V tržiškem Kinemaxu K ^ 2 m r je zaživel Qubik bar flU - > iirv^ /6 Intervju z režiserjem Martinom Turkom, ki na festivalu v Portorožu danes predstavlja svoja najnovejša filma >/12 Primorski Zgodovina se vrača na svoj začetek Martin Brecelj Ljudska republika Kitajska je včeraj slovesno obeležila 60 let svojega obstoja. To je naredila s ponosom prebujajočega se velikana, saj se ta čas kot Guliver v deželi pritlikavcev nezadržno rešuje iz zank, v katere je bila zadnja stoletja priklenjena, in pridobiva na vseh področjih položaj, ki pripada državi s petino svetovnega prebivalstva. Ni slučaj, da so na včerajšnjih slovesnostih v Pekingu ob podobah ustanovitelja Ljudske republike Maa Zedonga izstopali portreti Deng Xiaopinga. Prav oče »štirih modernizacij« je namreč Kitajski odprl pot za njeno sedanjo vrtoglavo rast. Če je leta 1980 kitajski bruto domači proizvod odtehtal le 2 odstotka svetovnega, jih danes že okrog 12. Koliko sta v tem času tu napredovali znanost in tehnologija, pa lahko pove že droben podatek iz sedanje aktualnosti: Kitajska je kot prva na svetu proizvedla cepivo proti virusu nove gripe in kot prva tudi začela z množičnim cepljenjem prebivalstva. Ob takšni rasti se Kitajska nujno vse bolj uveljavlja na svetovnem prizorišču. Da bi si zagotovila surovine in tržišča, že lep čas po tihem širi svoje postojanke zlasti v Afriki in Latinski Ameriki. Peking je postal tudi prvovrstni protagonist v svetovnih financah in njegov portfelj ne nazadnje hrani največ ameriških vrednostnih papirjev. Tudi in mogoče predvsem zaradi vsega tega so se udeleženci nedavnega vrha v Pittsburghu odločili, da bo skupina 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev (G20) prevzela dosedanjo vlogo skupine industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8). Analitiki ugotavljajo, da vzpon Kitajske ob hkratnem razvoju Japonske, Južne Koreje, Indije in drugih držav s tistega območja postopoma pomika geogospodarsko težišče iz Atlantskega proti Indijskemu oceanu. Hegel bi rekel, da se zgodovina tako vrača na svoj začetek, saj so se prav v Orientu pojavile prve civilizacije. Razvoj je potem sledil smeri sonca ter se iz Azije pomikal proti Evropi in Ameriki, tako da se zdaj vrača k svojemu izhodišču. Toda tudi po Heglovi zaslugi razvoj radi pojmujemo kot vsestransko napredovanje, vključno v etičnem smislu. S tega vidika pa nam današnja Kitajska ne more biti za vzor. Še vedno bolj dohiteva kot prehiteva razviti svet. Sploh je vprašanje, ali ga bo res kdaj prehitela. To tudi zaradi posebnosti našega časa. Fukuyami v brk se zgodovina sicer ne bo končala in se bo tekma za preživetje nadaljevala, a ni rečeno, da še vedno na geografski ravni, saj je glo-balizirani svet vse bolj ena sama geografska celota. dnevnik Kraška ohcet in noše oz. mladi in noša: mesec po množični prireditvi Klop sprašuje in analizira... / PETEK, 2. OKTOBRA 2009_ št. 233 (19.632) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 22 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € naravne katastrofe - Sredin potres opustošil obsežna območja Indonezije Na Sumatri že 1.100 mrtvih, končni obračun pa bo hujši Najbolj poškodovano je mesto Padang - Na Samoi najmanj 150 žrtev TRST - Prefekt Balsamo s slovensko generalno konzulko Pelikan »Plinski terminal ne sme biti razlog za spor med državama« TRST - Generalna konzulka Republike Slovenije Vlasta Pelikan je včeraj uradno začela svojo pot za krmilom konzulata. Pelikanova se je de- jansko vrnila v Trst, kjer je že opravljala to funkcijo. Prvo uradno srečanje je imela z vladnim komisarjem Giovannijem Balsamom (foto KRO- MA), ki je dejal, da razhajanja okrog plinskega terminala ne smejo skaliti odnosov med Italijo in Slovenijo. Na 3. strani DŽAKARTA, APIA - Število smrtnih žrtev uničujočega potresa, ki je v sredo prizadel Sumatro, se je povzpelo na najmanj 1100, verjetno pa bo še naraslo, je sinoči na sedežu ZN v New Yorku dejal vodja humanitarnih služb pri svetovni organizaciji John Holmes. Številni ljudje so ostali brez strehe nad glavo. Nekaterih delov prizadetega območja reševalci sploh še niso dosegli, zato se bojijo, da bo žrtev še precej več. V potresu, ki je v torek prizadel otočje Samoa v Tihem oceanu, in cunamiju, ki mu je sledil, pa je po zadnjih podatkih umrlo 150 ljudi, a mnoge še vedno pogrešajo. Na 13. strani SSG: v Trstu in Ljubljani srečanja za gledališče Na 2 strani V Muri brez dela 2635 oseb Na 4. strani Državna vlada še ni evidentirala lokacije za nuklearko v FJK Na 14. strani V goriški pokrajini izvidi krvi odslej samo po naročilu Na 15. strani V Novi Gorici bodo uresničili multipleks Na 16. strani yuy^jlJii Uli^iii!^ UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEČAJI ZA OTflCME fad 3. kital. ».lL'UWJO 00RA5U. OOMSLESaiOfi n-Mj.SOLE IKPOUjETJA CPrn COETHE-nsmUT-a -CERTlfitfffl KHJliJflCA-ČASOP1SJ BREZPLAČNI' ' m y r vi i ¿rji putiTlW jI h d'Uatttmirelpraiic V &DEIHÍ ZENTRUM JUHI ELHTOÚ OULUIFULI llALD-IEDtSöl g, UI.Beccana 6-!- ÛAÛ E35TE4 PALAZZETTI IL CALORE CEE PIACE ALU NATURA EDILFRIULI S.RA. tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. ^RMZrffc (fiX^Rp CLa Festa : Odbornik FJK Riccardo Riccardi TRST - Dežela razmišlja o novi trasi hitre železnice Trst-Divača. Odbornik Riccardo Riccardi je na to možnost namignil na julijski okrogli mizi v Revoltel-li (navzoč je bil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza), to stališče pa je ponovil na včerajšnji seji deželnega sveta. »Strokovna ekspertiza o čezmejni progi je predmet nekaterih pomislekov, ki jih bo treba poglobiti. Zaradi tega je Dežela zaprosila projektante italijanskih železnic, da ji posredujejo tudi alternativne trase,« je dejal Ric-cardi. Odbornik je odgovoril na vprašanje Mavrične levice (svetnika Igor Kocijančič in Roberto Antonaz), ki sta izrazila zmerno zadovoljstvo nad njegovim stališčem. In to kljub temu, da oba nasprotujeta hitri železnici. Riccardi ni šel v podrobnosti in je govoril le o možnih alternativah t.i. južni trasi hitre železnice, ki bi prečkala Trst in se nato v obliki črke s (tunel pod Glinšči-co) priključila novi železnici Koper-Di- vača. Za Deželo in ne samo zanjo so problematični (pre)dolgi predori pod Krasom in predor pod Glinščico, ki ga med drugim odločno odklanja Občina Dolina. Deželni odbornik je priznal, da je morebitna sprememba trase dokaj zapletena zadeva, saj je ves projekt petega koridorja stvar italijansko-slovenskega dogovarjanja. Problem je vsekakor tudi finančne narave. Evropska unija je italijanskim železnicam za preliminarni, dokončni in izvršilni načrt obljubila 50,7 milijona evrov, v blagajne RFI (Rete ferroviaria italiana) pa naj bi iz Bruslja doslej priteklo le 1,3 milijona evrov. »Podatki in številke, ki jih je posredoval Riccardi, potrjujejo, da je hitra železnica ne samo nepotrebna, temveč tudi neizvedljiva,« pravita Kocijančič in An-tonaz. To območje po njunem potrebuje sodobno železnico za potnike in tovore, »in ne vlake, ki bi uničevali naravo in drveli 160 kilometrov na uro.« 4 Petek, 2. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Sestanek Slovenske manjšinske koordinacije Delovanje še naprej na konkretnih vsebinskih osnovah Novembra bodo imenovali novo vodstvo - Posodobitev notranjega pravilnika LJUBLJANA - V Ljubljani so se v sredo sestali predstavniki vseh sedem organizacij, ki so včlanjene v Slovensko manjšinsko koordinacijo (Slomak). To je bilo srečanje prehodnega značaja v pričakovanju na novembrsko zasedanje, ko bodo med drugim tudi imenovali novo vodstvo. Sestanek Slovenske manjšinske koordinacije v Ljubljani je bil prvi po poletnem premoru, med ostalimi pa so se ga udeležili predsednik Slomaka Jože Hirnok, tajnik Slomaka Jure Kufersin, predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Na srečanju so uvodno poročali o delu, ki ga je manjšinska koordinacija opravila od zadnje seje. V ospredju so bili še posebej institucionalni stiki, ki so potekali med Slomakom in slovenskimi odgovornimi forumi. Predstavniki slovenskih narodnih skupnosti so nato razpravljali o prihodnjem delovanju in o posodobitvi notranjega pravilnika. Iz razprave je še zlasti izšlo, da mora prihodnje delovanje manjšinske koordinacije še naprej sloneti na konkretnih vsebinskih osnovah. Na srečanju so nazadnje sklenili, da se bo Slovenska manjšinska koordinacija ponovno sestala v začetku novembra, ko bodo tudi imenovali novo vodstvo organizacije. Člani Slomaka na sredini seji v Ljubljani bobo bruselj - Koroško manjšinsko vprašanje v evropskem parlamentu Pri NSKS prepričani, da bo njihova akcija prinesla zaželene rezultate NSKS skuša evropske poslancev Bruslju (vhod v parlament) opozoriti na težave Slovencev na avstrijskem Koroškem slovenija Boško Šrot toži sedem bank LJUBLJANA - Nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot sedem bank, ki so ga razlastile, toži za 184 milijonov evrov, je poročala POP TV. Gre za banke, ki so njega in njegov Infond Holding zaradi neplačanih milijonskih kreditov razlastile. Po mnenju ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika gre za maščevanje zaradi aretacije. Potem ko so kriminalisti zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja izvedli obsežno preiskavo, v okviru katere so pridržali osem oseb, med njimi tudi Šrota in Igorja Bavčarja, se je Šrot včeraj na sedežu Maksi-me Holding sestal z Bavčarjem. Podrobnosti srečanja niso znane, a ker kriminalisti edino iz Maksime Holding zaradi napačno navedene hišne številke v nalogu niso mogli odnesti dokumentov, se že širijo govorice, da sta jih šla Bavčar in Šrot uničiti, navaja televizija. (STA) V Ljubljani odprli 40. sejem Narava-zdravje LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so včeraj uradno odprli 40. sejem Nara-va-zdravje, na katerem si je vse do nedelje mogoče ogledati izdelke, dejavnosti in ideje za zdravo življenje. Na 8500 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 240 razstavljalcev iz šestih držav. Prvi dan sejma so zaznamovali številni organizirani obiski šol in vrtcev, ki so za vstopnico prinesli odsluženo baterijo. Precej obiskana in odmevna pa so bila tudi predavanja o ekološki trajnostni gradnji oziroma okrogla miza z uglednimi strokovnjaki in gospodarstveniki s področja ekologije o tem, kako voditi organizacijo v smeri trajnostnega razvoja. Letos je sejemska ponudba razdeljena v štiri vsebinske sklope, od zdrave prehrane, gibanja, naravi prijaznega doma ali ekološke gradnje, naravnih parkov do zdravega življenja in nege s predstavitvijo naravnih zdravilišč, wellnessa, naravne kozmetike itd. Gledališka predstava na podlagi Sanaderjeve erotične pesmi ZAGREB - Znana hrvaška teatro-loginja Mani Gotovac je napovedala, da bo pripravila predstavo, ki bo temeljila na erotični pesmi Nenia Salonitana (za J.P.), ki jo je leta 1987 v Slobodni Dalmaciji objavil bivši hrvaški premier Ivo Sa-nader. Gotovčeva je napovedala, da bo predstavo postavila čez leto dni, ko bo ustanovila zasebni teater. Kot je poudarila za včerajšnjo izdajo Jutarnjega lista, je pri Sana-derjevi "seksualno-eruptivni" pesmi našla navdih, da bo pripravila gledališko igro, ki se bo ukvarjala z licemerjem, ki je "zelo navzoče na Hrvaškem". Pojasnila je, da se izza javno sprejetih konservativnih in katoliških vrednot skriva popolnoma nasprotno zasebno obnašanje posameznikov. Gotovčeva je napovedala, da bo povzela le dve strofi iz Sanaderje-ve pesmi, tako da ji ni treba zahtevati avtorjevega dovoljenja. Ju-tarnji list je objavil Sanaderjevo pesem v celoti, ki zelo odprto govori o seksualnem poželenju. Kot so pred časom poročali hrvaški mediji, je bil Sanader konec 80-ih let glavni urednik splitske založniške hiše Logos, ki je objavljala tudi erotične knjige. Dodali so, da je tudi skrbel za objavo fotografij nagih modelov v zagrebškem tedniku Start. CELOVEC/BRUSELJ - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karl Smolle, ki se z novo generalno politično tajnico organizacije Angeli-ko Mlinar še danes mudi v Evropskem parlamentu v Bruslju, da bi spravil odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem na evropsko raven, je prepričan, da bo evropeizacija oz. internacionalizacija koroškega vprašanja prinesla želene rezultate. Smolle in Mlinarjeva sta v sredo in včeraj opravila številne pogovore s poslanci in poslanskimi skupinami v Evropskem parlamentu, mdr. iz Slovenije, Avstrije in Italije. Dokončno oceno pogovorov bosta Smolle in Mlinarjeva podala po vrnitvi v Celovcu. Slovenski poslanec Jelko Kacin je po pogovoru s predstavnikoma NSKS menil, da bi moralo vprašanje (ne)uresničevanja pravic koroških Slovencev biti med prvimi nalogami bodočega novega komisarja za človekove pravice. Sogovorniki so se ob tem strinjali, da je bolj odločna drža Slovenije okrepila samozavest Slovencev na Koroškem, da pa to nikakor še ni dovolj in so potrebna nova zavezništva, tako v Avstriji, kot tudi v EP in drugih institucijah EU. Smolle je pristavil, da bi s formalno urejenim pravnim statusom Slovenije do Avstrijske državne pogodbe, torej z njeno notifikacijo, dobila tudi prizadevanja in pomoč Republike Slovenije za uveljavitev Člena 7 ADP več teže. Glede internacionalizacije manjšin- skega vprašanja na Koroškem pa je Smol-le še dodal, da bo Avstrija že kmalu pod mednarodnim drobnogledom, kajti Združeni narodi bodo februarja leta 2011 preverili upoštevanje človekovih pravic v Avstriji. Tudi nevladne organizacije, med katere sodi tudi Narodni svet, imajo pravico, da sodelujejo v samem postopku priprav na to preverjanje in da oddajo svoja poročila. Dokumenti in poročila, ki bi pokazali negativno sliko o Avstriji, pa Avstriji gotovo ne bi koristili pri prizadevanjih za članstvo v odboru za človekove pravice pri Združenih narodih, so prepričani pri Narodnem svetu koroških Slovencev. V Bruslju pa se v teh dneh mudita tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in podpredsednik Reginald Vospernik. Oba se udeležujeta kongresa Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), kar sta izkoristila tudi za pogovore s poslanci v Evropskem parlamentu, je poudaril Sadovnik v pogovoru za slovenski radio na Koroškem. Federalistična unija, največja krovna organizacija avtohtonih narodnih skupnosti v Evropi, ki združuje 84 včlanjenih organizacij iz 32 držav, letos praznuje 60-letnico svojega obstoja. Reginald Vospernik pa je FUENS-u štiri leta celo predsedoval, tedaj še kot funkcionar Narodnega sveta. Kakor je še dejal Sadovnik, si v SKS prizadevajo, da bi postali tudi sami polnopravni člani te unije. Ivan Lukan gospodarstvo - Vodstvo Mure vložilo predlog za stečaj V prekmurskem oblačilnem velikanu bo brez dela ostalo 2635 delavk in delavcev MURSKA SOBOTA - Vodstvo Mure je na murskosobo-ško sodišče vložilo predlog za začetek stečajnega postopka družbe Mura in njenih hčerinskih družb Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist s skupaj 2635 zaposlenimi. Predsednik uprave Mure Bojan Starman poudarja, da je stečaj edina možna pot za postavitev Mure na zdrave temelje. V matični družbi Mura je zaposlenih 942 delavcev, v družbi Mura - Moška oblačila 522, v družbi Mura - Ženska oblačila 588, v invalidski družbi Muralist pa 583, je povedal Starman. Plačilno sposobne so še družbe Mura - EHM (82 zaposlenih), M - Energetika (sedem), Mura in partnerji (471), Mura - Unikat (32) in M-AIKS (26), zato bodo nadaljevale z rednim poslovanjem. "Nadaljnje poslovanje se bo sedaj koncentriralo na družbah, ki ostajajo in v katerih je ostalo 650 delavcev. Na njih hočemo zgraditi novo Muro. Če bo to uspelo, se bo videlo v kratkem času. Odnosi s partnerji so trenutno trhli, zato bomo morali na tem trdo delati," je na novinarski konferenci v Murski Soboti povedal Starman. Starman je povedal, da že imajo dogovorjene sestanke z nemškim partnerjem Boss, pri tem pa izrazil upanje, da se bodo končali pozitivno. Predstavniki nemškega partnerja Hugo Boss, ki je praktično edini, s katerim še sodelujejo, bodo na pogovore v Muro prišli že danes. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, je poudaril Starman. V panožnem sindikatu in sindikatu Mure so razglasitev stečaja pričakovali, a, kot poudarjajo, ne bodo izpolnjeni dogovo- ri z delovno skupino na vladi. "To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače," je dejal predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan. Po puču prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. "Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem," je dodal. Po dogovoru naj bi del sredstev, ki bi se v času od zadnje plače do uvedbe stečaja natekla v Muro, skupaj z deležem države prek centra za socialno delo delavcem izplačali v drugi polovici oktobra, ko bi morali prejeti plačo. "Zdaj pa slišimo, da bodo prva izplačila šele v prvi polovici novembra. Tudi od obljub, da bodo odpravnine imele prednost pred terjatvami bank, očitno ne bo nič," je še povedal Forjan. Nezadovoljni pa so tudi predstavniki stavkajočih delavcev. Marija Kranjec je povedala, da so šele v sredo izvedeli za socialni scenarij, ki da ga je sindikat poznal že 10. septembra. "Dokler ne dobimo vseh zagotovil za zahteve, ki smo jih postavili, ne moremo biti zadovoljni," je dejala in povedala, da delavci pravzaprav ne vedo, kaj se dogaja. Ministrstvo za delo zagotavljajo, da bo za vse odpuščene delavke in delavce v prvem obdobju poskrbljeno s pasivnimi oziroma denarnimi oblikami pomoči, v nadaljevanju pa bodo vključeni tudi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 2. oktobra 2009 5 ŽARIŠČE Na svoji zemlji ; , Evelina Umek_ V zadnjih dneh septembra ter v začetku oktobra se vrstijo in se bodo vrstila srečanja, namenjena razpravam o novem urbanističnem načrtu, po katerem nameravajo na vzhodnem Krasu zgraditi naselja za nekaj tisoč prebivalcev. Obenem so marsikateri površini spremenili namembnost, zemlji domačinov zmanjšali zazid-Ijivost ali jo sploh izbrisali. Domačini bodo tako z novim urbanističnim načrtom utrpeli ogromno finančno izgubo V doslej pretežno slovenske vasi se bodo v prihodnjih letih naselili številni novi prebivalci, večinoma Italijani. Vasi bodo tako izgubile svoj slovenski značaj, Slovenci bodo v zanemarljivi manjšini in oblasti ne bodo videle nobenega razloga več, da bi ob vstopu v vas stala tabla z dvojezičnim napisom. In prav vidna dvojezičnost pove tujcu, da tod živijo prebivalci, ki govorijo drugačen jezik. Večina naših priimkov je poitalijan-čena in ne izdajajo svojega slovenskega porekla.. Kje in kako lahko izrazimo svojo drugačnost? V kulturi? V kakšni kulturi? Slovenski? V umetnosti? Glasba in likovna umetnost imata svojo univerzalno govorico, prav tako plesna umetnost. Tako ostane tisto najgloblje, najbolj neposredno sredstvo našega izražanja jezik, ki dosega svojo najvišjo raven v literaturi, prozi, poeziji in gledališki govorici. Jezik tako postane naš dom. Jezik ni samo vsakdanja govorica, ampak je tudi orodje za izražanje vseh naših misli, čustev, je orodje umetnosti, znanosti, filozofije, religije. Jezik je tudi element združevanja, ljudje, ki govorijo isti jezik, čutijo, da pripadajo neki skupnosti. Če ga iz-ženemo iz svojega življenja in prevzamemo jezik večine, se osiromašimo. Osiromašimo tudi naše kulturno življenje. Vezi v skupnosti se razrahljajo in postopoma lahko izginejo. Kaj nam bo pomenil Kulturni dom, če v njem ne bomo mogli gledati predstav Slovenskega stalnega gledališča? Naj ga odpremo - po županovem predlogu - tudi drugim skupnostim? Kulturni dom nam ni bil podarjen kar tako, vzeli so nam Narodni dom in nam v tolažbo zgradili gledališče v »stranski ulici«. Očitno so se v Trstu odločili, da razprodajo »našo« zemljo, naše ustanove. Kriza jim pri tem pomaga. Kriza nas tudi razgalja, vse bolj očitno postaja, kako smo ranljivi, kako se počutimo ogrožene in v tej svoji ogroženosti nesposobni konstruktivnega dogovora. Negotovost krni vse naše delo, naše pobude, načrtovanje, obenem pa smo priče razmišljanja, da slovenska literatura ni nujno tista napisana v slovenskem jeziku.. Nekoliko sem poenostavila razmišljanje dr. Davida Bandlja v enem preteklih žarišč. Zapisal je: »Skozi besedo-jezik se pi- sci bojujejo za lastno identiteto. Vendar se istočasno razvija predvsem med mlajšimi avtorji neke vrste relativizacija narodnega momenta.« Relativizacija jezika se dogaja vsepovsod, v medijih, v šoli, na različnih prireditvah,v medsebojnih pogovorih. Ko bo odstranjena vidna dvojezi-čnost, ko v gledališču ne bomo več slišali slovenske besede, ko se bodo pisci raje izražali v večinskem jeziku, bo slovenski jezik potisnjen med štiri stene, na raven narečja , pa še to ne. Kajti naša narečja niso več narečja naših nonotov, vanje vdira italijanščina , zato postajajo vse bolj spake-dranščina. Če želimo, da nas bodo drugi bolje poznali, moramo svoj jezik in kulturo gojiti na vseh ravneh. Drugače se bo nekaj preživelih Slovencev v prihodnosti znašlo v turističnem naselju, kjer bodo v narodnih nošah prikazovali radovednim turistom , kako so živeli in delali naši predniki. Tako turistično naselje ali človeški zoo so snovali nacisti, vanj so mislili spraviti nekaj preživelih Judov, Slovanov, Romov, da bi pokazali, na kako primitivni stopnji so živeli. PS.: Da ne bi bilo vse preveč črnogledo, si recimo v duhu multikulturnosti: »Canta, che ti passa !« Ali kot bi rekel kdo onstran nevidne meje: »Don' t worry, be happy!« Čas pa teče, teče.... KULINARIČNI KOTIČEK Ameriška jabolčna pita Kdor je bil kdaj v Združenih državah, je prav gotovo kot sladico našel na krožniku ameriško jabolčno pito, ali v originalu »apple pie«. Sladica baje izhaja iz Anglije, svoj največji uspeh pa je doživela onstran Velike luže, kjer jo vsaka gospodinja pripravlja z lastnimi variacijami na temo, kar je tudi logično, saj je pita ponarodela. Ameriška jabolčna pita je za Američane to, kar je za nas jabolčni zavitek, ali potica. Variant je, kot rečeno, ogromno, vse pa imajo skupno to, da je testa zelo, zelo malo in da so vse odišavljene vsaj s cimetom. Za testo potrebujemo: 300 g moke, 150 g masla, pol kozarca mrzle vode, ščepec soli. Za nadev pa potrebujemo: 1 kg bolj kislih jabolk, čajno žličko mletega cimeta, nastrgano lupinico in sok ene limone, malo muškatnega oreščka, 100 g sladkorja, ščepec soli. Najprej vmesimo testo, ga zavijemo v plastično folijo in ga damo vsaj za pol ure v hladilnik. Potem se lahko posvetimo nadevu. Jabolka olupimo in jih narežemo na krhlje. Damo jih v posodo in dodamo limonin sok, limonino lupinico, sol, sladkor, žličko cimeta, žlico moke in malo muškatnega oreščka. Previdno zmešamo vse sestavine in pri tem pazimo, da jabolčni krhlji ostanejo čim bolj celi. Sedaj razvaljamo nekaj več kot polovico testa, tako da bo okrogle oblike in približno pol cm visoko. Testo položimo v okrogel pekač s primerom 25 cm, ki smo ga prej dobro namazali z maslom in potresli z moko. Z nožem odrežemo testo, ki sega preko roba. Ko smo pekač obložili s testom, vanj stresemo jabolčni nadev, ki bo na sredi nekoliko višji, dodamo nekaj koščkov masla tu in tam. Preostalo testo tenko razvalja-mo in s kolobarjem, ki bo nastal, pokrijemo nadev. Robove zlepimo skupaj s pomočjo vilic, s katerimi bomo pač ustvarili tipični okras te pite. S testom, ki nam je ostalo, lahko oblikujemo liste ali cvetlice, s katerimi okrasimo pokrov pite. Vse skupaj premažemo s stepenim jajcem in v pokrov zarežemo nekaj zarez, da omogočimo pari, ki se bo ustvarila med peko, da uhaja. Pito porinemo v na 200 stopinj ogreto pečico, jo pečemo 20 minut, nato znižamo temperaturo na 180 stopinj in pito pečemo nadaljnjih 20 minut. To še ni vse: po tem času znižamo temperaturo na 170 stopinj in pustimo sladico v pečici še 20 minut. Če vidite, da postane testo med peko pretem-no, lahko pokrijete pekač z alufoli-jo. Pustimo, da se pita ohladi v pečici in... Dober tek! Ivan Fischer lož - Grad Snežnik vabi v prebovljeni podobi Obnova gradu in pristav je končana zdaj je na vrsti še sanacija obsežnega parka LOŽ - Vrtno-arhitekturni kompleks gradu Snežnik je ena najkvalitetnejših zasnov z oblikovnimi prvinami krajinskega sloga, ki se je ob starejših gradovih konec 18. in v 19. stoletju uveljavil tudi na Slovenskem. Javna predstavitev prenove gradu in pristav, ki je končana, ter bodoče sanacije parka, tesno povezanega z obnovljeno arhitekturo, bo to nedeljo. Glavni oblikovalski element parka so številni drevoredi ob premišljeno speljanih sprehajalnih in jezdnih poteh, ki celoten prostor povezujejo z zaledjem strnjenih gozdov. Pri tem so subtilno nanizana posamezna parkovna prizorišča: jase in vodne ploskve, kot nosilke svetlobe v kontrastu z volumni dreves, gajev in gozda. Med drevoredi divjega kostanja, hrastov in lip izstopa štirivrstni lipov drevored, ki se zaključi z gabrovim rondojem, je v predstavitvenem gradivu zapisala krajinska arhitekta Petra Jernejec Ba-bič z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Vegetacija je zaradi starosti, nezadovoljivega vzdrževanja in mestoma neprimerne rabe v precej slabem stanju. Da bi ponovno prišla do izraza kompozicija zasnove z vsemi naravnimi sestavinami ter posamezne strukturne poteze, bo potrebna obsežna sanacija. Ministrstvo je za pomoč pri pripravi konservatorskih smernic ter potrebnih analiz, ki vključujejo tudi metode sodobne arboristike, k delu poleg spomeniškovarstvene službe pritegnilo tudi javni zavod Arboretum Volčji Potok. Tako je že lani Arboretumu pripravil prvi del katastra - popis drev-nine, opise in predlog ukrepanja ter izvedel najnujnejša sanacijska dela v tistem delu parka, kjer je bila najbolj ogrožena varnost obiskovalcev. Z obnovo so delavci Arboretuma nadaljevali avgusta letos, potekala bo še prihodnje leto. Dela obsegajo posege v okolici gradu ter pristav in vključujejo 18 hektarjev površine parka. Čiščenje samoniklega grmovja in samosevnega drevja je predvideno na 3,6 hektarja površin, pri čemer bodo največji in Prenovljeni Grad Snežnik bo skupaj s prenovljenim parkom predstavljal zanimivost vredno ogleda hkrati najbolj opazni posegi v lipovem in hrastovem drevoredu ter lipovem, hrastovem in brezovem gaju. Hrastov in brezov gaj se vzpostavljata na novo, kar pomeni, da bo večina obstoječega drevja odstranjena in nadomeščena z novim. Dolžina v nego vključenih drevoredov je 1515 metra, ar-boristične nege bodo deležna 403 drevesa, 328 jih bo na novo posajenih. Prenovljena podoba gradu Snežnik in pristav je rezultat večletnih projektov na področju financiranja obnove kulturnih spomenikov, ki sodijo v pristojnost ministrstva za kulturo. Država je javno sofinanciranje obnove kulturnega spomenika državnega pomena zagotovila s pomočjo javnih sredstev iz državnega proračuna ter s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov. Za strokovni vidik obnove je bil pristojen ZVKDS. S celovito prenovo gradu in pristav so bili prezentirani pomembni in redki arhitekturni deli ter oprema, je zapisano v gradivu. Javna predstavitev prenove gradu in parka Snežnik bo v nedeljo ob 16. uri v razstavnih prostorih gradu. