnih poganjkov. Piše dr. Helena Valič: Dojenčkova oprema za spanje Prvo dojenčkovo ležišče je navadno pletena košarica na kolesih. Za prve mesece po rojstvu je primerna, ker je majhna, gibljiva in lahka. Tudi čisti se dobro s krtačo in slano vodo. Za prva tri leta so uporabne tudi zložljive posteljice, obdane z mrežo, katere kasneje, ko otrok ne spi več veliko, podnevi rabijo tudi za stajico. Kdor pa kupi že v začetku večjo posteljico, si pač prihrani izdatek. Zadnje čase postaja spet moderna zibelka, ki pa ni primerno ležišče za dojenčka, saj je prenizko pri tleh, kjer se zadržuje hladen zrak, pa tudi otrok lahko pade iz nje. Otrokovo ležišče mora stati v najsvetlejšem, najbolj suhem, najmirnejšem, skratka v najlepšem kotičku stanovanja. zimnica se pod otrokom ne sme vdajati, zato koruzno ličje, naphano v vrečo, ki se še mnogokje uporablja ni pri- Prehrana na dopustu če smo na dopustu doma, Potem s prehrano ni telav, navadno je ista, prilagojena bremenu in žepu. Če pa se ned dopustom preselimo k morju ali v planine, pa se "M/no spremeni tudi naša Prehrana. Morsko podnebje pospešuje Presnavljanje v našem telesu '" s tem tudi povečuje proizvodnjo telesne toplote. Obese poveča delovanje sr-pospeši se krolenje krvi «n poveča tudi znojenje. Or-Mnizetn zato potrebuje več vitaminov in več soli. Ob morju zato uživajmo meso mladih Hvali nem nov B kompleksa, ki jih izgubljamo z znojenjem. Beljakovine v kislem mleku so laž-je prebavljive kot v sladkem. Mlečno kislinske bakterije pa zmanjšujejo motnost prebavnih motenj. Ce se le da, ulivajmo samo rastlinska olja, zlasti SOtlčiČ-no in koruzno (evit), ker ju organizem najbolje izkorišča. Uživajmo veliko zelenjave, posebno paradižnika in paprike. Sadje naj bo sočno. Kotnpotov se izogiba j mo, ker je sadje s kuha>tjem izgubilo precej vitaminov. Kavo in čaj uživajmo v blagi koncentraciji, bolje pa je, če se ju odrečemo. Alkohola ne pijmo. Prijetno kopanje ali MeSa pečeno na olju na Žaru. Dobro osolitno. vedno lahko zamenjamo s kuhanimi ali pečenimi jajci. ce je le mogoče, MJ redno na jeddniku tudi ribe. Mleko, ki ga us.ivamo, /<•' RajbpljJe skisano, ati jogurt. Jogurt ali kislo mleko nas Osvelita, imata veliko # Nikoli s polnim želod-tcni v vodo. Počakajte po ko siilu vsaj ono uro. # Zaradi lepe rjave polti se nc kaže predolgo i/postavljati soncu. Sončarica je huda reč, Ce se koga poloti, jc prva pomoč takale: hitro v hladen iin zračen prostor. Mr/.li obkladki na glavo. Morda tudi po/i rek močne kave kn lakoj po zdravnika. # (' t wo m pojavile opeki nc in ni pri roki mazila, jc dober tudi rahlo stepen beljak, sveža »kuta ali jogurt. # Pri sončenju nc uporabljajte kolonjske vode iin nc brišite se z osvežilnimi robčki ix) obrazu. Na soncu bo koža dobila grde rjave madeže. # Olje ali kremo /a sončenje nancsiitc na kožo še preden stopite na somce. Ztil i to pred uit i aviolel ni mi žarki če/, dam večkrat obnovite. vttami. SLOVENIJA ŠPORT vam nudi Oglejte si EXPORT — IMPORT največjo Izbiro OPREME ZA KAMPIRANJI*", vse vrste KAMP POHIŠTVA, ležalne blazine, ŠOTORE, Igre za rekreacijo, KOPALNE OBLEKE in drugo. bogato izbiro v naših prodajalnah v KRANJU ln na JESENICAH. merna podlaga za otrokovo hrbtenico. Pri posteljici je vedno treba pomisliti tudi na otrokovo varnost. Ograjica mora biti dovolj visoka. Ce je iz letvic, naj bo presledek med njimi dovolj ozek, da otrok ne more vtakniti skozi glave Prav tako se mu ne sme posrečiti, da bi odprl ograjico, saj lahko nevarno pade iz posteljice. Ce je ograja mrežasta, mora biti tudi gosta, da otrok kasneje, ko že vstaja, ne more splezati po njej. V bližini otrokove posteljice ne sme biti električnih vtičnic, luči ali predmetov, ki bi jih lahko potegnil nase. Ce dajemo otroka v spalno vrečo, je ne smemo zavezati z vrvico okoli vratu, marveč naj bo narejena kot spalna srajčka z rokavi in zapeta pod vratom z gumbi. Blazine dojenček ne potrebuje. Najboljše je, če je lahko temperatura v sobi enaka tako pozimi kot poleti, to je okoli 18 do 20 stopinj. Tedaj je lahko otrok manj oblečen, brez kapice in pokrit le z lahko volneno odejico. Najbolj se razbrcajo preveč oblečeni aH preveč pokriti otroci, ki jim je med spanjem prevroče. Za nemlrneže druge vrste pa se že dobe praktično krojeni pasovi, ki zadržijo odejico na otroku tudi, kadar se preveč prevrača. Ce si boste med dopustom na domačem vrtu urejali kot, kjer je prijetno posedeti v senci ali pa na soncu, če je hladno, ste lahko v zadregi, kakšne klopi bi bile najprimernejše. Lahko se odločite za cementne, te so trajne, vendar precej mrzle. Zalo morate sešiti še blazine živahnih barv napolnjene s penasto gumo. Cez cementne klopi lahko položite tudi lesene prelakirane deske, da jih dež prehitro ne uniči. Lahko pa napravite tudi romantično klop iz prerezanega debla breze ali hrasta. Nekaj primerkov klopi za vrt je na sliki. Dekliška obleka z narodnim vzorčenj, Srdita je iz tovarne Tckstilindus Kranj. blaga GLAS * 2* STRAN SOBOTA — 9. avgusta I9»" Nova samopostrežna trgovina Trgovskega Delikatesa Jesenice a Pisali smo že, da je Trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice v ponedeljek dopoldne v Tomšičevi uMoi na Jesenicah (nad železniško progo) odprlo novo samopostrežno trgovino z bifejem. Tako je to podjetje v razmeroma kratkem času odprlo že šesto samopostrežno trgovino, skupaj pa ima sedaj 12 trgovini. Zgraditev nove trgovine z opremo je znašala 100 milijonov starih dinarjev. Tovrstna trgovina je za ta del mesta Jesenic nedvomno velika pridobitev, saij nad progo danes živi več tisoč prebivalcev. Trgovina bo bogato založena s prehrambe- Organizacija: TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV, KRANJ Zaradi razširitve proizvodnega programa IŠČEMO NOVE SODELAVCE 1. DIPLOMIRANE STROJNE IN ELEKTRO INŽENIRJE 2. EKONOMSKE IN ADMINISTRATIVNE TEHNIKE 3. KEMIJSKE TEHNIKE 1 KVALIFICIRANE DELAVCE KOVINARSKE STROKE 5. VRATARJE IN GASILCE - ČUVAJE f. UPRAVLJALCA PARNIH KOTLOV v kalorični centrali tovarne. Kandidati naj imajo opravljen izpit za upravljal-ca parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem. Stanovanje zagotovljeno po dogovoru. 7. VEČJE ŠTEVILO PRIUČENIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN DELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI. V poštev pridejo kandidati in kandidatke iz Kranja in bližnje okolice, ki imajo uspešno končanih vsaj šest razredov osnovne šole in ki niso starejši od 25 let. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Kranj, Savska loka 4, do vključno 25. avgusta 1969. nim in industrijskim blagom, oziroma z vsem, kar je danes potrebno v gospodinjstvu, v bifeju pa bodo pripravljali tudi tople jedi. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z diroktorjom Trgovskega podjetja Deliika-tesa t Jesenic, nam je povedal, da bodo v podjetju tudi v prihodnje skrbela za razvoj trgovske mreže v občini. Razen tega pa bodo pri novi trgovini v Tomšičevi ulici uredili tudi okolico. Prav lepo urejena trgovina in okolica pa bosta v prihodnje narekovali tudi asfaltiranje ceste in ureditev javne razsvetljave. Nazadnje pa povejmo šc to, da ima nova samopostrežna trgovina vgrajene moderne hladilne naprave. Zato bodo v njej lahko prodajali tudi hitro pokvarljive prohram-bene izdelke. Pred bifejem pa je tudi lepo urejena ploščad z mizami. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ razglaša prosto delovno mesto snažilke na upravi Kombinata Posebni pogoji: Usposobljenost za čiščenje pisarniških prostorov, — poizkusino delo 1 mesec, — delo v popoldanskem času, — nastop dela 20. 8. 1969. Prošnjo z opisom dosedanjih zaiposlitov sprejema Uprava K2K Kiranj, Cesta JLA 2 , do 16. 8. 1969. Družabno srečanje »žlahte« Pravijo, žlahta raztrgana plahta! Kako velika je včasih taka plahta! Pred kratkim se je zbrala rodbina treh generacij v Poljanski dolini na LOGU, da se sre* ča, spozna in prešteje. Vseh jih je bilo že skoraj dvesto. Sešli so se bratje in sestre očeta Pavleta in matere Marjane DEMŠAR, ki sta se rodila pred sto leti — 1869. 1868. Imela sta mnogo, »o/ premnogo« otrok: štirinajst se jih jima je rodilo v sedemnajst letih zakona. Rojeni so bili v zadnjem desetletju prejšnjega in prvem desetletju dvajsetega stoletja. Vendar je Še sedaj 10 živih. Vsi so še vedno prave korenine, saj je to rod, ki je znan po svoji trdoživosti. Namnožili so se v velikansko rodbino: 193 jih je danes z vsemi otroki, možmi in ženami in njihovimi otroki. Svoje srečanje so priredili v svoji rojstni vasi> pri bratu »BIRTU«. Pravijo, da se je zaradi tega srečanja med birte zapisal... Tretja generacija se praktično med seboj ni poznala. Zato jim je- stric, ki je na očet-nem domu, ob prvem pozdravu naročal: »K vsakemu pojdi, povej, kdo si in ga vprašaj, kdo je!« Tudi bratranci in sestrične se niso videli že po 5, 8, 10 let. Ve* seli so si podajali roke in se pomenkovali od mize do mize. Posebno sta bila snidenja vesela tista dva, ki sta prišla na letni dopust s Švedske. Pa bratrance pilot, ki je dobil izjemen dopust za ta shod. Razposlali so namreč lepa tiskana vabila. Bratje in setre, stare grče, so se objemali smejoč in jokajoč istočasno. Toliko lepih, mladih ljudi in »VSI SO NAŠI«. Za ples pravzaprav ni bilo časa, čeprav je na začetku, ob nagovoru stric dejal: Fantje, ob godbi ne pozabite svojih tet in dekleta, le zavrtite svoje strice!« Treba se je bilo vendar pogovoriti, treba se je bilo odzvati vabilu na kozarček, povabilu na čevapčiče, treba je bilo balinati, pa kopati sc v Sori pod pikniškim prostorom, pa peti... »Pevci so pa že taki,« je vzklikala teta, ki je sključena ob palici prišla iz svojega bližnjega doma. »Kok'be bel'lep', če b'se tu še na kejšna viža kdaj Zgodi'!« Staro in mlado je bilo istega mnenja, ko je sonce oznanilo konec dneva. Le prehitro je minil čas, ko so morali odpotovati, iti »vardevat živino«, se odpraviti proti domu. »Na veselo svidenje ob letu!«, so si ponavljali, ko so odhajali vsak v svojo stran. K. A. Novo gasilsko vozilo V Smledniku jc bila v nedeljo gasilska slavnost, na kateri je pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Ljubijana-Siška prof. Danila Sbri/.aja, domače društvo sprejelo novo gasilsko vozilo »Combi IMV — gasilec«. Denar za nakup avtomobila so prispevali vaščani s prostovoljnimi prispevki, mastni gasilski sklad in Občinska skupščina Ljubljana-Šiška. Društvo, ki jc bilo ustanovljeno 1921, leta, deluje na (področju petih vasi: Smled-inika, Valhurge, Hraš, Moš in Dragočajne in jc v zadnjih letih zelo poživilo delo. Pred dvema letoma so kupili novo gasilsko brizgal no, v načrtu za naslednje leto pa imajo popravno gasilskega doma. Ob koncu slavnost i, katere se je udeležilo veliko število občanov, jc predsednik ob- činske gasilske zveze L juhi]*" na-Siška najzaslužnejšim čla- nom predal odlikovanja dolgoletno delo v društvu-F. R* za OSNOVNA ŠOLA GORENJA VAS razpisuje delovno mesto ueJUeija TELESNE VZGOJE Nastop dela 1. 9. 1969. Pogoja: 1. STU z 10 letno pedagoško prakso, PU ali P; 2. urejena vojaščina. Prijavni rok do 23.8.1969. Ajda kasni - Po želvi pšenice so po poljih gornje Gorenj9** posejali ajdo, ki pa |e zaradi suše dokaj kasno pognala zadnjem de/ju si je nekoliko Opomogla letos bo vseka* kasno cvetela, saj je navadno videti njen cvet /e 15. SVgUS 15. ». Jesenice — Na velikem parkirnem prostoru okoli iH'vCg? supermarketa Union na Jesenicah že zmanjkuje prOStOH" lako bi bilo dobro kar najhitreje urediti še parkirni I"! ^ zahodno od novega nebotičnika( sai se oh nehol ičuiku P lOŽbah vsak dfJl ustavlja vedno vec gostov. — B. B. Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., l7-, 22., 23 in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30_ uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9-> 12., 13., 15., 17., 22., 23. m °° 19.30 ari. SOBOTA — 9. avgusta__ 8.08 Glasbena matineja — Počitniško popotovanje 0ci strani do strani — 920 £ez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-P°tki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — l2-30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci T 13.30 Priporočajo vam — l4-05 Glasbena pravljica — 14-25 Polke in valčki z Dunaja — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15-20 glasbeni inlermczzo — 15.40 P°je tenorist Janez Lipušček "J" 16.00 Vsak dan za vas — l'-05 Gremo v kino — 17.35 Mali koncert zbora Poljske fTV — 18.00 Aktualnosti do-^a in po _ 18.15 Tops- Pops n _ i8 5o s knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otro-~ 19.15 Minute Z ansma «lom Štirje kovači — 19.25 2 minut za EP — 20.00 Sobotni večer z napoved >valcem Borivojcm Savickim — 20.30 ^abavna radijska igra — 22.15 V^'-d^ja /a naše i/.sJjcnce — 23.05 S pesmijo in plesom v n«vi teden DrugI program 14.05 V ritmu z mladimi — J*£0 Zabavni /bori - 15.00 ^-ik-cak z majhnimi ansambli 15.35 Jugoslovanski pevci fcabavne glasbe — 16.40 Počit- mški cocktail — U735dasla> P variete — 19.05 Jaz/, na fum* programu - 20.05 ljudje med seboj — 20.15 ■batnih petmstirideset mi-11111 — 21.15 Operni koncert "~ 22.30 Z idasbo po Sredo-Vrulju — 00.05 1/. slovenske Poezije NEDELJA - 10. avgusta 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Minute glasbe za poslušalce — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Pet minut za EP — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 13.35 Pričnimo s plesom — 14.00 Melodije Latinske Amerike — 14.35 Lahka glasba — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 Glasbeni variete — 16.35 Zabavni zbori — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Strani iz slovenske proze — 18.20 Iz operet, filmov in glasbenih revij — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.30 V ritmu današnjih dni PONEDELJEK — 11. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Nelson Riddle — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Ro-deo — štiri plesne epizode — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert plesnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert pevskega zbora iz. Barkovclj pi i Trstu — 16.00 Vsak dna za vas — 17.05 Odlomki i/, opere Faust — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 1/. arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 19.25 Pel minul za EP — 20.00 Siniloilični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.15 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Li- terarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14 05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pol ure z orkestri — 15.00 Popevke na tekočem | traku — 15.35 Ob lahki glas- j bi — 16.02 V plesnem ritmu \ z majhnimi ansambli — 16.40 j Počitniški cocktail — 17.35 \ Glasbeni variete — 19.05 Z ansambli — 19.30 Popevke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Drobne skladbe Josipa Sla- ; venskega — 20.30 Svet in mi — 21.15 V svetu klasične komorne glasbe — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 12. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 920 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Škocjanske jame — orkester Slovenske filharmonije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Virtuozna glasba za soliste — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Perka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.47 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 21.00 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni in zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj Drugi program 14.05 Popevke se vrstijo — 14.30 Z ansambli — 15.00 Z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe mojstrov zabavne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak -s časom — 20.15 Umetniki na opernem odru — 21.15 Večerni concertino — 22.00 Re pianista Grigorija Gin/.burga — 23.20 Glasba za godala — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 13. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic m zgodb — 920 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 1240 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve popularni uverturi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivala jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v ritmu Drugi program . 14.05 Melodije iz Tilmov in glasbenih revij — 14.30 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 15.35 Slovenske popevke — 18.02 Za prijetno razpoloženje — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Zabavni zbori — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.15 Trije češki plesi za klavir — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Glasbene podobe — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK - 14. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 920 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tatarska suila — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z narodno pesmijo po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci —-19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz jugoslovanske simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popevke s tekočega traku — 14.30 V vedrem ritmu — 15.00 Francoske popevke — 15.35 Za ljubileije beat glasbe — 16.02 Z orkestrom Paul VVeston — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.45 Slovenske klavirske miniature — 21.15 V plesnem koraku — 21.45 Salon komornega jazza — 22.15 Requiem — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 15. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 V ljudskem tonu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 1525 Glasbeni intermezzo — 1540 Koncert za klavir in orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Koncert zbora Moše Pi jade iz Zagreba — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja O morju in pomorščakih —■ 22.15 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno ■— 23.13 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi program 14.05 Začnimo z majhnimi ansambli zabavne glasbe —i 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Vesela godala — 13.35 Pisana paleta — 16.05 Z or-kestrom Kurt Edelhagen in VVerner Muller — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.30 Popevke se vrstijo — 20.05 Od premiere do premiere — 20.44 Glasbeni intermezzo — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.15 Tri sonate Clat* da Debussvja — 00.05 Iz slo> venske poezije Veletrgovina SPECERIJA Bled vam nudi: • I 3 3 uL j — v supermarkelu UNION na Jesenicah — v samopostrežbi v Radovljici, — v samopostrežbi v Boli. Bistrici, — v samopostrežbi na Bledu, — v samopostrežbi v Begunjah, — v samopostrežbi v Podnartu, — IN VSEH OSTALIH PRODAJALNAH PO NAJUGODNEJŠIH CENAH zvezke in ostale šolske potrebščine. ŠOLARJI! Pri nakupu vas čaka presenečenje. 1 Televizija SOBOTA — 9. avgusta 15.15 Mednarodni rokometni turnir v Doboju (RTV Sarajevo) — 16.00 Jugoslovansko atletsko prvenstvo (RTV Zagreb) — 17.55 Novi ansambli, nove melodije, 18.25 Disnevev svet, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.45 Cik-cak, 20.00 T V dnevnik (RTV Ljublnana) — 20.30 Začetek olimpiade gluhonemih (RTV Beograd) — 21.30 Vijavaja, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi program 17.25 Poročila, 17.30 Krcmi-ka (RTV Zagreb) — 17.45 Indijske pesmi (RTV Beograd) — 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 10. avgusta 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 11.50 Dismevev svot, 11.40 T V kažipot (RTV Ljubljana) — 13.25 Mednarodni rokometni finale (RTV Sarajevo) — 14.50 Poletna igra avtomobi-listov (RTV Beograd) — 16.00 Jugoslovansko atletsko prvenstvo (RTV Beograd) — 19.15 Gerrv — francoska zabavno glasbena oddaja, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Ljubezen po starem (RTV Beograd) — 21.20 Videofon ni pregled (JRT) — 22.35 TV (RTV Zagreb) — 21.35 Šport-dnevnik, 22.55 Odpoved sporeda (RTV Beograd) 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijan-ske TV__ PONEDELJEK — 11. avgusta 18.25 Skrivnost VVilliama Storitza (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezii se (RTV Zagreb) — 1920 Nalogo bo rečila kibernetika, 19.40 Glasbeni film, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Razvalina življenja — TV drama, 21.40 Melodije Jadrana — Split 69, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi program 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke. 