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Število Slovencev v FJK Z zanimanjem sem prebral pismi uredništvu Ravela Kodriča in Stojana Spetiča, s katerima tekmujeta komu bo bolj uspelo ugovarjati in diskreditirati izjave deželnega tajnika SSk Damijana Terpina. Pri tem ugotavljam, da ob izjavi italijanskega vladnega predsednika Silvia Berlusconija, glede števila Slovencev v Italiji, se je edini oglasil predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je temu osporaval. Drugih vidnih posegov ni bilo, razen ankete na Primorskem dnevniku. Sedaj, ko je deželni tajnik SSk podal dokaj realno situacijo naše narodne skupnosti, ki pa se ne tiče števila Slovencev, temveč števila tistih, ki volijo za slovensko stranko SSk oz. oddajo glas slovenskim predstavnikom na italijanskih strankah, Mfi pa se pojavljajo nova-stara zavezništva, ki na bolj ali manj eleganten način skušata zrelativizirati dosežke edine slovenske stranke. Pri tem sta se mi pojavili ugotovitev in hudomušno vprašanje. Ugotavljam, da stranka Slovenska skupnost vsekakor združuje. Beni-tu Mussoliniju je uspelo v obdobju med dvema vojnama kolikor toliko zediniti primorske Slovence, zato se sprašujem ali bi njemu uspel isti podvig danes, ko je pri tem propadel tudi Berlusconi, ki se ima za ma-ziljenca? Julijan Čavdek tv koper - Jutri V oddaji Brez meje vse o Kraški ohceti Vsaki dve leti, konec avgusta v občini Repentabor prirejajo enega največjih slovenskih kulturno etnoloških praznikov v Italiji - Kraško oh-cet. Prvo so domača kulturna društva organizirala leta 1968, do danes pa si je zvestobo po starih običajih obljubilo že 24 parov. Letošnja mladoporočenca je na skupno pot pospremilo več kot 750 noš. O tem, kako globoke in močne so korenine slovenskega izročila na tržaškem Krasu bo govor v jutrišnji oddaji Brez meje ob 18. uri na televiziji Koper. Oddaja Ljudje in zemlja tudi pri zamejskih vinogradnikih V redni TV oddaji Ljudje in zemlja (v nedeljo ob 12. uri na 1. programu TV Slovenija in ob 18. uri na TV Koper-Capodistria) bo govor predvsem o trgatvi v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših. Pozanimali so se, kako je z letino, kakšno bo letos vino in kaj si vinogradniki obetajo od prodaje. S kamero in mikrofonom so obiskali tudi zamejske vinogradnike in kleti v Praprotu. Koprska TV ekipa je bila tudi na prazniku sliv v vasi Slivje v Brkinih ter na tradicionalni kmečki tržnici v Ilirski Bistrici. Ponovitev bo v ponedeljek opoldan na TVS1. Trgatev evropskega latnika Pod Latnikom evropskega prijateljstva se bo v nedeljo ob 15.uri pričela tradicionalna trgatev latnika evropskega prijateljstva. V pestrem sprtemnem pester programu bodo sodelovali Folklorna skupina Tor-barji iz Postojne, Otroška folklorna skupina iz Pliskovice in tamburaši iz Šentjaža v Rožu na Avstrijskem Koroškem. Trgatvi bo sledilo druženje ob domači hrani in pijači. Razpoloženje bo popestril tudi vaški harmonikar Matej Petelin. (O.K.) 6 Petek, 2. oktobra 2009 GOSPODARSTVO skupina kb1909 - Pomemben trojni dogodek v tržiškem Kinemaxu Gospodarstvo in kultura spletla novo obetajoče partnerstvo Odprtje Qubik bara in predstavitev nove znamke kave - Tridimenzionalna projekcija TRŽIČ - Polna kinodvorana tržiške-ga Kinemaxa je sinoči zgovorno pričala o velikem zanimanju za trojni dogodek pod okriljem holdinške skupine KB 1909. Kot je v nagovoru izpostavil predsednik holdinga Boris Peric, se »danes uresničuje še en segment naših sanj izpred dvajsetih let, ko smo na goriškem Travniku začeli snovati podjetniške projekte, ki bi imeli učinke tudi na kulturnem področju«. Pri tem se je Peric nanašal na prvi, goriški Kinemax in na Hišo filma, ki je usodno vezana na ime Darka Bratine, in ob tem izrazil upanje, da bo tudi Qubik prav tako uspešna zgodba. Kinemax je namreč »boter« nove kavne blagovne znamke in bara Qubik, ki so ga včeraj odprli v tržiškem Kinemaxu, potem ko so prvega odprli v goriškem KB centru. Tržiški Qubik bar, ki ga je tako kot goriškega projektiral arhitekt Dimitri Wal-tritsch, je prvi, ki je vezan na novo blagovno znamko kave Qubik caffe. Predstavil jo je direktor podjetja Cogeco Robert Vi-doni, ki je med drugim povedal, da poraba kave kljub gospodarski krizi ne upada, saj Italija letno uvozi 7,5 milijona vreč ali 460 milijonov kilogramov kave. Logotip za novo kavo je kvadrat, ki pomeni kakovost, lečo in obliko skodelice. Gostje, med katerimi je bil tudi predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gerghetta, so si pred predstavitvijo nove blagovne znamke ogledali projekcijo videa o kavi, medtem ko je bil zadnji del dogajanja posvečen poskusni projekciji z novo tridimenzionalno tehnologijo 3D, za katero so gostje dobili posebna očala. Redne projekcije s to tehnologijo bodo v Tržiču začeli novembra. Iz dvorane so se nato gostje odpravili na odprtje Qubik bara, katerega simbol je steklena kocka, steklo pa je tudi prevladujoči material v lokalu (z nevpadajočo rumeno podlago). Stekleni kvadrati so npr. originalne stenske izložbe, v katerih so razstavljeni primerki embalaže za kavo Qubik, steklena kocka s stilizirano skodelico kave je na robu stkleno-kovinskega točilnega pulta. Dimitri Waltritsch je izbral mini-malistični stil in uspel ustvariti eleganten lokal, v katerem se bodo obiskovalci filmskih predstav gotovo zelo radi ustavljali. V Tržiču je bil torej včeraj ne samo gospodarski, ampak tudi kulturni dogodek. Projekti, ki povezujejo gospodarstvo in ku-turo, so namreč po besedah Borisa Perica tisti, ki so skupino KB 1909 pripeljali do tega, da je v goriški pokrajini z dvema mul-tipleksoma in z bližnjim odprtjem pokrajinske medioteke v Hiši filma glavni igralec na tem področju, pa tudi med najpomembnejšimi v deželi in državi. (vb+ide) Številni gostje so včeraj popili prvo Qubik kavo v novem Qubik baru b. prinčič gibanja - Jesenske napovedi IMF poslabšal ocene za Slovenijo ISTAMBUL - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se bo v letošnjem letu skrčil za 4,7 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo povečal za 0,6 odstotka, je v včeraj objavljeni polletni svetovni gospodarski napovedi zapisal Mednarodni denarni sklad (IMF). Napoved je precej slabša od predhodne, čeprav je IMF napovedi za svetovno gospodarstvo izboljšal. Še maja je IMF Sloveniji za letos napovedoval znižanje BDP za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa 1,4-odstotno rast. Tokratna napoved za letos je tako od majske slabša za 1,8 odstotne točke, za prihodnje leto pa za 0,8 odstotne točke. IMF pa je vseeno bolj optimističen od napovedi osrednjih slovenskih institucij. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj UMAR) naj bi namreč Slovenija letos zabeležila 7,3-odstoten upad obsega gospodarskih dejavnosti, prihodnje leto pa naj bi se BDP povzpel za 0,9 odstotka. Banka Slovenije za letos napo- veduje 6,7-odstotni upad BDP, za prihodnje leto 1,6-odstotno rast, v letu 2011 pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 1,7 odstotka. Inflacija naj bi po napovedih IMF letos znašala 0,5 odstotka, v prihodnjem letu pa 1,5 odstotka. Napovedi se glede na majske niso spremenile. Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povzpela na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka. Tudi v tem primeru IMF napovedi za Slovenijo ni spreminjal. Za svetovno gospodarstvo IMF napoveduje, da se bo letos skrčilo za 1,1 odstotka, v letu 2010 pa bo zraslo za 3,1 odstotka. S tem je izboljšal predhodne napovedi, ki so govorile o 1,4-odstotnem padcu v letošnjem letu in 2,5-odstotni rasti v prihodnjem letu. V območju evra naj bi BDP letos upadel za 4,2 odstotka (0,6% manj kot v predhodni napovedi), prihodnje leto pa se povečal za 0,3 odstotka (-0,3% v predhodni napovedi). logistika - Ruska delegacija v Furlaniji-Julijski krajini Srečanje z industrijci v Vidmu in ogled tržaškega pristanišča TRST - Na obisku v Furlaniji-Ju-lijski krajini se mudi delegacija osmih ruskih logističnih in transportnih podjetij, ki si želijo navezati poslovne odnose s tukajšnjimi podjetniki. Ruske goste, ki zastopajo podjetja z zaposlenimi, ki gredo od 12 do 4000, je pot najprej vodila v Videm, kjer so se sestali s predstavniki tamkajšnjega združenja indu-strijcev in goriške razvojne agencije In- formest. Videmske industrijce sta ob tej priložnosti zastopala podpredsednik Marco Bruseschi in odgovoren za sektor transporta in logistike Enrico Rosina, medtem ko sta Informest zastopala podpredsednica Silvia Acerbi in pristojen za podjetniški sektor Michele Fe-letig. Popoldne so ruski gostje obisk nadaljevali v Trstu, kjer so si v spremstvu predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija ogledali pristanišče. Kot je povedal Boniccioli, je obisk prvi rezultat udeležbe tržaškega pristanišča na sejmu Transrusija, ki je bila aprila letos v Moskvi. »Članom delegacije smo orisali razvojno pot, ki jo je tržaško pristanišče začelo s sprejetjem triletnega operativnega načrta leta 2007 in z nedavno odobritvijo regulacijskega načrta,« je komentiral Boniciolli in dodal, da je obisk dobra priložnost za navezavo prihodnjega sodelovanja in za razširitev vplivnega območja tržaškega pristanišča. Na posnetku ruski gostje na trajektu med ogledom pristanišča. V AREA Science parku danes poslovni dan TRST - V novem kongresnem centru AREA Science parka na Padri-čah bo danes (začetek ob 9.15) Poslovni dan (Business day), na katerem se bodo zbrali predstavniki 190 podjetij oziroma investitorjev, ki se želi pobliže seznaniti z najboljšimi tehnologijami in proizvodi tržaškega raziskovalnega parka. Dober del prijavljenih na ta dogodek prihaja iz tujine, in sicer iz Belgije, BiH, Danske, Hrvaške, Mehike, Madžarske, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske in ZDA. Med zastopanimi podjetji izstopajo Eurotech, Ansaldo Sistemi industriali, Merck Sharp&Dohme Italia, Indesit, Bia-letti, med znanstvenimi institucijami pa Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane in Case Western Reserve University iz ZDA. Seminar z naslovom Podjetništvo in inovativ-nost kot javna politika (ob 15. uri) bo vodil znan ameriški ekonomist Kenneth P. Morse, sicer direktor centra za podjetništvo na bostonski univerzi MIT. Francesco Parisi podpredsednik FIATA TRST - Tržaški podjetnik Francesco Parisi, lastnik zgodovinske špe-dicijske hiše Francesco Parisi Spa (ustanovljena je bila leta 1807), je bil izvoljen za podpredsednika svetovne federacije združenj špediterjev FIATA. Izvolili so ga na nedavnem kongresu federacije Ženevi, sicer pa je že vodil komisijo za pomorski promet pri inštitutu za multimodalen transport, ki deluje v okviru federacije FIATA. Trenutno je Parisi pri FIA-TA predsednik organizma, ki je pristojen za evropsko makroregijo, z izvolitvijo za podpredsednika pa vstopa v izvršni vrh federacije. Lani rekordna blagovna menjava med FJK in Avstrijo VIDEM - Po podatkih videmske trgovinske zbornice je bil lanski izvoz iz FJK v Avstrijo vreden 653,5 milijona evrov, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot leto prej. Naša dežela pa je iz Avstrije uvozila za 558,3 milijona evrov blaga. Največji delež v izvozu v Avstrijo imajo naftni derivati (22%), jeklarski proizvodi (20,8%) in pohištvo (5,6%). EVRO 1,4539 $ -g,7g EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. oktobra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) 1.1 G. 3G.9. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4539 130,78 1,4643 131,07 ruski rubel mniickn niruia 9,9248 43,7294 69,4380 9,995 43,9800 70 0010 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4449 09108 / 1 J 7,4443 0,9093 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,1890 8,4455 10,2320 8,4600 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,420 15165 25,164 1,507 3viv.aiji\i Malin estonska krona inan7arcKi TAnnt 15,6466 270,26 15,6466 269,70 1 1 laQ SAVA ' TERME ČATEŽ 231,55 +0,51 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 87,00 27,63 -2,25 +2,91 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. oktobra 2GG9 -1,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,331 6,165 1661 -0,89 -0,64 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,35 +0,24 -3,05 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,429 5,1 -2,26 -1,92 EDISON ENEL ENI 1,144 4,24 1686 -3,54 -2,25 -1 05 FIAT FINMECCANICA 9,47 12 08 +7,79 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,22 +0,00 -2,72 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,96 15 26 -2,07 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,48 -0,33 -1,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,73 9,22 1 85 -0,99 -1,28 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,359 12 75 -1,91 -1,91 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,28 -0,55 -1,46 -1 05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,29 6,31 1 148 -2,47 TENARIS TERNA 11,88 -4,25 -2,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,64 3,61 1033 -0,94 -1,03 -1 53 UNICREDIT 2,59 -2,72 SOD NAFTE (159 litrov) 70,32 $ -g,71 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. oktobra 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.335,25 1.067,76 +0,79 +0,90 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 368,94 2.057,90 18.603,90 3.148,77 -1,87 +0,09 +2,92 +1,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.559,77 1.678,81 1.035.89 1.126,98 5.675,16 5.133.90 3.795,40 2.637,28 1.152,9 2.810,46 9.978,64 2.672,57 20.955,25 2.779,42 17.134,55 -1,57 -2,34 -2,00 +0,13 -0,67 -0,50 -0,49 +1,13 -0,36 -2,16 -1,52 +0,34 -0,27 +0,90 +0,05 / ITALIJA Petek, 2. oktobra 2009 7 javna občila - Santorova oddaja je bila sinoči redno na sporedu kljub pritiskom RAI - Nova imenovanja D'Addariova v oddaji Annozero potrdila vse Berlusconi je vedel, da je prostitutka - Cicchitto (LS) zahteva ukinitev »sektaških« oddaj RIM - »Edina reč, ki je v tej Jozafa-tovi dolini ne bom naredil, je ta, da bi se sam odrekel oddaji. Če hočejo, da ne poj-dem v eter, mi morajo to jasno povedati, v nasprotnem primeru bom s svojo oddajo nadaljeval.« Tako je povedal Michele San-toro, ko je sinoči uvajal drugo iz letošnjega niza oddaj Annozero po drugi televizijski mreži Rai. Vse do zadnjega namreč ni bilo jasno, ali bo oddaja redno na sporedu. Glavno jabolko spora je bilo napovedano sodelovanje Patrizie D'Addario, »dekleta na poziv«, ki se je udeležila nekaterih zabav v rezidencah predsednika vlade Silvia Berlusconija ter z njim tudi prespala, kot je sama že večkrat javno priznala. Santoro je povedal, da je tik pred začetkom oddaje prejel osem strani dolgo mnenje pravnega urada Rai z nasvetom, naj se odreče oddaji ali vsaj DAd-dariovi. Z mnenjem je prejel tudi spremno pismo direktorja druge televizijske mreže Rai. Ko ga je vprašal, ali gre za ukaz, pa mu je direktor odvrnil, da to niso navodila podjetja. No, kljub vsem tem odkritim in prikritim pritiskom je oddaja potem redno stekla. V njej je tudi redno nastopila D'Addariova in med drugim povedala, da je premier dobro vedel, da je prostitutka, da je kljub temu želel z njo prespati ter ji potem tudi prek svojih sodelavcev ponudil kandidaturo na evropskih volitvah. Skratka, potrdila je vse svoje že objavljeno pričevanje. V oddaji je Berlus-conija zagovarjal direktor dnevnika Libero Maurizio Belpietro, ki je D'Adda-riovo skušal spraviti v težave itd. Sicer pa ni rečeno, da je s tem vprašanje Santorove oddaje dokončno rešeno. Proti njej so namreč včeraj ponovno nastopili razni predstavniki desne sredine. Načelnik skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto je poslal pismo predsedniku upravnega sveta Rai, njenemu generalnemu direktorju ter drugim članom vodstva, v katerem je izrazil prepričanje, da so oddaje kot Anno-zero ter In 1/2h politično sektaške in nesprejemljive za javno televizijsko službo. Zato jih je pozval, naj nastopijo proti njim. Po navedbah podministra za komunikacije Paola Romanija je istega mnenja tudi sam predsednik vlade Berlusconi. Na to pa se je odločno odzval član vodstva Demokratske stranke Roberto Cuillo. Cicchittovo pismo je označil kot pravo »proskripcijsko listo« in kot jasen poskus, da bi pluralizmu Rai nadeli nagobčnik. Vse to potrjuje, da se v Italiji resno postavlja problem svobode tiska. Michele Santoro med pogovorom s Patrizio D'Addario v sinočnji oddaji Annozelo ansa Bianca Berlinguer Bianca Berlinguer nova direktorica Tg3 RIM-BiancaBerlinguer je bila imenovana na čelo informativnih oddaj tretje državne mreže Rai. Dosedanjo voditeljico večernih dnevnikov (Tg3) in oddaje Primo piano je upravni svet javne televizijske hiše včeraj izvolil na direktorsko mesto. Tu je nadomestila Antonia di Bello. Upravni svet je imenoval tudi nekatere druge direktorje: novi vodja vseh deželnih dnevnikov je Alberto Maccari (nadomestil je Angelo Buttiglione), na čelu kanala Rai Internacional pa bo odslej Daniele Renzoni (njegov predhodnik je bil Piero Badaloni). 