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 12. avgusta 19.00 Grand variete — mladinska igra, 18.20 Jazz festival v Ljubljani, 18.45 Po Sloveniji, 19.00 Po sledeh napredka, 19.30 Vaše noge, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Melodija Jadrana — Split 69 (RTV Zagreb) — 22.05 Skoraj vsak večer ob dvajsetih, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi program 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Grand variete (RTV Ljubljana) — 18.20 Te-lesport (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagand na oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V SREDA — 13. avgusta 1745 Oddaja za otroke PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ SPREJME NA DELO ZA NEDOLOČEN CAS večje število pismonoš za pošte Kranj, Radovljica, Jesenice, škofja Loka Pogoj za sprejem Je: — odslužen kadrovski rok — opravljen izpit za moped. Poleg osebnega dohodka (830 din mesečno), pripada delavcem šc izplačilo dela po učinku in službena obleka. Nastop službe jc možen takoj. Kandidati naj vlože prošnje za sprejem z opisom dosedanje zaposlitve pri kadrovski komisiji podjetja. informacij« dobe v splošnem oddelku podjetja v Klanju, Poštna ul. 4 ali telefonično na štev. 22-530. (RTV Zagreb) — 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 19.15 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Za klobuk dežja — ameriški film, 22.20 Ob bienalu grenkega smeha, 22.35 Poročila, 22.40 Glasbena medigra (RTV Ljubljana) — 22.50 Atletski troboj Jugoslavija : Italija : Poljska (RTV Beograd) Komisija za razpis mesta direktorja samostojnega zavoda Finančno ekonomski servis Jesenice razpisuje mesto DIREKTORJA ZAVODA Pogoji: visoka ali višja ekonomska izobrazba s 4-letno prakso ali srednja ekonomska izobrazba z 10-letno prakso v samostojnih računovodskih poslih. Ponudbe pošljite na naslov zavoda. Razpis velja 15 dni po objavi. Drugi program 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Oddaja za otroke, 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Zagreb) — 19.00 Človek in počitek, 19.15 Jazz portret (RTV Beograd) — 19. 45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske tv ČETRTEK — 14. avgusta 18.15 Pionirski TV dnevnik, 19.45 Padalci. 19.15 Noč- na odprtem morju, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Vaterpolo Mladost : Partizan (RTV Beograd) — 21.35 Trgovina — zabavna glasbena oddaja, 20.05 Smart — serijski film, 22.35 Poro čila (RTV Ljubljana) Drugi program 17.25 Poročila, 17.30 KlKJOi k a (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke 18.15 Narodna glasba (RTV Sara je vo) — 18.45 TV komedija, 19.45 tv prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske t v PETEK — 15. avgusta 18.15 Mladinski pevski festival v Celju, 18.45 Risanka, 19.00 Po Slovom ji, 19.20 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 IV dnevniiik, 20 30 Vi ja vaja, 20.35 30 stopinj v I and — češkoangileški film, 22.05 Pi ' ni quiz, 23.35 Porot aa (rtv Ljubljana) Drugi program 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert, 18.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 29.00 Kultura danes ( rtv Beograd) — 19.50 t v pro- sp. u 20.00 tv dnevnik (RTV Zagreb) - 20.30 Spo rod italijanske IV Kino KINO Kranj CENTER 9. avgusta japon. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nemškega filma NAJLONSKA VRV 10. avgusta amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 9.30, japon. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera zah. nemško-italij. barv. CS filma SKRIVNOST TREH D2UNK ob 21. uri 11. avgusta zah. nemško-italij. barv. CS film SKRIVNOST TREH D2UNK ob 16., 18. in 20. uri 12. avgusta zah. nemško-italij. barv. CS film SKRIVNOST TREH D2UNK ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma PLAMENA REKA ob 20. uri EEE1 V SLOVENIJI prvi filmski cocktail na 70 mm filmski 1rak, dne 22. avgusta 1969 V KINU CENTER Prodaja vstopnic od 18. avgusta dalje. Krnnj STORŽIC 9. avgusta amer. barv. cs film prišli so v cordu ro oh 16. in 20. uri I 10. avgusta amer. barv. cs lilm PRIšI.I so v cordu-ro ob 14. in 18. uri, amer. , barv cs film smešne I stvari SO SI zgodili- N\ poti v forum ob 16. in 20. uri 11. avgusta japon. barv. CS film invazija 12 VESOl i \ oh (6. uri. amer. barv. cs film 1'Klsl I so v CORDU-ro ob 18. uri, zah. nemški barvni film naj ionska vrv ob 20. uri 12. avgusta liane. barv. cs il n SVETNIK PRIPRAVLJA past ob 16. in 20. uri, zah j nemški barv. lilm najlon ska vrv ob 18. uri Cerklje KRVAVIC 9. avgusta zah. nem -jugosl. barv CS film v KREMPLJI H ZLATEGA /maja ob 20. uri i 10. avgusta zah nem.-jugosl. I barv CS film v KREMP1 um ZLATEGA ZMAJA ob 17. uri , Tržič 9. a\ gusla amer barv. film šerif 1/. dodge cityja ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. avgusta amer. barv. film SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. CS film PLAMENA REKA ob 16., 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. CS film PLAMENA REKA ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 9. avgusta amer. barv. fili° RAZGRETI REVOLVERJI °° 20. uri 10. avgusta amer. barv. fil1" RAZGRETI REVOLVERJI ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 9. avgusta amer. barv. fii10 DVOJNIK V PRECEPU ob 18. in 20.30 10. avgusta amer. barv. fiIrT1 DVOJNIK V PRECEPU ob 17. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. f'Iin GOLOROKI ŠERIF ob 20. uri Jesenice RADIO 9.—10. avgusta amer. barvnim MAT HELM LJUBI IN UBIJA 11. avgusta amer. barv. CS film HOMBRE 12. avgusta amer. barv. ftl111 DR. SYN ALI STRAŠILO Jesenice PLAVŽ 9. —10. avgusta amer barv-film DR. SYN ALI STRAŠILO 11.—12. avgusta amer. barvnim MAT HELM LJUBI IN UBIJA Žirovnica 10. avgusta amcr.-jug°*J' lilm KLETEV ZVESTE 2E' NE Dovjc-Molstrana . 9. avgusta amcr.-iugosl. film KI ETEV ZVESTE ni 10. avgusta italij-jugo*'-bal v film TUJEC V MESTU Kranjska gora 9. avgusta mehi5.-it*«{* barv. film POJEM ZA P*N' (HO VILLO 10. avgusta amor. '',tTl PRERIJA V PLAMENIH Bled (> BVgUSta amer barv. 7. Ut);ilM,l rti 11 vi l . "<■>• ■• film KNEZ BOJEVNIK ° 18. in 20.30 K), avguste amer. barv cs I'1'n KNEZ BOJEVNIK ob 1(1 15», 18. in 20.30 " avgusta amer film RACUN SAN VALENTltfO Ob 18. in 20.30 12 .avgtisla amer film °B- RA< un san \ \i i n HtfO oh 18. in 20.30 Radovljica 9. avgusta iialij barv fi11" IMENUJEM SE PECOS ob I*, "i i, amer. bai v lilm Si DELAL V VOJNI, Oc-KA ob 20. uri 10. a\ gusta iialij ban I'1'!1 IME'M 11-i M Sli 1'I.COS ob ob 16. uri, amer. barv. fij* KAJ SI DELAL V VOJNL OČKA ob I«, in 20 uri 12. avgusta aimi barv i'l'n TA PREKLETI DONOVAN" ob 20. uri SOBOTA — 9 avgusta 1969 VSAK KUPEC sobne peći EMO sodeluje pr NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagraienec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. MoqoCe boste letos vi... mm EMO 3 sobna p«o na olj« 3ooo looo keal h z AET prizigalcem ta a m m EM08 sobna peć na olje 7Soo Ucal h z AET prizigalcem n m ... agrada IRENAUU16TS .-6 nagrada IPOTOVANJE V TU IjIMO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI , EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu Prodam KOTLE za žganjekuho, vseh vrst, izdeluje kvalitetno KAPELJ V, batoototlarstvo, Ljubljana Aljaževa 4, Šiška 3502 Prodam KRAVO s teletom. Sen turška gora 6, Cerklje 3739 Poceni prodam 200 kosov MONTA OPEKE 16. Kranj, Smledniška 52, Cirče 3740 Novo HARMONIKO, /nam ke Hohner, 120-basno, 7 registrov, ugodno prodam. Prekosi je 137, Kranj 3741 Prodam nov PLUG obračalnik, električnega PASTIRJA, motorno KOSILNICO, Primerno za hribovite kraje. Cedovije 6. Golnik 3742 Prodam 50-litrske KOTLE za ŽGANJEKUHO s hladi'ni-koni. Fianc Podakar, Preska 54. Medvode 3743 Prodam 4 leta staro KOBILO, težko 580 kg ali- zamenjam. Poljšica 13, Zg. Gorje 3744 Prodam 100 GAJBIC za krompir. Alojz Jenko, G odete 53, šk. Loka 3745 Prodam PRAŠIČE po 25 k« težke. Kranj, C. na Klane 5 3746 Prodam zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 3747 LOKAL 70 mJ v Kra »ju Prodam najboljšemu ponudniku. Oddati ponudbe pod Gotovina 3748 Prodam KRAVO po inbUi, [38. kom. opeke MONTA in kromirana VRATCA za krušno peč. Vinko Mohorič. 2i-■■»ia vas 45. Trtic 3749 Prodam nove KOMBINIRA ne GR mu m ,,|.v. i obra Kalnikom. Klcmcnčič, 6. šk. Loka Prod;un Troje 3750 globok avstrijski ''■:'" vo/i, i k. Kranj, aajuhova 14 3751 Izdaja In tiska CP "Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta «. - Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) _ Tek. račun pri SOK v Kranju 515 1 135. — Te lefonl: redakcija 21835 21 860; uprava lluta, m.i loojl , a.i in naročili ka služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0.50 N din. Mali oglasi: banda l N din, naročniki unajo 10 B/o popusta. Ne plačanih oglasov Javljamo. nc ob Prodam KRAVO, dobro mlokarico s tretjim teličkom. 2abnica 1 3752 Ugodno prodam dvovrstni PLETILNI STROJ z garancijo, na obroke ali ček. Božo-vič, Kranj, Levstikova 1 3753 Prodani nov PRALNI STROJ Ignis, superavtoma-tic, za 2.600.00 din. Kranj, Seljake v a 10 3754 Prodam motorno KOSILNICO Reform. Šenturška gora 3, Cerklje 3755 Prodam ČOLN iz plastike za 4 osebe z motorjem Lamo. Jože Terčon, Kranj, c. Kokrškega odreda 10, telefon 22386 3756 Prodam KRAVO, 8 ateace« brejo. — Frane Osterman, Kranj. C. na Klane 19 3757 ŠTEDILNIK na premog — kabinet, poceni prodam. Fon, Kranj, Oprešnikova 60 3758 Prodam kombiniran oj ro-sKI VOZTCEK. Kranj, Sffer-ska 4 — S t razišče 37^9 Prodam dobro KRAVO mlekarico, sivko, z drugim teletom. Tacen 12, Šentvid nad Ljubljano 3760 Prodam ROLETO za GA-RA2NA VRATA 2,85 x 2.10. Pintar, Kranj, Koroška 53 a 3761 JARCKE, stare 3 mesece, dobite na farmi »Jerebica«. Senično 27, Golnik 3762 Prodam zazidljive parcele v bližini Kranja po 13 N din /a nr. Naslov v oglasnem oddelku 3763 Zaradi selitve nujno zelo poceni prodam 1 leto rabljeno spalnico. Trodelnl Hm- nati modroci. Vse kot novo. Andrej Jeglič, Kranj, Scmpe tiska 1 — Stražišče 3764 Prodam 3 zazidljive PAR CELE v Šenčurju. Po želji z lokacijo in možnim odplači lom na obroke. Šenčur 57 pri Kranju 3765 Prodam PLINSKO PEC. Kranj. Partizanska 3! 3766 Prodam ženski ŠIVALNI STROJ kohlcr za 55.000 din. Anton Medvešček, Hrast je 79 (druga ulica), Kranj 3767 Prodam KRAVO simental-ko I TELETOM in KONJA 5 let starega. Trbojc 10, Smlednik 3768 Ugodno picnlam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Kranj, C. na Klane 24, Kranj 3769 Prodam konja in kravo. Drago Bohinc, Trboje 79. Smlednik 3770 Ugodno prodam vprežno motorno KOSILNICO. Sivec, Moste 94, Komenda 3771 Prodam KRAVO. Zalog 31, Ceiklic 3772 Prodam PRAŠIČA 40 k$ tež kega. Sp. Brnik 38. Ccikljc 3773 Prodam OTAVO za košnjo. Zg. Brnik 4, Cerklje 3774 Poceni prodam pokvarjeni TELEVIZOR orion in PRTLJAŽNIK za fiat. Naslov v oglasnem oddelku 3775 Prodam STOJEČO LUCER-NO. Olševek 49, Preddvor 3776 Motorna vozila Kupim OSEBNI AVTO do 1.000 ccm. Plačam v čeku in denarju do 10.000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 3777 Prodam AUDI 72 za 2b.000 N din. Polovico tudi plačljivo na ček. Jcnkole, valburga 46, Smlednik 3778 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 65 66. Kranj, Jezerska c. 83 3779 Prodam FIAT 850. Naslov v oglasnem oddelku 3780 ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno poceni prodam. Ogled v soboto 9. avgusta. Panjan, Vincarje 10, škofja loka 3781 V najem oddam GARAŽO v naselju Vodovodni stolp II. Telefon 23 318 od 15. ure dalje 3782 I Prodam MOPED T-12, tudi 1 na ček. 3.000 km. Britof 4, i 3783 i Prodam MOPED s prevo/e-nimj 13.000 km za 950.00 din. I Sajovic, Kranj, Šorlijeva 22 3784 Prodam FIAT 600 s I.6O0 km, po generalni. Ogled danes in I JUtri cel dan, drugi leden popoldan. Delno tudi na ček. Ismet Fej/.ič, Kranj, Stiuže-vo 2/c 3785 Prodano MOPED in KUHALNIK na 2 ali J plošč« Jože Bukovnik, Hotemože 18, Preddvor 3786 Prodan MOPED z malimi kolesi. Šenčur 55 3787 Prodani FIAT 750 v zelo dobrem stanju. Kranj, Ko-kiua 128 3788 FIAT 750 kupim. Slavko Jane, Brezje 1 3789 Prodam FIAT 1300, tudi na ček ali menjam za 750. Naslov v oglasnem oddelku 3722 Kdor mi POSODI 15.000 N din za 1 leto mu nudim visoke obresti. Garancija nova hiša. Oddati ponudbe pod Nujno 3792 Iščem POSOJILO 25.000 N din za 1 leto. Garancija cno-sobno stanovanje s pritikli-nami v Medvodah. Oddati ponudbe pod 20 odstotne obresti 3793 Na Gorenjskem sejmu si oglejte tudi RAZSTAVO MALIH 21 VALI na razstavišču štev. II 3794 Ključavničarskega VAJENCA sprejmem. Pavel Peklaj, ključavničarstvo, Šk. Loka, Jegorovo predmestje 33 3795 Pes dolgodlaki JAZBEČAR se je IZGUBIL okoli Spodnjega Bi t n ja. Vrniti proti nagradi. Hočevar, Spodnje Bitnje 10 3796 BAVO SPLESOM in otvoritev nove ASFALTNE CESTE Šenčur—Srednja vas. Vabljeni! 3805 Ko boste obiskali Gorenjski sejem OBIŠČITE ZABAVNI PROSTOR gostilne in mesarije KEPIC IZ CERKELJ na razstavišču I. Lahko vam, postrežemo s pristnimi domačimi vini: bizeljčanom, briško naravno rebulo, kraškim teranom ter šunko, gorenjskim želodcem in specialite-tami na žaru kot tudi z domačim kruhom. Obiščite nas in zadovoljni boste! 3806 Stanovanja Kupim rabljeno ročno GNOJNICNO ČRPALKO. Alojz Ravnikar, Kranj Jezerska 100 a 3797 Kupim dobro ohranjeno POSODO ZA NAMAKANJE. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 3798 Kupim kotel za ŽGANJEKUHO. Pšenična polica 15, Ceiklje 3799 Zaposlitve Ostalo ROLETE, STRUŽENJE PARKETA, naročite špiki ju, Radovljica, C: .ulmkova l» te lefon 70 046 3790 INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za prvi leliuk ESš isH-iii. N.c.lo; v oglasnem oddelku 3791 Mlajši upokojenki nudim hrano in stanovanje za varSTVO OTROKA. Naslov v oglasnem oddelku 3800 Iščem 2ENSKO dve uri dnevna za malo pomoč. Pešci. Kranj, Stošičcva 2 3801 Iščem upokojenko za MALO POMOČ. Dam sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3802 Iščem delavko ali upokojenko za VARSTVO OTRO KA. Hrana in stanovanje. Danica Grilc, Kokrita 16, Kranj 3803 Sprejmem VAJF.NCA za pe-čarsko obrt. Stane Jenkole, Valburga 46, Smlednik 3729 Prodam novo DVOSTANO-VANJSKO HIŠO, visoko-prit-lično. Takoj vseljiva. Kranj, Cirčc 5. b 3807 Iščem enosobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Stanovanje 3808 Iščem enosobno STANOVA* NJE za 2 leti v bližini Kranja. Plačam naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3809 Prodam NOVO HIŠO v Kranju. Visoko-prillična, prt merna za obrt. Centralna kurjava, garaža, vrt. Oddali po> nudbe pod Dogovor ;^10 Prodam takoj VSELJ1VO HIŠO 14x7.5 m, z osmimi prostori in 30 arov sadovnjaka v Valburgi pri Smledniku. Poizve se pri Oselj Janezu, Smlednik 33 3811 Prireditve Gasilsko društvo Sp. Brnik prireja v nedeljo, 10. VIII., KEGLJANJE ZA KOŠTRUNA. l/rajalo bo od 9. do 23. ure. Vabljeni! 