49-letna novinarka Bianca Berlinguer je najstarejša hčerka pokojnega tajnika Komunistične partije Italije Enrica Berlinguer-ja. Je mama desetletne hčerke in življenjska sopotnica Luigija Man-conija, njeno zasebno življenje pa je vedno potekalo daleč od reflektorjev. Novinarsko pot je začela pri časopisu Gazzetta di Manto-va, nadaljevala pri rimskem dnevniku Messaggero, sredi 80. let pa začela sodelovati z oddajo Mixer Giovannija Minolija. Nekaj let kasneje je »presedlala« v uredništvo tretjega državnega televizijskega dnevnika (takrat so mu pravili Telekabul), ki ga je vodil Sandro Curzi. Uredništvu je ostala zvesta vse do danes, ko jo je upravni svet imenoval za njegov šefico. poslanska zbornica - Ukrep o fiskalnem ščitu Fini ustregel opoziciji in preložil glasovanje na danes RIM - Glasovanje o fiskalnem ščitu v poslanski zbornici je bilo preloženo na danes. Predsednik zbornice Gianfran-co Fini je po sestanku z vodji poslanskih skupin določil, da se bo razprava nepreklicno končala danes ob 13. uri. Predstavniki Demokratske stranke so pozdravili predsednikovo odločitev, čeprav ostajajo kritični do metode, saj bi se sicer lahko ustvaril nevaren presedan, ki bi lahko vplival na prihodnje parlamentarno delo. Začasni predsednik poslancev UDC Michele Vietti je Fi-nijevo odločitev ocenil kot zmago opozicije, saj bi v nasprotnem primeru zbornica doživela ponižanje, ker ne bi mogla izraziti niti nestrinjanja. Tudi UDC sicer ohranja močno negativno oceno vladnega ukrepa, ki se je po Viettijevih besedah rodil kot »davčni odpust«, potem pa je bil spremenjen v »kazenski odpust«. Najbolj kritična pa je seveda Di Pietrova Italija vrednot, ki poziva šefa države, naj zakonskega ukrepa ne podpiše. »Na Giorgia Napolitana naslavljamo zadnji poziv, naj pravočasno ustavi normo, ki definitivno vzpostavlja pomoč te vlade in tega parlamenta kriminalu. To je zakon, ki ga potrebuje mafija,« je dejal Antonio Di Pietro, ki je s svojimi somišljeniki pred poslansko zbornico uprizoril sit-in v stilu Cosa Nostre. Par-lamnetarci Italije vrednot so imeli na glavah črno mafijsko kapo in cigare v ustih, mladi pristaši stranke pa so jih obkrožili z napisi, kot »Fiskalni ščit služi šefu« in «Giorgio ne podpiši«. Sprva je bilo glasovanje predvideno za včeraj ob 15. uri, Fini pa je s sprejetjem predloga opozicije o zamiku omogočil, da glasovanja ne bo pred iztekom poslanske razprave. Di Pietro je protestiral v mafijski preobleki ansa politika - Z napadom na Napolitana De Magistris zapustil sodstvo RIM - Nekdanji javni tožilec na sodišču v Catanzaru in evropski poslanec Italije vrednot Luigi De Magistris je dokončno zapustil sodstvo. Vest je posredoval v pismu, ki ga je naslovil na predsednika republike in predsednika Višjega sodnega sveta Giorgia Napolitana in ki ga je včeraj objavil novi dnevnik Il Fatto Quotidiano. Pismo vsebuje ostre tone, De Magistris pa v njem napada Napolitana, češ da predsednik »ni stal ob boku sodnikom, ki so padli v primež izkrivljenih odnosov med organiziranim kriminalom in politiko«. De Magistris v pismu obžaluje, da je demokracija v Italiji na psu. Poklic sodnika je izbral, ker je v njegovi »krvi«, zato je tudi sprejel, da bo delal »na fronti«, se pravi v Kalabriji. »Temu sem posvetil 15 let svojega življenja,« pravi de Magistris, »in pri tem mnogo žrtvoval.« Vzporedno z delom so se namreč množile sile, ki so mu metale polena pod noge in ga popolnoma izolirale. Te sile so bile tudi znotraj sodnega sistema, pa tu- Luigi De Magistris di v politiki. Najhujše ovire so postavljali »državni mafijci«. Danes ni več potrebno ubijati sodnikov, poudarja, ker dosežejo iste rezultate z drugačnimi metodami. Namesto fizičnega nasilja se »režimska propaganda« poslužuje moralnega nasilja, nezakonitih birokratskih postopkov in obrekovanja, meni De Ma-gistris in dodaja, da so se nanj spravili z namenom prikrivanja zelo hudih kaznivih dejanj, ki so jih v Kalabriji storili politiki, podjetniki, sodniki, tajne službe in sile javnega reda. milan - Afera o prisluškovanjih pri Telecomu Kazen za Tavarolija, vendar v zapor ne bo šel MILAN - Giuliano Tavaroli, glavni junak v aferi o nezakonitem zbiranju podatkov, ki ga je od leta 1997 do decembra 2004 izvajala varnostna služba podjetij Pirelli in Telecom, se je odločil za dogovorjeno kazen. Sodni postopek proti 36 obtožencem je šele pri fazi predhodne obravnave, sojenje naj bi se začelo v prihodnjem letu, Tavaroli pa že zapušča prizorišče: z javnim tožilstvom se je dogovoril za štiri leta in šest mesecev zaporne kazni, državi pa bo moral dati na razpolago za zaseg 70 tisoč evrov. V sedmih letih je varnostna služba porabila 34,3 milijona evrov iz blagajn omenjenih podjetij. Ko bi se Tavaroli odločil za redni postopek, bi zaradi številnih obtožb (hudodelsko združevanje, nezakonita prila-stitev denarja podjetja, korupcija, razkrivanje tajnih dokumentov in novic, ki zadevajo državno varnost) tvegal mnogo hujšo kazen, sodni stroški pa bi mu izpraznili blagajno. Javno tožilstvo je po drugi strani pristalo na dogovor, ker je obstajala nevarnost postaranja kaznivih Giuliano Tavaroli dejanj. Podjetnik vsekakor ne bo šel v zapor. Presedel je že osem mesecev (aretirali so ga leta 2006), štiri mesece je bil v hišnem priporu, cela tri leta zapora pa mu odvzema zakon o odpustih iz leta 2006. Ostaja mu šest mesecev kazni: kdor je obsojen na manj kot tri leta zapora, lahko zaprosi za alternativno obliko kazni, npr. za sodelovanje s socialnimi službami. Ta-varoli se po poročanju novega dnevnika Il Fatto Quotidiano poteguje za zmago na razpisu za izbiro varnostne službe, ki bo skrbela za red na milanski razstavi Expo. Preiskava proti ministrici Stefanii Prestigiacomo RIM - Rimsko tožilstvo je uvedlo preiskavo proti ministrici Stefanii Prestigiacomo, ki je osumljena, da je uporabila ministrsko kreditno kartico za nakup modnih oblačil. Rimsko tožilstvo je zato včeraj zahtevalo od sodišča za ministre, da preveri, ali so bili nakupi za osebno rabo ali v institucionalne namene. Njeno ime je prišlo na dan v okviru telefonskih prisluškovanj finančne straže iz Firenc, ko je neki ministrski funkcionar govoril o Prestigiacominih nakupih. 294.00 prošenj za ureditev položaja hišnih pomočnic RIM - Pred zapadlostjo sredinega roka je bilo vloženih 294 tisoč prošenj za ureditev položaja gospodinjskih pomočnic in negovalk. Tako je včeraj sporočil notranji minister Roberto Maroni, ki je pojasnil, da 114.336 prošenj zadeva gospodinjske negovalke, 180.408 prošenj pa gospodinjske pomočnice. »To potrjuje, da smo povsem dosegli zastavljene cilje,« je še poudaril minister v svoji noti za tisk ter na tak način zavrnil trditve kritikov, po oceni katerih naj bi pobuda ne uspela. Aretirali domnevnega člana novih Rdečih brigad RIM - Po nalogu rimskega javnega tožilstva so v kraju Castellaba-te pri Salernu aretirali 34-letnega Massima Papinija pod obtožbo sodelovanja z novimi Rdečimi brigadami. Na njegovo ime so naleteli v okviru preiskav, ki so privedle do aretacije brigadistov Nadie Desde-mone Lioce, Maria Galesija in Diane Blefari Melazzi, Papini pa naj bi bil vpleten v umor Marca Biagija. Rešiti problem potopljenih ladij s strupenimi odpadki RIM - Svetovni sklad za naravo (WWF) je pozval vlado, naj dodeli izredna sredstva in imenuje posebnega komisarja za rešitev problema ladij s strupenimi odpadki, ki so jih mafija in druge hudodelske združbe potopile v Tiren-skem morju. Predsednik WWF Stefano Leoni je pismo s tem pozivom včeraj naslovil na premier-ja Silvia Berlusconija, drugi predstavniki naravovarstvene organizacije pa so izročili predsednikom pristojnih parlamentarnih komisij šest dosjejev o zadevi. 8 Petek, 2. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ad formandum - Včeraj podpis dogovora s sindikati V dopolnilno blagajno uslužbenke z najdaljšim stažem Ravnatelj Branko Jazbec: Nujen ukrep glede na perspektive za letos - Solidarnosti ni bilo odprta tribuna SDPZI: ostaja preveč nejasnosti Prejeli smo: V okviru SDZPI ostaja, tudi po prevzemu novega socialnega podjetja Ad For-mandum, še vedno aktualen odpust petih ali šestih uslužbencev (odnosno uslužbenk) SDZPI, do katerega bo prišlo po izteku šestmesečnega roka izjemne dopolnilne blagajne. V prejšnjih dneh je bilo tudi v javnosti podanih kar nekaj izjav, iz katerih izhaja, da je ukrep pač potreben za preživetje zavoda. S tem v zvezi bi rad podčrtal, da pristojni deželni uradi niso podrobno informirani o prevzemu in da z neformalnega srečanja, ki ga je podpisani imel z nekaterimi deželnimi funkcionarji, žal izhaja, da je bila predložitev obračunov o delovanju SDZPI (z razliko od dosedanjih, za katere so bržkone skrbeli nekateri izmed tistih, ki jim preti odpust) dokaj pomanjkljiva in površna, tako da bo moral SDZPI na zahtevo pristojne deželne službe predložiti vrsto dopolnil. Nadalje, tudi v zvezi s potrebno akreditacijo učnega osebja in koordinatorjev so pri SDZPI-ju prosili za 30 dnevno preložitev termina glede na predvidene roke. Za podpisanega je razhajanj med izjavami in izrečenimi besedami in stvarnostjo dovolj, zato da v zvezi z nejasnimi okoliščinami vloži podrobno interpelacijo o SDZPI-ju pristojnemu odborniku. Gre zaenkrat samo za občutek na osnovi neformalnega stika, ampak vse bolj se vsiljuje upravičen dvom, da bi morali na osnovi nerazumljive perverzne logike plačati z odpustom ravno tisti (oz. tiste), ki so v vseh teh letih skrbno, marljivo in predvsem zgledno opravljali svoje delo. Na dlani je, da bi bil tak epilog zgodbe nadvse krivičen. Igor Kocijančič, deželni svetnik SKP-EL Branko Jazbec To, kar je bilo že v torek jasno, je včeraj postalo uradno. Pet uslužbenk Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) oz. socialnega podjetja Ad forman-dum odhaja v dopolnilno blagajno po zakonski izjemi, tako, ki jo Dežela FJK razpisuje v času splošne gospodarske krize. Potrjena pa je tudi informacija, da bodo v dopolnilni blagajni, ki traja šest mesecev, uslužbenke z najdaljšim delovnim stažem. Nekatere izmed njih so v službi od same ustanovitve slovenskega zavoda, torej celih 30 let. Izbira, ki je bila v zraku, je vsekakor presenetljiva, saj žrtvovanje najbolj izkušenih delavcev ni v skladu s sindikalnimi običaji. Dve uslužbenki bosta dejansko ostali doma, druge tri bodo delale s skrajšanim delovnim urnikom (18 ur) in prejemale preostale dohodke iz blagajne. Ravnatelj Ad formanduma Branko Jazbec je potrdil, da so to tri docentke izobraževalnega tečaja za gostinske poklice, ena uslužbenka iz tajništva in ena iz uprave. »Izbira je padla na izkušene docentke, ker se je na tečaju za gostinske poklice zmanjšalo število dijakov. Pri nekaterih predmetih smo morali združiti razrede in učnih ur je manj,« je dejal ravnatelj. Stalno zaposlenih docentk je bilo do pred kratkim šest, ena je dala odpoved, tri bodo v dopolnilni blagajni, tako da poleg zunanjih sodelavcev ostaja s polnim delovnim urnikom samo ena stalno zaposlena docentka. Tako Jazbec kot podpredsednik upravnega odbora Mitja Bauzon sta izjavila, da je bilanca za lansko poslovno leto pozitivna. Ravnatelja smo vprašali, ali je bil ukrep, ki so ga podpisali včeraj, kljub temu potreben. Njegov odgovor je bil, da so z lanskim poslovanjem ter z vstopom Slovika res krili predlansko izgubo, ukrep pa je bil nujen s pogledom na perspektivo letošnjega leta, saj slika ni spodbudna: »Gotovi smo, da nam bo gostinski tečaj prinesel manj prihodkov, pa tudi razpisov Evropskega socialnega sklada je letos malo«. Glede pomanjkljive dokumentacije, ki jo v sporočilu za javnost omenja deželni svetnik Igor Kocijančič (v celoti ga objavljamo na tej strani), Jazbec trdi, da je to »normalna praksa«, saj naj bi deželni uradi pogosto vračali dokumente in zahtevali dopolnila ter podaljševali rok za vložitev gradiva. Sindikati bodo še naprej skušali spremljati razvoj dogodkov. Za predstavnika CGIL Maurizia Bat-tistutto je ta dan grenak, »saj plačujejo krizo tisti, ki niso krivi. Upam, da bo slovenska manjšina aktivno sledila situaciji Ad formanduma«. Sindikalist je spomnil, da je s kolegi iz vrst CISL in SNALS predlagal solidarnostno pogodbo, ki bi v enaki meri prizadela vse uslužbence (do tega je letos že prišlo, ko so več mesecev vsi prejemali plače za skrajšan delovni urnik). Za ta korak tokrat ni bilo pogojev, ker solidarnosti med uslužbenci, kljub kriznemu, položaju ni bilo. Zavod SDZPI je zašel v hudo krizo v zadnjih letih, ko je začel beležiti vse večjo izgubo. Leta 200607 je le-ta znašala 61 tisoč evrov, že na koncu naslednjega poslovnega leta pa celih 255.860 evrov, z 89 tisoč evri premoženjskega primanjkljaja. Ravnatelj Jazbec je pred časom pojasnil, da so z varčevalnimi ukrepi zakrpali primanjkljaj, ostalo izgubo pa z rezervami, dotacijskim skladom in z vstopom Slo-vika (iz skupine KB1909), ki je prispeval sto tisoč evrov. SDZPI so zapustile vse ostale slovenske ustanove, zavod se je preimenoval in se preoblikoval v socialno podjetje z omejeno odgovornostjo. V upravni odbor sta ob potrjenem predsedniku Štefanu Sem-nu vstopila predstavnika Slovika Mitja Bauzon in Ma-tejka Grgič. (af) sv. ivan - Drevi Praznovanje začetka pohoda • • • ■ • za mir in nenasilje »Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.« Tako se glasi ena neštetih modrih misli človeka, ki se je pred 140 leti na današnji dan rodil v indijski zvezni državi Gudžarat: Mohandas Karamčand Gandhi. 2. oktober je v spomin na Gandhijeva prepričanja postal svetovni dan nenasilja, prav danes pa bo z Nove Zelandije krenil svetovni pohod za mir in nenasilje, ki bo 7. novembra dospel tudi v Trst. Začetek svetovnega pohoda pa bodo v Trstu zabeležili tudi danes. V parku nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu bo ob 19. uri zanimiv dogodek »Tune the world!