3804 -GrKTlšTc PRTTANl flTU VaT vabi danss, v soboto* na ZA- Kupcem pohištva sporočamo, da bo trgovina s pohištvom In vso drugo stanovanjsko opremo DEKOR Kranj Koroška 35 času Gorenjskega sejma od 8. — 19. 8. 69 odprta neprekinjeno od 7. — 19. ure. Izredno bogaf.i izbira pohištva vedno v poslovalnici DEKOR KRANJ 76 Nesreče zadnjih dni V torek, 5. avgusta, zjutraj je v Žirovnici voznica osebnega avtomobila nemške registracije Maria Gerlide zavijala z glavne ceste na levo, ne da bi pri tem nakazala smer. Zaradi tega je trčila z voznikom motornega kolesa Francem Polda z Bleda, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bil motorist huje poškodovan. V Podkorenu je v sredo, 6. avgusta voznik osebnega avtomobila Simon Primožič iz Kranja od zadaj trčil v osebni avtomobil nemške registracije, voznik Neuschl iz ZRN. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Neuschl vozil počasi po sredini ceste, za njim pa je hitro pripeljalPrimožič in se zaletel vanj. Pri trčenju je bil poškodovan sopotnik v Neuschlovem avtomobilu in so ga odpeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 20.000 din. Pri savskem mostu na cesti Bled—Lesce je v četrtek zjutraj zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati voznika osebnega avtomobila nemške registracije VVillija Manfreda Sachchena. Pri tem se je vozilo prevrnilo. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilu pa je za 6000 din. i V četrtek, 7. avgusta se je pri prehitevanju v Podkorenu prijetila prometna nezgoda Mirku Khnarju z Jesenic. Pri hiši št. 127 je prehiteval osebni avtomobil italiianske registracije, ki je stal na desni polovici ceste Med prehitevanjem pa \t Klinar na drugi strani ceste opazil pešca, zato je začel zavirati. Pri tem je zadnji del vozila zaneslo v levo, nato pa se je avtomobil prevrnil s ceste na travnik. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilu pa je za 10.000 din. / L. M. RTV LJUBLJANA ŽELI V SEZONI 1969 70 POŽIVITI SVOJE GLASBENE ODDAJE Z NOVIMI MELODIJAMI. ZATO RAZPISUJE natečaj za nove melodije Najboljše melodije, ki jih bo izbrala strokovna komisija, bodo izvedene v eni izmed osmih javnih radijskih oddaj, ki bodo enkrat mesečno v Slovenski filharmoniji pod naslovom NOVE MELODIJE. Melodije, predložene za natečaj, naj vsebujejo napisano melodijo v dveh izvodih, označeno s harmonijo in vpisanim besedilom; poleg tega pa še posebej v dveh izvodih na pisalnem stroju napisano besedilo. Natečaj je anonimen. Avtor naj svoj prispevek označi s šifro, v zaprti kuverti označeni s šifro pa naj napiše svoj naslov. Prispevke je treba poslati na naslov RTV LJUBLJANA, Ljubljana, Tavčarjeva 17, »NOVE MELODIJE« — najpozneje do 1. oktobra 1969. Avtorji, ki se udeležijo natečaja, dovolijo RTV Ljubljana izvedbo svojih skladb na oddajah, arhivni posnetek, natis in objavo posnetkov na gramofonskih ploščah, vse avtorske pravice pa jim seveda ostanejo. Ob koncu cikla oddaj bodo najboljše melodije nagrajene. NAGRADE: Za vokalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva nagrada strokovne žirije Za instrumentalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva nagrada strokovne žirije 1000 ND 800 ND 500 ND 1000 ND 1000 ND 800 ND 500 ND 1000 ND Požar v Podkorenu V četrtek, 7. avgusta, nekaj po četrti uri zjutraj je nastal požar na gospodarskem poslopju Jožeta Pečarja iz Podkorena. Ogenj je uničil hlev, skedenj, šupo za steljo, dva elektromotorja, slamorez-nlco, mlin, mlatilnico, čistilec za žito in drugo gospodarsko orodje, škode je za okoli 50 tisoč din. Na skednju se je takrat zadrževal Laško Tol-nai, roj. 1916, iz Subotice. Je brez stalnega bivališča in je bil to noč vinjen. Domnevajo, da je ogenj nastal, ko je omenjeni kadil. Tudi sopotnik umrl Za posledicami nesreče, ki se je pripetila 3. avgusta nekaj pred polnočjo na cesti med Brnik! in Lahovčami, je v ponedeljek, 4. avgusta, v bolnišnici umrl Ciril Koželj iz Podboršta 25 pri Komendi. ibsbbbbbbbb ■^■■■■■■■■■■»■■■■HBaamiBaBa ■■■■■■■HBBanaaaaaaiiaaannaBfaaaHHBHBBifljaBBi -i ■ a ■ UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI ■ ■ »NADU FUŽINE - 800 m OD DRŽAVNE MEJE ■ ■ a ■ Motorne kosilnice znamke BCS — alpina — laverda olimpia — vse rezervne dele za te kosilnice. Noži BCS 127 lir 2600 lir - Palci za greben 780 lir — škropilnice volpl Razno konfekcijo in gospodinjske potrebščine. BBBBBBBBHBBBKBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBB BBBBaBBBiaBBBBBBBBBBKaHBBBBBBBBBtSBIilBBBflBB 1 Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Gozdnega obrata Tržič, da bodo priglasitve sečenj za leto 1970 po naslednjem razporedu: Datum Ura prejemanje priglasitev za sprejemanja lastnike gozdov v nasled- priglasitev njih katastrskih občinah v 6 12. 8. 1969 7.—10. 11.-13. Križe, Senično Žiganja vas K .vor, Zvirče Zadružni dom Križe Gostilna Jurček v Kovorju 13. 8. 1969 7.-10. Bistrica Prostori družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču 11.-13. Leše Prostori družbenih organizacij v Lcšah 15. 8. 1969 7.—14. Sv. Katarina Pisarna gozdnega obrata Tržič 7.-13. Sv. A;ia Gostilna Ankele v Podlju-belju 18. 8. 1969 7.-14. Tržič hi za vse zamudnike Pisarna Gozdnega obrata Tržič Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat Tržič Najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 ND. Zahvala Ob tragični smili našega najljubšega sinčka, vnučka, nečaka in bratranca Marjana Skumavca se najlepše zahvaljujemo nepoznanemu zdravniku na kraju nesreče, dr. Vilmami, dr. Cebokliju m ostalemu strežnemu osebju kirurgu nega oddelka. Posebna zalivala velja sosedom ob te/kib urah, ki so nam stali ob strani. Zalivala go-ipodU /upniku Kovcg.u ju ter ostalim spi eml \t\ .deein na njegovi zadnji poti, ter vsem darovalcem cvetja in vencev. Neutolažljivi: mamica, očka, botrca, stara mama, ata, tete in strici in ostalo Mojstrana, dne 6. avgusta 1969 sorodstvo. Pogovor tedna Mirko Rakovec: Uspeh brez tren;nga 24. avgusta bodo že startali rokometaši, ki tekmujejo v ljubljanski conski ligi. Za novo sezono se marljivo Pripravljajo tudi rokometaši Partizana iz Dupelj, ki so v minuli sezoni zasedli v imenovani ligi odlično tretje mesto. Za uspehe Dupljancev je nedvomno najzaslužnejši 24-letni Mirko Rakovec, ki brani že vrsto let vrata ekipe Dupelj. Iz mladega igralca se je razvil v enega najboljših rokometnih vratarjev na Gorenjskem. Pred Pricetkom sezone smo napravili z njim krajši razgovor • »Kdaj si pričel igrati rokomet?« *To je bilo pred dvanajstimi leti. Takrat je namreč P Partizan Duplje ustanovil rokometno sekcijo. Kot veliko mladih, željnih športnega udejstvovanja, sem se tudi jaz vpisal v novoustanovljeno sekcijo Partizana v uupljah.« • »Kaj predstavlja za tebe največji uspeh v tvoji karieri?« »Najbolj sem bil vesel uspeha, ko smo se uvrstili kot mlada neizkušena ekipa v ljubljansko consko ligo. Za največje uspehe dupljanskega rokometa v tej dvanajstletni dobi velja vsekakor letošnje tretje mesto v ljubljanski tigi in četrto mesto na republiškem mladinskem Prvenstvu pred petimi leti.« • »Kaj pričakuješ od nove sezone?« k »Predvsem želim, da bi več skupno trenirali, kajti rez treninga v tako močni ligi ne bo uspeha. Naša ekipa jc sicer zelo borbena in požrtvovalna, vendar reu"eSa m sistematičnega treninga v prihodnje ne • »Zelje in plani?« b|B~_ ni si predvsem skupaj z vsemi igralci Dupelj, da ari Pr'^et^u nove sezone dobili v Dupljah novo Maltno rokometno Igrišče. To jc naša dolgoletna že J. Kuhar Skakalci Triglava v ČSSR V prihodnjih dneh bodo odšli na skupna trening v ČSSR tudi skakalci SK Triglav iz Kranja v okviru tradicionalne izmenjave izkušenj s smučarskim klubom Glaven a zvezda v Banjski Bistrici. Na trening bo odšlo 7 tekmovalcev — članov in mladincev. Vadili bodo od 19. do 24. avgusta, zadnji dan pa bodo nastopili na večji mednarodni tekmi na 60-me-trski skakalnici, pokriti z umetno maso ob priliki proslav ob 25-lctnici osvoboditve CSSR. J. J. Polenec prvak V sredo so v Kranju odigrali finale letošnjega posamičnega prvenstva Slovenije v tenisu v konkurenci članov B. V končni igri sta se srečala Ljubljančan Boškovič (Olimpija) in domačin PoJcnce (Triglav). Kranjski predstavnik je tokrat zaigral odlično in tako nesporno premagal Boškovi-ča z 2:0 (6:0, 6:1). M. K. Alpinci gredo v Avstrijo Danes sc bo končal na pla-u pod Prisojnikom trening "Travne alpske reprezentance Snuičanill rwvl ^-rw«1tlvrwrn JJj Jeseničani: Jakopič, Gaš P01^ in Straus, Ljubljančan Kavčič in člana Branika: J^'-voda, Bodrač, Jaunik in u?-ejeva. Od boljših je manj- kala Zmajeva, ki pa letos trenira skupaj z Avstrijkami v St. Antonu v Avstriji. Po končanem treningu pod Vršičem bodo naši najboljši alpinci odšli na trening na snegu šc v Hochgurtel v Avstrijo, kjer bodo vadili predvidoma do 18. avgusta. J. J. Skakalci Triglava v olimpijski Autrans ttuSSŽSL** zvcza Slovenije Autransu bli/u Grenobla v ^dnar ,.da 1)0 na kstoinfl Franciji nastopila 4-članska trski v v' i^kmi na ekiPa kranjskega Triglaea. Urnotn«5^ ici ikrili z Tek mouuijo bo sredi septem nag maso v olimpijskem bra. J. J. Štefančič in Mesec za dva meseca v ČSSR V začetku oktobra bo odšla na trening v CSSR skupina 12 najboljših članov. Leti bOdO trenirali v Ro/iuHu, v enem lnaai največjih skakalnih OCfl trov v CSSR, daeat oaL Nato »c bo osmetica vrnila domov, Peter Štela m I&, Marjan Mesec, Branko Dolhar In Marjan Prelov-šek pa bodo Sc dva meseca ostali v CSSR in skupaj s skakalci CSSR vadili do tradicionalne novoletne skakalne turneje pod vodstvom trenutno najboljšega trenerja za skoke na svetu Zdencka Remze. J. J. Skakalci zdaj na morje V ponedeljek sc bo vrnila s treninga v ČSSR državma mladinska reprezentanca, ki pa se bo že čez tri dni nato odpravila v športni center v Scčo, kjer bodo mladi tekmovalci nabirali kondicijo za novo sezono. Takoj za njimi (21. avgusta) pa se bodo na enak trening odpravili še člani. 30. avgusta pa se bodo člani zbrali na Pokljuki za pet dni, kjer bodo nabirali kondicijo skupaj s skakalci Zahodne Nemčije, ki jih letos vodi Lojze Gor-janc. J. J. V ponedeljek - Triglav: 1SP Vaterpolisti Triglava se bodo v ponedeljek pomerili v okviru druge zvezne lige z največjim kandidatom za prvo mesto druge zvezne hge z ekipo ISP iz Pančeva. V prvem srečanju z imenovano ekipo je Triglav doživel visok poraz (4:17). V eki- pi gostov igrajo rezervni igralci državnega prvaka Partizana iz Beograda. Le-te je namreč državni prvak za letošnjo sezono »posodil« ekipi iz Pančeva. Pri Triglavu upajo, da se bodo gostom revanši-rali za nedavni poraz. P. D. i v Sezona vaterpola je v teh dneh na vrhuncu. V Kranju bo v prihodnjih dneh vrsta pomembnih srečanj kranjskega In-glava v okviru tekmovanja druge zvezne lige. Triglav:KPK 6:5 Več kot tisoč gledalcev je bilo v srečk) zvečer zadovoljnih z igro in zmago vaterpo-listov Triglava v pomembnem srečanju z ekipo Korčule. Zaradi tega uspeha ima sedaj Triglav realne možnosti, da se uvrsti najmanj na tretje mesto v drugi zvezni ligi. če bo osvojil to mesto, bo imol priliko, da se pomeri z zadmjeuvrsčcno ekipo prve zvezne lige za vstop v konkurenco najbotjših vaterpolo ekip v Jugoslaviji. Škoda, da sc v ekipi Triglava ka- ž,ejo prav v vrhuncu tekmovalne sezone znaki utrujenosti nekaterih igralcev (Nadi-žar, Chvatafl). Kljub vsemu pa upamo, da bodo kranjski vaterpolisti nadaljevali z borbeno igro, kar bo nedvomno rodilo zaželen uspeh. V igri proti KPK sta se nedvomno najbolj odlikovala Viktor Mohorič in tokrat odlični vratar Franc Rebolj. Strelci za Triglav so bili: Baldcr-man in Nadižar po dva, J. Robolj in Mohorič po en zadetek. P. Didič Atletska vest Danes, v nedeljo, in ponedeljek bo na Reki letošnje atletsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Na tekmovanju bo nastopilo tudi sedem predstavnikov Triglava: Franci Fister, Dušan Prc-zclj, Tome Kaštivnik, I.ado Konc, Jože Satler, Miro Ko-mac in Majda Trčck. Zal nc bo startal poškodovani Polde Milek, ki je lani osvojil v skoku v višino prvo mesto. M. K. ' Danes Mornar Danes in v nedeljo ob 20. url sc bodo kranjski vaterpolisti srečali kar dvakrat v prijateljski tekmi z večkratnim državnim prvakom splitskim Mornarjem. To bo pomembna prcsku.nja kranjske ekipe pred nadaljevanjem tekmovanja v drugi zvezni ligi in videlo sc bo kakšna jc vrednost Triglava v primerja- in jutri : Triglav vi s člani prve zvezne lige. V ekipi gostov bouo nastopili tudi nekateri znani igralci: Rosic, ki je igral 85 krat za državno reprezentanco, Barle (66 krat) in Kreku vie (35 krat). V svoji vrsti pa imajo gostje odličnega vratarja Bandaloviča, ki je eden od najperspektivnejših vratarjev v Jugo slavijl. P. D. Nagrobne spomenike pc Izbiri In naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno-seštvo Naklo telelon 21-05* jntr-t i " S slavnostne seje v Radovljici Gospodarstvo, turizem, šolstvo... Poročali smo že, da so imeli ob občinskem prazniku v Radovljici v torek popoldne svečano sejo občinske skupščine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Ob tej priložnosti je govoril predsednik skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž, iz njegovega govora pa povzemamo nekatere najbistvenejše ugotovitve. Radovljiška občina ima zelo pestro industrijo — od kovinsko predelovalne, elok-tromehanične, kemične in tekstilne, do lesne industrije. Čeprav ta navidezna heterogenost prinaša različne probleme in težave, pa je bil razvoj radovljiških gospodarskih organizacij plod dovolj načrtnega razvoja, ki je v glavnem temeljil na dobro pripravljenih razvojnih programih in dobrem gospodarjenju. Od leta 1965 do lani se ;e brutoprodukt v radov-1; skem gospodarstvu povečal za 43 odstotkov, rezultati letošnjega polletja pa kažejo, da se bo bruto produkt, ki je anala! 