«. Ob 20.30 bo v malem gledališču svetoivan-skega parka koncert za mir in nenasilje z ame-riško-romunskim glasbenikom Eldadom Tar-mujem, ki izvaja jazz glasbo. Z njim bosta nastopila Giuliano Tull (saksofon) in Andrea Zullian (kontrabas). Obe pobudi prirejajo društva Multicultura, Glasbeniki brez meja, Svet brez vojn, Center kultur, Nadir Pro, AR-CI Trst in Cammini aperti. Novopečeni policist ustrelil očeta v nogo Pri avtocestnem bencinskem servisu Total pri Devinu je bilo včeraj ob 13. uri slišati glasen pok. 25-letni novopečeni policist iz Agrigenta, ki je pravkar končal tečaj na tržaški policijski šoli in v torek zaprisegel na prazniku policije na Velikem trgu, je bil s svojim 51-letnim očetom namenjen v Benetke. Med postankom pri bencinskem servisu je po nesreči ustrelil s pištolo in zadel očeta v zgornji del noge. Poškodba je bila k sreči lažja, rešilec službe 118 je ranjenca prepeljal v katinarsko bolnišnico. Na prizorišče so prispeli policistovi kolegi, ki pod vodstvom sodstva preverjajo okoliščine dogodka. Zaradi raznih prevar 63-letnik v zaporu Prevaral je več nesposobnih oseb, to kaznivo dejanje se je v sodelovanju z drugimi goljufi ponavljalo, bil je že večkrat obsojen, zdaj pa bo moral presedeti v zaporu še tri mesece in 23 dni, kakor piše v nalogu javnega tožilstva v Trstu. Karabi-njerji so v sredo na Drevoredu XX. septembra obiskali 63-let-nega tržaškega kuharja Salvato-reja Terminija in ga odvedli v zapor v Gorico. Karabinjerji na delu v Trstu in Repnu Karabinjerji iz Istrske ulice so v torek popoldne v Ulici Ponza-nino (pri Sv. Jakobu) aretirali makedonskega državljana. 41-letnik je brezposeln in v Italiji nima prebivališča, 21. septembra pa ga je tržaška prefektura izgnala iz države. Priprli so ga, ker prefektovega naloga ni upošteval. V sredo ponoči pa so openski karabinjerji v Repnu ustavili motorno kolo cagiva F600, s katerim sta se vozila mlada moška. Po pregledu so karabinjerji dvojico prijavili sodstvu, saj 26-le-tni motorist Marco H. iz Apri-lie pri Latini nima vozniškega dovoljenja, njegov sopotnik, 23-letni Simone H. iz San Daniele-ja, pa je karabinjerjem podal lažen priimek. mediji - Ob 17. uri V soboto protest tudi v Trstu Enotni novinarski sindikat FNSI je soboto kot znano proglasil za dan protesta. Naslovil ga je »Informacija, proti nagobčniku«, da bi tako opozoril na vse hujše pritiske, ki jih nekateri politični krogi izvajajo nad novinarji. Ob osrednji rimski demonstraciji (na avtobusih sindikata CGIL in stranke Italija vrednot, ki bosta iz Trsta krenila v soboto zjutraj, je baje še nekaj prostih mest) prireja deželna izpostava novinarskega sindikata (Asso-stampa FVG) tudi protesta v Trstu in Vidmu. V Trstu se bodo vsi, ki jim je pri srcu pravica novinarjev do svobodnega informiranja, a tudi pravica bralcev do prostega dostopa do informacij, zbrali na Trgu Bartoli (med Borznim in Velikim trgom). Protest se bo pričel ob 17. uri. sveti ivan - Morda na poti izvajanja člena o tej stavbi Začetek del v Narodnem domu Zadovoljstvo deželnega svetnika Gabrovca in tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika - Kmalu finančni obnovitveni načrt? Začeli so čistiti in zavarovati stavbo nekdanjega Narodnega doma kroma »Eppur si muove« bi lahko, prosto po Galileju, parafrazirali dogajanje v zvezi z nekdanjim Narodnim domom pri Sv. Ivanu, ki ga je državni zaščitni zakon namenil v uporabo slovenski narodni skupnosti. »Funkcionarji deželnega ravnateljstva za premoženje so si v minulih dneh temeljito ogledali poslopje in med drugim ugotovili, da je stanje slabše od predvidenega,« sporočata deželni svetnik Igor Gabrovec in tržaški tajnik SSk Peter Močnik, ki stvari neposredno sledita v stalnem stiku s pristojno deželno službo. »Pravzaprav je prišlo na dan celo to, da katastrski tlorisi ne odgovarjajo stanju v naravi. To pomeni, da bo potrebno celotno poslopje še najprej na novo izmeriti. Obenem so delavci že poskrbeli za delno počiščenje nekaterih prostorov in zavarovanje ostalega. Tehniki so pregledali tudi ostrešje in sestavili bogato fotografsko gradivo, ki bo sedaj služilo za pripravo verodostojnega proračunskega obnovitvena predloga načrta,« sta po soočenju s pristojno deželno direkcijo sporočila Močnik in Gabrovec. »Pri pisanju zaščitnega zakona očitno ni bilo upoštevano, da pri sve-toivanskem Narodnem domu gre za ruševino, zato tudi postavka za financiranje obnovitvenih del ni bila nikjer točno določena,« ugotavlja deželni svetnik Gabrovec. Poslopje je bilo po zaslugi prizadevanj pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana in Petra Močnika, že pred leti uradno preneseno v last Dežele, ki se je politično obvezala, da bo stavbo obnovila z lastnimi sredstvi. »Medtem se je spremenila politična slika in z njo so zaškripale tudi obveze, ki pa ne morejo splahneti,« ugotavljata Gabrovec in Močnik. Pomembno se jima zdi, da sta krovni organizaciji že pred leti izdelali in posredovali deželni upravi okvirni načrt, ki dokaj podrobno evidentira možne uporabnike in torej praktično namembnost tega pomembnega zgodovinskega sedeža Slovencev na Tržaškem. / TRST Petek, 2. oktobra 2009 9 sv. ivan - V nedeljo v Marijinem domu Gledališki vrtiljak se je zavrtel dvanajstič Kot prva predstava je bila na sporedu Mala morska deklica, Andersenov izvirnik je priredila Lučka Susič Gledališki vrtiljak je začel svojo dvanajsto sezono s polno paro in polno dvorano. Tudi letošnja abonmajska sezona za male ljubitelje gledališča je očitno naletela na veliko zanimanje, tako da je v nedeljo popoldne dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu dvakrat napolnila množica otrok, njihovih staršev in sorodnikov. Kot prva predstava nove abonmajske sezone je bila na sporedu Mala morska deklica. Vsi poznamo pravljico Hansa Christiana Andersena, ki je pred časom doživela tudi animirano Disneyevo uprizoritev. Andersenov izvirnik vsebuje bolj žalosten konec, vendar ga je neutrudna gledališka delavka in mentorka Lučka Susič predelala tako, da se vse dobro konča, za kar je poskrbelo tudi kar 53 malih igralcev, ki so letos poleti sodelovali v Mali gledališki šoli Matejke Pe-terlin in so v dveh izmenah uprizorili nedeljsko predstavo. Tako je publika malih in velikih pozorno in napeto sledila razpletu zgodbe, ki se dogaja v globinah morja (pravzaprav na dnu morja, kot poje pesem), kjer živijo najrazličnejša morska bitja (ribice, raki, morske zvezde, konjički, ježki, delfinčki idr.) in tudi male morske deklice, ki prebirajo zadnje novice na straneh Podmorskega dnevnika. Ena izmed njih, princeska Ariela, se zaljubi v princa-Zemlja-na, ki ga je ob neki priložnosti rešila, ter želi iz ljubezni do njega iti na kopno. Pri tem pa trči na neomajnost očeta, strogega vladarja morskih globin Oder so zapolnili udeleženci Male gledališke šole Matejke Peterlin kroma Tritona, ki o čem takem noče niti slišati. Še več: namesto darila, ki ji ga je želel pokloniti ob rojstnem dnevu, ji naprti kazen. Vendar se Ariela ne vda in se obrne na čarovnico Hobotnico, ki njeni želji sicer ugodi, a ji v zameno za to, da jo spremeni v človeka, odvzame glas in malo manjka, da si ljubljeni princ ne izvoli za ženo čarovni-čine hčerke. A urno ukrepanje morskih bitij postavi stvari na svoje mesto: Ariela in princ se - tudi s Tritonovim blagoslovom - vzameta, hudobna čarovnica pa se spremeni v morsko peno. Topel in prisrčen aplavz je na koncu nagradil nastopajoče, ki so predstavo odigrali v kostumih, ki jih je izdelala Magda Samec, medtem ko sta za glasbeno kuliso oz. plesno koreografijo poskrbela Aljoša Saksida in Jelka Bogatec, vse skupaj pa je v zaokro- ženo celoto zajela režija Alide Bevk. Nedeljski popoldan so dodatno popestrile animatorke Študijskega centra Melanie Klein, ki bodo prisotne tudi na naslednjih srečanjih. Druga predstava v okviru Gledališkega vrtiljaka, ki ga prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, bo že 18. oktobra, seveda v svetoivanskem Marijinem domu: ob tisti priložnosti bo nastopil Mini teater iz Ljubljane s predstavo Palčica. (iž) film - Srečanje z režiserjem Giuseppejem Tornatorejem Moja vitalna, strastna Sicilija Italijanski režiser o svoji Baarii in nominaciji za tujejezičnega oskarja - Kritičen do Brunettovih izjav »Kotpred dvajsetimi leti, sem novico o nominaciji za tujejezičnega oskarja izvedel po telefonu. No, prvič je bilo posebno električno, saj nisem vedel, kaj me bo čakalo, danes pa sem na to skorajda navajen, saj je že četrtič. Srce pa mi vseeno trepeta, ravno tako kot prvič.« Širok nasmeh je kraljeval na prijetnem obrazu italijanskega režiserja, 53-letnega Giuseppeja Tornatore-ja, ko je včeraj v Trstu spregovoril o pomembnem priznanju njegovemu zadnjemu filmu Baaria, ki so ga sinoči predvajali v tržaški kinodvorani Cinecity. Epski celovečerec Baaria je letos odprl filmski festival v Benetkah, trenutno pa ga predvajajo po vsej državi, kjer je naletel na izredno odobravanje občinstva. Gre za sicilijansko sago, ki zaobjema čas od začetkov fašizma do 80 let preteklega stoletja. Snemali so ga 25 tednov med Sicilijo in Tunizijo, v njem pa nastopa 210 igralcev. 63 je profesionalcev, kar 147 pa amaterjev, kar ni bilo vedno lahko upravljati, nam je zaupal. »Pravijo, da je moja Sicilija, taka kot na razglednicah. V filmu izžareva vitalnost in strast, ki so zanjo značilne. Ljudje znajo še sanjati, borijo se za boljši jutri in se nikoli ne vdajo. To pa ni klišejska Sicilija, ni tragična dežela, pač pa vesela, ironična in igriva zemlja dobrih ljudi.« Baaria pa ni avtobiografska zgodba, kot so mnogi ocenili. Nedvomno je zelo osebna, nam je zaupal, vendar gre za obdelavo najrazličnejših elementov iz lastnega življenja in življenja drugih, ki jih je režiser spretno prepletal s fantazijo, tako da gledalcu ni dano razumeti ali gre za izmišljotino ali kroniko. »Ko sem bil še otrok, sem ljubil fotografijo, ker me je približevala filmu, o katerem sem lahko le sanjal. Svoje ljubezni pa nisem zatajil, saj še vedno sežem po kameri in v objekktiv ujamem to, kar me privlačuje, tudi nafilmskem setu.« In ravno ta konjiček je bil za Baarioše kako koristen, saj je režiser scenografu ponudil stare posnetke rodne Sicilije, kot jo je sam doživljal v mladosti; v filmu najdemo torej take ceste, kot so bile nekoč, in na ulicah visi tako kot v preteklosti tisto dišeče čisto perilo. Ko se je beseda dotaknila politike, je Italijanski režiser Giuseppe Tornatore se je včeraj mudil v Trstu, kjer se je po srečanju z novinarji udeležil predvajanja filma Baaria v Cinecityju kroma Tornatore marsikoga presenetil z izjavo, da je bil med leti 1979-1984 občinski svetnik v domači Bagherii. »To je bila izredna izkušnja, ki mi je oblikovala značaj: postal sem trši oreh, vztrajen in vse težje sem sprejemal negativne odgovore. Danes sledim politiki, z njo pa se ne bi več ukvarjal.« Seveda ni izostalo vprašanje o ministru Brunetti, ki je napadel cineaste. »Sam se ne prepoznavam v njegovi predstavitvi italijanskih cineastov, ki naj bi bili absentisti: mene celo kritizirajo zaradi nadur... Ministrova izjava pa vsekakor ščuva k sovraštvu do kategorije in italijansko kinematografijo potiska k tlom.« Na vprašanje, ali misli, da ima kino še vedno neko vzgojno funkcijo, je Tornatore dejal, da so otroci danes podvrženi vsemu, kar ponuja modernizacija in kar ne gre enačiti s kakovostjo. »Vzeti si moramo čas in našim najmlajšim ponuditi različne filme: zagotovim vam, da bodo očarani, odprl se jim bo nepoznan svet in postavili nam bodo radovedna vprašanja. Vrednotefilma se s časom namreč ne spreminjajo, spreminja se le tehnologija.« (sas) pokrajina Posvet o kulturnem okolišu Spodbujati nastanek kulturnega okoliša v tržaški pokrajini prek izmenjave izkušenj na mednarodni ravni je namen dvodnevnega posveta, ki ga bo priredila pokrajinska uprava v torek, 6., in v sredo, 7. oktobra, v gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu. Posveta o soočanju o kulturnem okolišu se bo udeležila vrsta strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Francije in Turčije, ki bodo poročali o lastnih izkušnjah, pa tudi izvedenci, ki bodo govorili o dosežkih na lokalni ravni. Glede na kulturne in social-no-gospodarske značilnosti ozemlja je pokrajinska uprava že pred časom sprožila projekt za ustanovitev kulturnega okoliša, je povedala pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. To je v bistvu model za lokalni razvoj. Njegov namen je spodbujati razvoj ozemlja prek integracije kulture, znanosti, tehnologije in inovacije, ki bodo skupaj prispevale k izdelavi primernih razvojnih strategij. Kulturni okoliš bo torej po mnenju pokrajinske uprave bistveno prispeval k ovrednotenju ozemlja, glavno besedo pa bodo imeli kulturni, podjetniški in socialni dejavniki. Posvet se bo prvi dan začel ob 9.30 s pozdravom predsednice Po-ropat, deželnega odbornika za kulturo Roberta Molinara, župana Roberta Dipiazze, rektorja tržaške univerze Francesca Peronija in generalnega direktorja zdravstvenega podjetja Franca Rotellija. Na sporedu bo več okroglih miz, na katerih bo razprava o strategijah za razvoj ozemlja prek kulture, o vlogi domišljije v Evropi, o mednarodnih izkušnjah na področju inovacije in ovrednotenja kulture ter o odnosu med krajino in gospodarstvom. Skavtski dan odprtih vrat Skavtinje in skavti iz tržaške pokrajine vabijo otroke in mladino na skavtski dan odprtih vrat, ki bo jutri od 15. do 18.ure na dvorišču Marijanišča na Opčinah. Za goste bo na razpolago veliko delavnic. Mlajši (od 7 do 11 let) se bodo preizkusili v poligonih in različnih igrah ter si bodo izdelali zmaj. Starejši (od 11 do 15 let) si bodo izdelali lok in tekmovali v lokostrelstvu, naučili se bodo postaviti šotor in različne zgradbe. Tudi zanje so voditelji pripravili zabavne igre, da ne bo nikomur dolgčas. Ob 17. uri bo na vrsti taborni ogenj, s petjem, plesi in zabavnimi skeči. V Marijanišču bodo od 15. do 17. ure vrteli videoposnetke skavtskih taborov zadnjih let, na razpolago gostom pa bo tudi dobro založena skavtska trgovina. Voditelji bodo na razpolago staršem za predstavitev delovanja in informacije o krajih in terminih tedenskih sestankov. Več informacij o delovanju SZSO najdete na spletni strani www.szso.org, o delovanju volčičev in volkuljic (7-11) na Krasu pa tudi na www.krdelocrnihtack.net. (J.T.) Srečanje Lilt o raku dojk Oktober je mesec namenjen osveščanju in boju proti najpogostejšemu raku pri ženskah - raku dojk. Tržaška sekcija Italijanske zveze za boj proti raku (Lilt) vabi drevi ob 19.30 v palačo Gopčevič (Ul. Rossini 4) na debatno srečanje o pre-venciji in zgodnjemu odkrivanju raka na dojki. Posegli bodo specialisti Marina Bortul, Fabrizio Zanconati in Maura To-nutti, nato pa bodo predvajali krajši film Kwiz Renaulta Callebauta. Sledilo bo še glasbeno branje poezij Carolusa L. Cer-golyja. Pred samim srečanjem pa bodo osvetlili z roza barvo ženska kipa na pročelju palače: carico Milico in dekle iz Kosova. Otvoritev vrta v naselju Sv. Mavra Danes ob 11. uri bodo gojenci CEO VZS-ja (vzgojno zaposlitveno središče CEO-VZS) naselja Sv. Mavra, v sodelovanju z zadrugo La Quercia in Občinami Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, odprli nov vrt. Poleti so okrasili in olepšali vrt za poslopjem, kjer se nahajajo uradi socialnega skrbstva, otroški vrtec, središče Palček, sedež prostovoljcev, občinska menza in CEO - VZS. Veličastni jesenski Kras Andreja Kosiča Sklad Miïja Čuk vabi jutri ob 20.30v Galerijo Milka Bambiča na Opčinah (Pro-seška ulica 131) na odprtje razstave Andreja Kosiča Veličastni jesenski Kras. Umetnika bo predstavila Jasna Merku, s poezijami na temo jeseni bo postregel Aleksij Pregarc, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela harfistka, učenka šole Marij Kogoj tržaške GM Tadeja Kralj. Spomin na Fulvia Tomizzo Ob desetletnici smrti istrskega pisatelja Fulvia Tomizze se nadaljujejo pobude, ki jih prirejajo Občina Trst in mestni muzeji zgodovine in umetnosti. Jutri bo ob 10. uri v šentjakobski knjižnici Quaran-totti Gambini (Ul. delle Lodole 7/a) branje Tomizzevih del Anche le pulci hanno la tosse in Trick, storia di un cane; v knjižnici Stelio Mattioni (Ul. Petracco 10) v Naselju sv. Sergija pa L'anello di luna in La casa con gli alberi. Vstop je prost, vabljeni pa so mladi od 7. do 15. leta starosti. Praznik piva v baru Basso Še jutri bo v tržaškem baru Basso (Ul.Coroneo 14/b), drugi praznik tržaškega piva, se pravi Cittàvecchia, ki jo proizvajajo v zgoniški obrtni coni, in pa Campagnolo, ki se rojeva v miljski. Brata Angelo in Michele Campagnolo ponujata tudi »mošt« Capriccio di Bacco. Michele Barra, ki je pred kratkim postal predsednik tržaških obrtnikov CNA, pa novost Cittàvecchia, zvrst piva Stout. Danes po 19. uri bo posebno veselo, saj bodo prišli nazdravit kraški harmonikarji, prijatelji upravitelja Andree Bassa, ki ponuja v svojem obratu v bistvu samo kraško ponudbo: od vina in pršuta do sira, medu, sadjevca itd. Za informacije: tel. 0402452074. (DD) 1 G Petek, 2. oktobra 2GG9 TRST / ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na pritrkovalski večer IvonovipOjejO v pozdrav ob prihodu novega tržaškega škofa msgr. Crepaldija v soboto, 3. oktobra, po večerni sv. masi ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. S pritrkovanjem bodo sodelovale skupine iz Boljunca, Mačkolj, s Kontovela in z Opčin, s petjem pa DPS Vesela pomlad. VČOLaD dan es Danes, PETEK, 2. oktobra 2009 BOGUMIL Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 18.43 - Dolžina dneva 11.39 - Luna vzide ob 17.39 in zatone ob 5.05 Jutri, SOBOTA, 3. oktobra 2009 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1014,9 mb pada, veter 11 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 75-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 3. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Borzni trg 12 (040 367997), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002).0pčine - Nano-ški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.0pčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SŠKD TIMA VA MED JAVAS ŠTIVAN organizira praznik VONJAVE MOSTA 2009 PETEK, 2.10.2009 otvoritev in COUNTRY koncert skupine DOLLY FOR EVER SOBOTA, 3.10.2009 izlet s konji, pohod, konjske in ljudske igre, koncert skupine XPRESS NEDELJA, 4.10.2009 voden ogled strelskih jarkov iz časa 1. sv. vojne, kolesarjenje, konjske in ljudske igre, nastop skupine DEJ ŠE 'NLITRO ma Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, »G-For-ce: Superspie in missione 3D«; 20.15, 22.15 »District 9«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ragaz-za che giocava con il fuoco«. CINECITY - 16.15, 18.00, 19.10, 21.15, 22.00 »Bastardi senza gloria«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un amore all'im-provviso«; 16.05, 17.50 »Biancaneve e gli 007 nani«; 16.00, 18.50, 21.40 »Baaria«; 16.15, 18.10, 20.05 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 19.30, 22.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«; 20.00, 22.10 »District 9«; 22.00 »Basta che fun-zioni«; 16.00, 18.00 »L'era glaciale 3 - L'al-ba dei dinosauri 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Il mio vicino totoro«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 20.10 »Il grande sogno«; 16.30, 18.20, 22.00 »Ricatto d'amore«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20 »Coco Chanel«; 19.00, 21.30, 0.00 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 19.30, 22.00, 0.30 »Sirota«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Slovenka Slovenka«; 16.50 »V višave 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un amore all'im-provviso«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dino-sauri«; 22.15 »Incubo bianco«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 19.40, 22.15 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 18.00, 21.30 »Baaria«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »District 9«; Dvorana4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un amo-re all'improvviso«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in missione«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne suplence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do petka, 9. oktobra, nasloviti na šolo, na kateri je Societa Ginnastica Triestina ul. Ginnastica 47 - 34142 TRST Redna glavna skupščina članov združenja Societa Ginnastica Triestina se bo sestala v soboto, 10. oktobra 2009 ob 9.00 uri v prvem ter ob 17.00 uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. imenovanje predsednika skupščine; 2. imenovanje tajnika skupščine; 3. imenovanje treh pregledovalcev; 4. volitve za društvene funkcije v dveletju 2009-2011. Sabato, 10 ottobre 2009 alie ore 9.00 in prima convocazionee alie 17.00 in seconda convocazione, è convocata l'Assemblea Generale Ordinaria dei Soci délia Società Ginnastica Triestina con il seguente ordine del giorno: 1. Nomina del Presidente dell'Assemblea 2. Nomina del Segretario dell'Assemblea 3. Nomina di tre scrutatori 4. Elezione delle canche sociali per il biennio 2009-2011 imel kandidat v šolskem letu 2008/09 letno suplenco ali suplenco do konca didaktičnih dejavnosti. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnasti-ca 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. S Izleti SKD IGO GRUDEN vabi danes, 2. oktobra ob 20.30 na predstavitev ŠOLE ZA OSEBNO'H nUHOVNO BAST Kulturni dom Igo Gruden TRŽAŠKI ČEBELARSKI KONZORCIJI sporoča, da bo odhod izleta čebelarjev v Lazise v soboto, 3. oktobra ob 6.00 na parkirišču ob krožnem kružišču na Opčinah v smeri Proseka (pred bencinsko črpalko Esso). Avtobus bo ustavil na Proseku, v Nabrežini, Sesljanu in Štivanu ter ob 6.30 v Tržiču pred nakupovalnim centrom Emisfero. Se priporočamo za točnost. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI vabi svoje člane, da se udeležijo brezplačnega izleta v Slovenske Konice v nedeljo, 11. oktobra. Vpisovanje članov in spremljevalcev do sobote, 3. oktobra. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Žirovnici, popoldne se bomo podali v Doslovče, kjer bo voden ogled Finžgarjevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Se-sljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040220693 oz. 347-9322123. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra, (ne pa 4. oktobra). Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bo-genšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v torek, 13. oktobra, izlet na Postonjsko z ogledom muzeja vojne zgodovine v Pivki, nato še gradu Prem ter Kettejeve spominske sobe. Informacije in vpisovanja do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) ali 040-225468 (Vera). Vabljeni! DOLINSKA KLAPA 36 organizira izlet na Dolenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Šli bomo v Muljavo, si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in muzej ter obiskali turistično kmetijo Plavica in park zdravilnih rastlin. Za informacije lahko pokličete na tel.št. 040-228254 (Just) ali 040-228896 (Nerina). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025. IZLET BURNJAK - Socialno skrbstvo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira, za osebe nad 65 letom starosti iz treh občin, v nedeljo, 25. oktobra, izlet z avtobusom na praznik kostanjev-Burnjak v Gorenji Tarbij (Občina Srednje). Predviden odhod je ob 8.45 povratek okoli 18. ure. Cena izleta je 12,00 evrov na osebo (za kosilo). Za vpis in informacije lahko pokličete od ponedeljka do četrtka, 22. oktobra, na sledeče tel.št.: 040-2907151 ali 3456552673 ali 3492809846. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25.oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi danes, 2. oktobra, ob 20.30 v društvene prostore na predstavitev »Šole za osebno in duhovno rast«. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 na odprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Predstavitev: mag. Jasna Merku, poezije v interpretaciji Aleksija Pregarca. Glasbeni utrinek: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM. Razstava je nastala s prispevkom tržaške pokrajine. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM z Opčin vabi v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 na vesel jesenski večer. Za smeh bodo poskrbeli mladi igralske skupine MOSP s satirično enodejanko »Bos(s)i v šoli«, za prijetne melodije pa otroški ansambel »Openski trio« in ansambel »TAIMS«. Vabljeni vsi! SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZCPZ, Slovenske pro-svete in ZSKD vabi v nedeljo, 4. oktobra, ob 10.15 na otvoritev razstave »Note spomina«, zamisel in postavitev Rossana Paliaga. Urnik razstave: od ponedeljka do petka od 17. do 19.ure, v soboto in nedeljo od 10.30 do 12.30. Konec razstave v nedeljo 18. oktobra. V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. S Poslovni oglasi vo ročno-obrtniško izdelano. Tel. 3484735330. PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 3386036203. PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov tri-sedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 3383999360. PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE - cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172. PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano. Tel. 348-4735330. PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Girandolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335-205539. PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174. SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enos-obno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 -366286. URADNICA z 20-letno delovno izkušnjo išče zaposlitev. Poklicati na 3661457598. V BLIŽINI RICMANJ prodam parcelo 1900 kv. m. primerno za oljčni nasad. Tel. 040-214412. V NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093. loi Turistične kmetije APIWINE V GABROVCU vas pričakuje vsak petek, soboto in nedeljo od 10. do 23. do konca leta. Vabljeni! Tel.: 040-2296068 ITI Osmice S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040-576116. GOSPA S KRASA išče delo kot gospodinjska pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 00386-30922707. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100. IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578. NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel.št.: 338-1966768 ali 3403338082. ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro. PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 3491672926. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865. POKONČNI KLAVIR (pianino), znamke hoffman&kuhne drezden v odličnem stanju prodam. Tel. 335-337135. PRODAM diatonično harmoniko kot no- FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Co-lja v Samatorci št. 50. Tel. 040 - 229224. Loterija 1. oktobra 2GG9 Bari 64 42 7 45 6B Cagliari 3G 9G 2 3B 54 Firence 33 B1 7B 57 27 Genova 1 39 32 57 22 Milan 49 54 55 32 29 Neapelj 37 2 4G 75 56 Palermo B 3B 25 5B B1 Rim BB 66 15 57 34 Turin 17 5B 27 63 29 Benetke 35 2G 79 7 21 Nazionale 23 65 13 19 24 Super Enalotto Št. 118 4 19 34 52 68 77 jolly 63 Nagradni sklad 4.515.521,04 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 66.500.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 27 dobitnikov s 5 točkami 25.086,23 € 1.969 dobitnikov s 4 točkami 343,99 € 83.728 dobitnikov s 3 točkami 16,17 € Superstar 47 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 34.399,GG € 447 dobitnikov s 3 točkami 1.617,GG € 5.798 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG€ 37.263 dobitnikov z 1 točko 1G,GG€ 78.105 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ / TRST Petek, 2. oktobra 2009 1 1 □ Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mi-leva). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: Rekreacija odrasli, od danes, 2. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; Otroška telovadba, od 3. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri, skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) danes, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« se začenja v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 v cerkvi »SantApollinare Mon-tuzza«. Med drugimi bo nastopil tudi zbor »Lipa« pod vodstvom Tama-re Ražem Locatelli. Zborovska revija se bo nadaljevala 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi osnovnošolske otroke v gledališko skupino »Tamara Petaros«. Delovanje bo letos potekalo celo šolsko leto, in sicer enkrat na teden. Ob mentorstvu Lučke Susič in Anke Peterlin bo skupino vodila Maruška Guštin - info. 338-4791301. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi srednješolsko mladino v novo gledališko skupino, ki jo bo ob mentorstvu Lučke Susič vodila Julija Berdon. Info.: 347-1487943. Vaje bodo enkrat na teden. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah, Dunajska 35. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra od 19. ure dalje v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku 36. Prosim, da potrdite vaš prihod na mpzdekliski@yahoo.it. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 339-3693792. FINŽGARJEV DOM vabi otroke iz otroških vrtcev na »Pravljične lutkovne urice«, ki bodo potekale enkrat na teden v društvenih prostorih. Delavnice bo vodila Urška Šinigoj, info.: 3402449425. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35. SKD TABOR prireja plesni tečaj za srednješolke/ce. Tečaj bo vodila Jelka Bogatec. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 14.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaj bo stekel ob zadostnem številu vpisanih. SZSO - TRST vabi vse osnovno in srednješolce na Dan odprtih vrat v Mari-janišče na Opčinah v soboto, 3. oktobra, od 15. do 18. ure. Otroci se bodo lahko udeležili raznih delavnic, sestavili zgradbo tabornega ognja, se igrali skavtske igre in še marsikaj dru- ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja v soboto, 3. oktobra, po večerni sv. maši ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah pri-trkovalski večer »Zvonovi pojejo v pozdrav« ob prihodu novega tržaškega škofa msgr. Crepaldija. Sodelovale bodo skupine iz Boljunca, Mačkolje, Kontovela in Opčin. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 4. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na 9. Ro-jan day, ki bo v nedeljo, 4. oktobra. Po-hodniki se zberejo ob 14.30 na Obelisku za krožno turo okrog Ferlugov. Od 17. ure veselica pri gospe Aniti (Ul. degli Olmi), kjer bodo na ogled tudi obrtniški izdelki Franca Armanija. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Pevovodji: Nicole Starc in Aljoša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožno-venske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe iz Proseka. Vljudno vabimo noše. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni. Gost večera bo ameriški Slovencev, psihiater dr. Tomislav Zergaj. Govoril bo o svojih ameriških izkušnjah, stikih z drugimi ameriškimi Slovenci in pogledih na matično stvarnost. Začetek ob 20.30. EDINOST priredi v ponedeljek, 5. oktobra, ob 16. uri okroglo mizo »55 let slovenščine v stikih z oblastmi« v Narodnem domu v Trstu, ul. Fabio Filzi 14. NOVO! UVAJANJE V SVET GLASBE: Glasbena matica prireja tečaje za otroke stare od 4 do 7 let, ločene v dve starostni skupini. Srečanja bodo enkrat tedensko na Opčinah in v Dijaškem domu pod vodstvom Jane Dra-sič in Nede Sancin. Vse informacije dobite v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen srede in sobote od 9. do 17. ure. Začetek tečajev v ponedeljek, 5. oktobra. Pohitite! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča osnovnošolce, da bo prva vaja plesnega tečaja hip-hop z Jelko Bogatec, v ponedeljek, 5.oktobra, od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štad-jonu 1.maj. Vljudno vabljeni. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hip-hop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štad-jonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Gin-nastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. AŠD SHINKAI KLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli 6. oktobra ob 16. uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 -4033343. CHINKAI KARATE KLUB sporoča razpored rednih treningov, ki se bodo začeli v torek, 6. oktobra: začetniki torek in petek od 16. do 17., otroci (lanski) od 17. do 18.; odrasli sreda od 19. do 21., petek od 18. do 20. ELIC - UMETNOSTNA ŠOLA ARTE SINTESI obvešča, da se pričenjajo letni tečaji likovnega izražanja in stripa: likovni tečaj ob četrtkih se prične 8.oktobra, urnik 16.30-18.00. Oba tečaja stripa, ki bosta ob torkih, se pričneta v torek, 6.oktobra. Urnika sta sledeča: 1.tečaj stripa bo od 16.00 do 17.15; 2.tečaj mu sledi in sicer od 17.30 do 18.45. Tečaje vodi umentik Leonardo Calvo na sedežu šole - ul. Maz-zini št.30 - 5. nadstropje. Informacije: 040 390823 / 333 4784293 / 040 774586. KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 6. oktobra, ob 20. uri na predavanje »Senčna stran Golega otoka« ob 60. letnici nastanka taborišča. Predaval bo bivši zapornik Andrej Aplenc, povezovalec večera Miro Oppel. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu s 7. oktobrom ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR prirejata v sredo, 7.oktobra, ob 20.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku skupno srečanje mladih iz Občin Zgonik in Repentabor s predstavitvijo projekta »Web 2.0 and lavoro«, namenjen mladim med 18. in 25.letom za poklicno usposabljanje na področju spletne komunikacije. Na srečanje so vabljeni mladi med 18. in 25. letom, bivajoči v omenjenih občinah. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra. KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. 14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - narodnozaba-vne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 3803584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra. KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. V PETERLINOVI DVORANI, Donizet-tijeva 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter vlogi dr. Tineta Debeljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Čer-neta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Zakelj. Na ogled bo tudi izbor Debeljakovih knjižnih del. BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12.oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štad-jonu 1.maj. Za vpisovanje poklicati na tel.št. 349-7338101. SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev. DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaboratorij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15.okt-obra) od 20.ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na ro-bijack1978@yahoo.it KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2.izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873. TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Konto-velu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kon-tovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Ma-dalena). KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26.decembra do 2.januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20.oktobra na info@skdevin.it ali na 340 2232538. Prispevki Namesto cvetja na grob tovarišice Eme Tul darujeta Marinka in Sergio Bandi 30,00 evrov za SKD Primorsko. V isti namen daruje Stojan Kocijančič 10,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na drago Emo Tul darujeta prijatelja Jolanda in Stojan 30,00 evrov za SKD Primorsko. Namesto cvetja na grob drage Eme darujejo Danica, Nadja in Giorgio 50,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na drago Emo Tul darujeta Eda in Livio Blokar 30,00 evrov za ANED. V spomin na tovarišico Emo Tul daruje prijateljica Wilma 20,00 evrov za bivše deportirance ANED. Ob 37. obletnici smrti dr. Alojzija Šte-fančiča daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na drago Emo Tul darujeta družini Pieri in Multari 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v Mačkoljah. V spomin na drago Emo Tul daruje Sonja Kralj - Zobin 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v Mač-koljah. V spomin na dragega Stanka Blasina darujejo mama, tata in sestra Silvana 50,00 evrov za KRD Dom Bri-ščiki. V spomin na dragega Stanka Blasino darujejo mama, tata in sestra Silvana 50,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na drago Emo Tul darujeta Nevia in Willy V rus 30,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg. t Zaspal je v Gospodu naš dragi mož, očka in nono Tone Kostnapfel Z žalostjo in ljubeznijo se poslavljamo od tebe žena Ines, Katy, Marija in Andrej z družinami. Posebna zahvala gospema Mileni in Marini. Pokojnik bo izpostavljen v kriški cerkvi v soboto, 3. oktobra ob 10. Pogrebna sveta maša bo ob 11. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 2. oktobra 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Dragi nono hvala ti za vse dobro in lepo, kar si nam znal z ljubeznijo podariti. Tvoji Tomaž, Veronika, Rok, Urška in Ana V tem težkem trenutku, ob izgubi dragega očeta, sočustvujemo z Marijo in družino Cirila, Eda in Sandi, Marina in Roberto, Nada, Davor, Jernej Ob smrti dragega očeta izrekamo kolegici Katy in družini iskreno sožalje kolegi in direktorica Agencije za šolo Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo občuteno sožalje profesorici Mariji Kostnapfel in svojcem. Ravnateljica, učno in neučno osebje šol Cankar Zois Vega iz Gorice. Cerkveni pevski zbor iz Svetega Križa se klanja spominu Toneta Kostnapfla, dolgoletnega našega organista, pevovodje in pevca. Ženi in otrokom iskreno sožalje. Užaloščeni ob smrti učitelja, zavzetega organista, prosvetnega delavca in dolgoletnega odbornika ZCPZ Antona Kostnapfla izrekamo ženi Ines, otrokom Katy, Mariji in Andreju ter ostalim sorodnikom iskreno občuteno sožalje odbor ZCPZ Ob izgubi očeta Antonia izreka gospodu Andreju občuteno sožalje Apollinare Veronesi z otroki Verona, 2. oktobra 2009 Direkcija, oddelek za poslovanje s tujino in vsi kolegi podjetja A.I.A. S.P.A. izrekajo globoko sožalje gospodu Andreju ob izgubi očeta Antonia. Verona, 2. oktobra 2009 1 2 Petek, 2. oktobra 2009 KULTURA / 12. slovenski filmski festival - Od včeraj v Portorožu Za filmske vesne se potegujejo tudi Martin Turk in Leteča brata Rusjan Tržaški režiser je v Portorožu zastopan celo z dvema filmoma - Jutri razglasitev zmagovalcev V Portorožu se je sinoči začel dvanajsti Festival slovenskega filma (FSF). Do sobote, ko bo v Avditoriju slovesna podelitev nagrad, se bo za sedemnajst vesen in druge nagrade potegovalo devet celovečernih filmov, pet srednjemetražnih in petindvajset kratkometražnih filmov. Filme bo ocenjevala strokovna žirija, v njej so Milan Ljubic, Branko Šomen, Aleksandra Balmazovic, Ana Lasic in Janez Bricelj. Poleg ve-sen bo revija Stop delila igralske nagrade, Kodakovo nagrado za najboljšo fotografijo pa bo podelil Svet filma. V treh festivalskih dneh bodo v tekmovalnem in preglednem programu prikazali 23 celovečernih, 17 srednjemetražnih in 34 kratkih filmov; v preglednem programu je tudi dokumentarec, ki ga je o tržaškem slikarju Bogdanu Gromu posnel Damjan Kozole. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.fsf.si Včerajšnje odprtje je zaznamovala podelitev Badjurove nagrade za življenjsko delo, ki velja za najvišjo slovensko strokovno nagrado za delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. Prejel jo je režiser in cineast Marko Sajko, ki je bil predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najvidnejši slovenski ustvarjalec dokumentarnih filmov. V današnjem tekmovalnem programu sta tudi dva filma tržaškega režiserja Martina Turka. V glavni dvorani portoroškega Avditorija bodo ob 16. uri zavrteli enajstmi-nutni film Robutanje koruze,kate-remu bo sledil petinpetdesetminu-tni Soba 408. Med današnjimi filmi tekmovalnega programa je tudi dokumentarec Leteča brata Rusjan (ob 17.30), ki ga je posnel korski režiser Boris Palčič; v njem so kot statisti nastopili številni goriški Slovenci. (pd) portorož - Dva filma Martina Turka Če otroci kradejo koruzo in se ljubimca ljubita v sobi 408 Selektor portoroškega festivala Jože Dolmark je v tekmovalni program uvrstil dva filma tržaškega režiserja Martina Turka (asistent režije je bil v obeh primerih prav tako Tržačan - Jurij Gruden). Med kratkometraž-nimi filmi se tako za letošnje vesne poteguje Turkov enajstminutni film Robutanje koruze, zgodba o dečku, ki ga kmet zaloti med krajo koruze. Film (ki bo morda komu ponudil nekaj asociacij s filmom Io non ho paura Ga-brieleja Salvatoresa) je povsem brez dialoga. Režiserju pa je kljub temu uspelo s suvereno uporabo kamere gledalcem posredovati vso tesnobo, strah, samoto, ki ovija tako dečka (Deni Kahriman) kot kmeta (Boris Ca-vazza). A tudi dobroto, ki konec koncev prevlada v srcih obeh. V kategoriji srednjemetražnih filmov se Turk predstavlja s TV filmom Soba 408; scenarij je režiser posnel po motivih novele Muhe pisatelja Aleša Čara. To je zgodba Emila in Vere, ki se enkrat tedensko srečujeta v hotelski sobi 408; Emil (Matej Puc) je samski, Vera (Maja Gal Štromar) pa poročena. Njuna ljubezenska zgodba se odvija za hotelskimi stenami, v Verinem vsakdanu zanjo ni prostora, saj ga zaseda mož Igor (Primož Ekart). In medtem ko Emilu občasna srečanja niso več dovolj, se Vera ne more odločiti, kakšno pot naj ubere njeno sentimentalno življenje. Situacijo dodatno zaplete povratek nekdanje Emilove punce Klare (Iva Babic), ki se vseli v njegovo stanovanje in skuša postaviti na glavo njegovo (nekoliko monotono) življenje. Emil jo le nemočno opazuje. Turkova glavna junaka se tako prepuščata toku dogodkov in vse kaže, da ne vesta, kako bi se odločila. Na koncu pa vsaj razumeta, česa nočeta ...kar je vse prej kot zanemarljivo. (pd) 12. festival slovenskega filma - Dokumentarec Leteča brata Rusjan V nosilni vlogi Edvarda Rusjana nastopa Rok Vihar - Med statisti tudi več goriških Slovencev Kaj lahko mlada fanta sili k preseganju svojih meja in k izzivanju sveta »na polju najbolj predrznih sanj ...v tekmi s pticami«? Vprašanje si je najbrž postavil marsikdo, ki je slišal za zgodbo Edvarda in Josipa Rusjana, goriških bratov, ki sta želela leteti. Edi in Pe-pi, sinova Furlanke in goriškega Slovenca, sta leta 1908 izdelala prvo letalo: iz bambusovih palic in lepenke. Tako se je začela velika avantura, ki je sinova goriškega sodarja prelevila v ...Leteča brata Rusjan: načrtovalca, konstruktorja in letalca. Film, ki je bil na portoroškem Festivalu slovenskega filma uvrščen v tekmovalni program (predvajali ga bodo danes ob 17.30), je nastal kot poklon ob stoti obletnici Rusjanove-ga prvega poleta (25. novembra 1909). Koprski režiser Boris Palčič je v njem predstavil zgodbo številne družine Rusjan. Razlage strokovnjakov in zgodovinski dokumenti, v prvi vrsti fotografije, s katerima sta Edi in Pepi dokumentirala svoje eksperimentiranje, se na platnu prepletajo s fiktivnimi