1965 37.200 milijonov, povečal na več kot 60 milijard S din. V enakem obdobju se je narodni dohodek povečal za 36 odstotkov. Stanko Kajdiž se je v svojem izvajanju dotaknil tudi gospodarjenja delovnih organizacij. Dejal je, da bodo morale delovne organizacije kljub dobrim rezultatom še naprej težiti k sodobni organizaciji dela, izboljšanju ka-orovake strukture zaposlertih in modernizaciji strojne opreme. Tudi občinska skupščina bo v bodoče posvetila vev svojega dela problemom d >\ uih organizacij in bo skušala s pomočjo gospodarstva izdelati dolgoročni program razvoja radovljiške ■ndustri je. Drugo pomembno področje radovljiške občine je turizem »Ker smo se zavedali, da imamo vse pogoje, da ra z\ jamb turizem, smo začeli s temeljitimi analizami in z usklajevanjem in dopoenjeva- njem z vsemi gospodarskim panogami, da bi naš prostor kar najbolj ekonomično vključili v gospodarstvo, da pa istočasno ne bi prizadeli naravnih lepot . . . Izde'ali smo že osnove za razvoj tu-r ona za prihodnjih 30 let, predvsem zalo, da bi vedeli kakšne zmogljivosti imamo. Zavod za urbanizem že pri-prav'ia ni ban:stične načrte Medaj Bohinj ko Bistrice in Radovljice. Letos smo tudi ž' pi i|>i a vi M prvo etapo turističnega programa za našo občino in za območje jeseniške občine. Program predvideva izgradnjo novih hotelov, žičnic in drsališč ter drugih objektov, ki jih alpski tir ■/••m potrebuje. Dosedanji razvoj turizma in gospodarski rezultati v jugoslovanskem merilu dokazujejo, da je pospeševanje te panoge utemeljeno. Z razvojem turizma pa je neogibno povezan tudi razvoj trgovine in komunalnih vprašanj.« Predsednik radovljiške občinske skupščine se je zadržal tudi pri programu izgradnje šol, za katerega meni, da je obveza občinske skupščine do občanov. Za vse predvide- ne šole so bili že izdelani osnutki, medtem ko bodo načrti za nove šole končani do konca leta, prihodnjo pomlad pa naj bi začeli z gradnjo. Z izgradnjo osnovnih šol bo rešeno tudi posebno šolstvo, delno pa tudi otroško varstvo, ki postaja v radovljiški občini vse večji problem. S tem bodo podani tudi pogoji za razvoj strokovnega šolstva. V. Guček Zabave bo dovolj Francozi o samoupravljanju Od 3. avgusta dalje se mudi v Sloveniji na sedemdnevnem obisku skupina dvaindvajsetih somišljenikov iniciativnega komiteja revolucionarnega gibanja Francije, ki jo vodi gospod Bourgeois iz mesta Macon. Namen njihovega obiska je spoznati našo samoupravno prakso. Pripadniki tega gibanja se namreč pripravljajo na kongres o samoupravljanju, ki bo jeseni v Parizu. Na tem kongresu bodo obravnavali samoupravne izkušnje pri nas. Francozi so v sredo obiskali tudi Kranj. Dopoldne jih je sprejel in se z njimi pogovarjal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, popoldne pa so si ogledali še kmetijsko posestvo v Žabnici, kamor so jih peljali predstavniki Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. J. K. Na devetnajstem mednarodnem Gorenjskem sejmu bo za zabavo obiskovalcev dobro poskrbljeno. Večer za večerom se nam bodo predstavljali najrazličnejši ansambli. Razen tega, da nas bo vse sejemske dneve od 19. ure dalje razveseljeval Rudi Bardorfer s svojimi godci in pevci, bodo večerni obiskovalci sejma na samostojnih koncertih lahko bolje spoznali nekatere znane in pri-skupine. Kar naštejmo jih: skupine. Ka rnaštejmo jih: Ansambel SMH 220, Fantje treh dolin, ansambel Mangni-fiko iz Skopja, gorenjski instrumentalni ansambel »Bratje Arnol«, Veseli hribovci, Štirje kovači, kvintet Bcrger in ansambel Maksa Kumra. Navedeni koncerti bodo vsak dan ob dvajseti uri. V času sejma bo vsak dan ob sedemnajsti uri modna revija v avli skupščine občine Kranj. Danes, v soboto, pa bo ista modna revija ob pol devetih zvečer v Festlval- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Nova menza v Peku Delavci tržlške tovarne obutve Peko so pred dnevi dobili nov sodoben obrat družbene prehrane, ki ima zmogljivost 750 toplih obrokov in 350 kosil. Za izgradnjo novega obrata so se v Peku odločili zaradi premajhnih zmogljivosti prejšnje menze in zaradi dotrajanosti stare kuhinje. V novi menzl so uvedli samopostrežni n i čin postrežbe. Kolektiv je zadovoljen saj dosti hitreje delavci dobe svojo malico ali kosilo. Ureditev novega obrata družbene prehrane Je veljala 25 milijonov S dinar'ev, sama kuhinja pa je oprem- ljena z najsodobnejšimi stroji italijanske tovarne Zoppas. Omeniti je treba tudi to, da nova menza ti/i m Peka pripravlja tople obroke In kosila tudi za Združeno lesno industrijo. Za njo pa se zanimajo tudi druge tržlške delovne organizacije. vg V tovarni obutve Peko Tržič so pred dnevi odprli nov obrat družbene prehrane, ki jc stal 25 milijonov S din. Nova men/a je samopotrežua, medtem ko Je kuhinja opremljena z najsodobnejšimi stroji Zoppas;- •* •»»• ni dvorani na Bledu. Ob tej priliki bo nastopil tudi ansambel Mangnifico Skopja. J. Košnjek Creina urefa smučišča na Krvavcu 2e od začetka julija posebna očiščevalna ekipa Turističnega prometnega podjetja Creina Kranj na Krvavcu ureja smučišča na terenu* ki mu smučarji pravijo »ror«. Skupina šestih delavcev bo do srede oktobra zravnala «n na najožjem delu razširile okrog 61 kvadratnih metrov zemljišča. Odstranili bodo štorove in manjše skale; večje pa zminirali. Razen tega bodo na najožjem delu »ro-ra« posekali tudi nekaj dreves. Podjetja Creina je za ta del zemljišča na Krvavcu takoj dobilo soglasje lastnikov'. Tudi ti so on dan sodelovali pri urejanju terena. Na urejenem, oziroma o&" ščenem delu Krvavca bodo v prihodnje pašniki. Smuka b° pa na Krvavcu na tem de-ju smučišča, tako mogoča & ob 15 centimetrov visok« snežni odeji. To bo poda«' šalo smučarsko sezono 113 Krvavcu. A. t. Gneče na avtobusih ne bo Tudi turistično in tr:«^ portno podjetje Civnia ^ za Gorenj ski sejem u(>,>1. pripravilo. Po potrebi ojačali red le avtobusne "ie 2 teh krajev potovalo _ PlX> Kranju največ ljudi. Se o' novost so nam pripravili sobotah in nedeljah bod<> ^ zih avtobusi tudi v P1 nem pi ometu, kar v otnCMt nih dnevih ni v navadi Kaj pa mestiivi promet? gotavljajo, da težav in kTnc\ ne bo. Obratoval bo "l>"nJ0 n<, I*.) p- ti -V I" id<> slcVt avtobusov povečali. Na P gah, kjer vozijo av '* vsako uro, bodo v času ronjskega sojina vsake I ure <>d pete zjutraj do i*1* indvajsotc zvečer. Posta šča bodo ostala na istih stih Pričakujejo pa, d.« največ potnikov na inesioi nun Hrilol Hrast ie.