prizori. V njih v nosilnih vlogah nastopata uveljavljena gledališka in filmska igralca Jaka Lah (Josip) in Rok Vihar (Edvard - na posnetku iz filma); slednji je pred nekaj leti nastopil tudi v produkciji Slo- venskega stalnega gledališča Romulus Veliki. Ob njima pa so med številnimi statisti in statistkami tudi številni bolj ali manj uveljavljeni igralci z obeh strani meje (med njimi na primer Božidar Tabaj iz Štandreža). Film (v koprodukciji podjetja Casablanca, RTV Slovenije, goriške Transmedia idr.) gledalca popelje v habsburško Gorico, v kateri so se prepletale italijanščina, nemščina in slo- venščina. Na zelene travnike Malih Rojc, kjer se je vršilo nekaj neuspelih vzletov, naposled pa tudi tisti, ki je Edvarda razglasil za prvega amaterskega letalca v avstro-ogrski monarhiji. V Zagreb, kamor se brata preselita, saj se načrtovanje in gradnja letal spremenita v komercialen posel. A tudi v Beograd, kjer se januarja 1911 Edvardov polet nad trdnjavo Kale-megdan tragično konča. (pd) naš intervju - Režiser Martin Turk »V filmskem svetu so stiki nadvse dragoceni« Prav gotovo je najbolj uspešen slovenski tržaški filmski režiser vseh časov. Marsikateri kritik in novinar pa ga že uvršča tudi med najbolj perspektivne osrednje-slovenske cineaste prihodnosti. Dejstvo je, da sta talent in trdna volja Martina Turka popeljala zelo daleč. Tako daleč, da so na lanskem festivalu v Cannesu predstavili njegov kratkometražni film Vsakdan ni vsak dan. In da so ravno njega, enaintride-setletnega Barkovljana, izbrali med skupno stosedemdesetimi režiserji z vsega sveta, da se udeleži petmesečnega staža v Parizu, ki ga canski festival posveča perspektivnim avtorjem nove generacije. Z njim se ga je udeležilo še pet mladih filmarjev in Nemčije, Izraela, Poljske, Čila in Gvatemale. Izkušnjo je Martin že opisal na straneh Delove Sobotne priloge. Danes (ob 16. uri) bo Festival slovenskega filma v Portorožu predstavil kar dva njegova filma; srednjemetra-žni TV film Soba 408 in kratki igrani film Robutanje koruze. V zadnjem letu se je v Martinovem življenju spremenilo marsikaj. Največje darilo pa je bilo rojstvo sinčka Julijana. »To je bila že sama po sebi velika življenjska sprememba,« pravi Martin Turk. »Ob tem pa se je razvijalo tudi moje delovno zlato obdobje. Avgusta lani sem posnel kratki film Robutanje koruze, novembra pa sred-njemetražni TV film Soba 408. Od marca do polovice julija sem se preselil v Pariz, kjer sem se udeležil can-skega Cinefondation Residencea; v sklopu slednjega sem nato šel tudi v Mehiko na festival Expresion en corto in na festival v Locarno.« Kaj za en staž je to bil? Cinefondation Residence je del uradnega programa filmskega festivala v Cannesu. Leta 1998 ga je ustanovil direktor festivala Gilles Jacob z namenom, da podpre najbolj perspektivne avtorje nove generacije. Na podlagi projekta, ki ga pripravljam in na podlagi že posnetih kratkih filmov, so me decembra lani povabili na intervju v Pariz, kjer sem se pogovoril s samim predsednikom Jacobom. Skupno so prejeli 170 prijav, izbrali pa šest. Kako bi ocenil to izkušnjo? Seveda je bil to zame izjemen uspeh, bivanje v pariški rezidenci ter celoten program Cinefondationa pa zelo dragocena izkušnja. V Parizu sem živel več kot štiri mesece. Posvečal sem se predvsem svojemu scenariju, se družil z ostalimi petimi rezidenti ter srečal veliko filmskih osebnosti, kot so Claire Denis, Peter Greenaway, Vibe-ke Windelov (producentka Larsa Von Trierja), Christian Jeune (selektor tekmovalnega programa canneskega festivala) in druge. Ekipa Cinefondatio-na je zelo pozorna in skrbi za reziden-te tako v ustvarjalnem kot materialnem smislu. Predvsem pa je tako zame kot za projekt, ki ga pripravljam, odlična in pomembna referenca. Canski logo na promocijskem materialu mojega nastajajočega projekta ima prav gotovo svojo moč in težo. Udeležil ste se tudi letošnjega festivala v Cannesu. Tu sem predstavil svoj nastajajoči projekt in si ogledal ogromno filmov. Dobil smo celo karte za večerne premiere in za zaključno podelitev nagrad, kar je absolutno izredna izkušnja. Kaj pomenijo tovrstni stiki za tvojo prihodnost? Projekt je tako rekoč in progress (v teku nastajanja). Va- žno je izrabiti trenutek, ker je ta projekt zdaj »vroč«. Prijavili smo ga na nekaj koprodukcijskih marketih, da bi dobili še druge tuje partnerje, ki bi želeli sodelovati z nami, prijavili pa ga bomo tudi na razpis slovenskega Filmskega sklada. Tovrstni stiki so pomembni predvsem za prihodnost. Ni nujno, da ti pomagajo prav pri tem načrtu, mogoče ti bodo pri naslednjem. V filmskem svetu so stiki nadvse dragoceni. Več jih imaš, boljše se znajdeš. Lani si povedal, da bi eden tvojih prihodnjih načrtov lahko bilo snemanje filma v Trstu. Naslov projekta je Gram ljubezni. Tokrat scenarija nisem napisal jaz, ker je zanj poskrbela Tanika Šajatovič, ki ga ravno v teh tednih tudi končuje. Pri Filmskem skladu in iz evropskih sredstev Media smo že dobili denar za razvoj scenarija in projekta. Imamo tudi koproducente iz Nemčije, Hrvaške in Italije. Trenutno še ne vem, kdaj ga bom snemal, a sigurno ga bom. Danes popoldne v Portorožu predstavljaš dva svoja filma. To je izreden uspeh za mladega cineasta ... Priznam, da sem zelo vesel, da imam tam kar dva filma. Posebej se veselim projekcije Sobe 408, ker smo film končali šele prejšnji teden in bo v Portorožu res premierna projekcija. Želel bi, da bi na projekcijo prišlo čim več gledalcev, tudi iz zamejstva ... Kako je potekalo delo? Kako si izbral igralce in kje si snemal filma? Delo je potekalo brez večjih težav, čeprav je realizacija televizijskega dela zelo različna od snemanja filma. Pri televizijski produkciji razpolagaš v glavnem z ekipo in tehniko, ki sta zaposleni na televiziji. Moraš pač slediti njihovim pravilom, ki so včasih malo komplicirana. Priznam, da sem imel veliko srečo, da so se na TV SLO odločili za moj projekt. Ustrezal je namreč budgetu, ki so ga imeli na razpolago. Z nekaterimi igralci sem že delal (Maja Gal Štromar in Iva Babic), z ostalimi pa sem prvič sodeloval. Šestnajst dni smo snemali v Ljubljani in prvič sem se kot režiser soočal s tako dolgim snemalnim delom. Bila je zelo dobra izkušnja in odlična priprava za snemanje celovečernega filma. V nekaj letih si postal eden najbolj perspektivnih slovenskih režiserjev ...v državi, ki ima kar nekaj težav s produciranjem filmov. Kaj bi lahko povedal o tem? Upam, da se bodo stvari spremenile in da bodo mladi ustvarjalci deležni vse večje podpore. Predvsem upam, da se bo prijavljanje na razpis poenostavilo in da bo izbira res temeljila le na kakovosti scenarijev in ekipe. Kateri so tvoji prihodnji načrti? Čim prej bi rad posnel svoj celovečerni prvenec. Upam, da mi bo to uspelo v naslednjih dveh letih. (Iga) / SVET Petek, 2. oktobra 2009 1 3 naravne katastrofe - Še vedno nedokončen obračun potresa, ki je prizadel Indonezijo Na Sumatri do sinoči našteli 1.100 mrtvih Število žrtev potresa in cunamijev na otočju Samoa pa se je povzpelo na 150 DZAKARTA/NEW YORK - Število smrtnih žrtev uničujočega potresa, ki je v sredo prizadel Sumatro, se je povzpelo na najmanj 1100, verjetno pa bo še naraslo, je sinoči na sedežu ZN v New Yorku dejal vodja humanitarnih služb pri svetovni organizaciji John Holmes.Indonezijske oblasti so pred tem včeraj sporočile, da je potres terjal najmanj 770 mrtvih in skoraj 300 poškodovanih. Številni so ostali brez strehe nad glavo. Nekaterih delov prizadetega območja reševalci sploh še niso dosegli, zato se bojijo, da bo žrtev še precej več. Najbolj je prizadeto mesto Pa-dang z okoli 900.000 prebivalci. V tem mestu je porušenih je prek 1000 zgradb, med njimi več bolnišnic, šol in mošej. "Ne podcenjujmo katastrofe. Pripravimo se na najhujše. Naredili bomo vse, da žrtvam pomagamo," je pred odhodom v Padang dejal indonezijski predsednik Susilo Bambang Yud-hoyono. Po prvem potresu z močjo 7,6 stopnje je območje prizadel močan po-potresni sunek, ki je imel moč 6,8 stopnje in je še dodatno poškodoval številne zgradbe. Slovenski vodniki reševalnih psov, ki so del enote Mednarodne zveze reševalnih psov, so medtem sporočili, da so v pripravljenosti na odhod na Sumatro. Tja naj bi se odpravili sinoči, saj so indonezijske oblasti že sprejele ponujeno pomoč Mednarodne zveze reševalnih psov. Pomoč nudi tudi Italija. Poleg tega pa je EU včeraj Indoneziji odobrila za tri milijone evrov nujne humanitarne pomoči, so sporočili iz Bruslja. V potresu, ki je v torek prizadel otočje Samoa v Tihem oceanu, in cu-namiju, ki mu je sledil, pa je po zadnjih podatkih oblasti umrlo 150 ljudi, vendar številne še vedno pogrešajo. Okoli 6000 ljudi je na Samoi ostalo brez strehe nad glavo, prek 30.000 ljudi pa potrebuje humanitarno pomoč, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Medtem novozelandski strokovnjaki ocenjujejo, da potresa nista povezana, saj sta bila epicentra oddaljena približno 10.000 kilometrov drug od drugega. Edina povezava med potresoma je, da sta se zgodila na območju t. i. tihomorskega Ognjenega obroča, ki je znan po svoji seizmični aktivnosti. Ognjeni obroč se razteza od Indonezije do obale Čila v 40.000 kilometrov dolgem loku. Objokana mati s sinčkom v naročju med ruševinami Padanga ansa Čevelj v direktorja IMF CARIGRAD - Generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqueja Strauss-Kahna je na univerzi Bilgi v turškem Carigradu včeraj pričakalo neprijetno presenečenje. Nek študent je vanj zalučal čevelj, ostali študenti pa so se pred poslopjem univerze spopadli s policijo. Selcuk Ozbek je čevelj zalučal v noge generalnega direktorja IMF in stekel proti odru, kjer je Strauss-Kahn govoril. Policiji ga je uspelo ustaviti, mladenič pa je pri tem vpil slogane proti IMF. Turški mediji so ob tem poročali, da je Ozbek študent, ki je prostovoljno delal za levo usmerjeni časopis. Omenjeni dogodek močno spominja na incident v Iraku, kjer je iraški novinar decembra lani v nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha vrgel čevelj. Še beg iz Vzhodne Nemčije BERLIN - Nekdanja Vzhodna Nemčija se tudi dvajset let po padcu Berlinskega zidu še vedno sooča z množičnim izseljevanjem prebivalcev na zahod Nemčije, ugotavlja nemški statistični urad (Destatis). Po začasnih podatkih urada je območja na vzhodu Nemčije, ki jih je brezposelnost posebej prizadela, lani zapustilo 136.500 ljudi. Vrh je preseljevanje doseglo leta 1991, ko se je z vzhoda proti zahodu odpravilo 165.400 ljudi. Od leta 1990 se je na pot iskanja lepše prihodnosti odpravilo približno 1,8 milijona ljudi iz nekdanje Vzhodne Nemčije. (STA) jedrska pogajanja - Predstavnika Washingtona in Teherana sta se srečala tudi na štiri oči Srečanje med Iranom in šesterico potekalo v »konstruktivnem vzdušju« ŽENEVA/NEW YORK - Pogovori v Ženevi med Teheranom in šesterico držav o njegovem jedrskem programu so se včeraj končali, nadaljevali pa se bodo še v oktobru, so sporočili diplomatski viri. Iranski pogajalec je sicer znova izpostavil, da se Iran ne bo odrekel svoji "absolutni" pravici do jedrske tehnologije, kljub temu pa so vsi s pogovori bolj ali manj zadovoljni. Pogovori v Ženevi med Iranom in šesterico držav, petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov - Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo, Rusijo in ZDA ter Nemčijo, so po oceni iranskega zunanjega ministra Manušerja Motakija potekali v "konstruktivnem vzdušju". Na novinarski konferenci na sedežu Združenih narodov v New Yorku je izrazil upanje, "da bo tudi druga stran imela enako politično voljo in odločenost" za reševanje problemov kot Iran. Iranski zunanji minister je znova poudaril, da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi in da bodo z bogate- njem urana nadaljevali, saj da potrebujejo jedrsko gorivo za svoje jedrske elektrarne. Podobno je v Ženevi zatrdil tudi glavni iranski pogajalec Saed Džalili, ki je političnim direktorjem šesterice držav tudi podrobno opisal iranski paket predlogov o reševanju "globalnih vprašanj", a hkrati zatrdil tudi, da se "islamska republika Iran ne bo nikoli odrekla svojim absolutnim pravicam". Je pa Iran nakazal možnost, da bi obogateni uran za raziskovalni reaktor vendarle pridobil od tretje strani. V medijih so se takoj zatem že pojavile špekulacije, da naj bi šlo za Kanado, vendar uradne potrditve ni bilo. Sta pa načrt Irana že pozdravili Francija in Rusija. Slednja je celo ponudila lastne zmogljivosti. Napetosti med svetovnimi silami in Iranom glede spornega iranskega jedrskega programa so se sicer v zadnjih dneh zaostrile, saj je Iran priznal, da gradi že drugi objekt za bogatenje urana, poleg tega pa je v nedeljo in pone- deljek izvedel več poskusnih izstrelitev raket. Oboje je v mednarodni javnosti sprožilo plaz kritik. Včerajšnji pogovori v Ženevi so bili zato zelo pomembni, tudi ker je do njihove obnovitve prišlo po 14 mesecih. Da so potekali v konstruktivnem vzdušju, so potrdili tudi diplomatski viri iz šesterice. Najprej je potekalo jutranje zasedanje, pogovori pa so se "neformalno" nadaljevali tudi po kosilu. Pogovori so bili sicer namenjeni predvsem temu, da bi Iran prepričali v razkritje njegovega jedrskega programa in v transparentne inšpekcije njegovih jedrskih objektov, predvsem pa v opustitev bogatenja urana. Sicer Teheranu grozijo nove sankcije Združenih narodov. Toda Iran je na drugi strani sporočal, da se je pripravljen pogovarjati o "globalnih problemih", nikakor pa ne o pravici do uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Na koncu so se dogovorili, da se znova sestanejo še oktobra. To je najprej sporočila iranska stran, nato pa je novico potrdil tudi predstavnik ameriške delegacije. Visoki ameriški predstavnik na pogovorih v Ženevi William Burns naj bi se sicer včeraj ločeno sestal tudi z iranskim pogajalcem Džali-lijem, vendar so pogovori na štiri oči potekali za zaprtimi vrati, zato več podrobnosti ni znanih. Je pa to po mnenju diplomatov znak, da se je administracija ameriškega predsednika Bara-cka Obame pripravljena z Iranom pogovarjati tudi dvostransko. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je sicer na predvečer srečanja opozorila Iran, da tvega večjo osamitev in mednarodni pritisk, če inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ne bo omogočil dostopa do svojih jedrskih naprav ter zamrznil spornih dejavnosti. Francoski obrambni minister Herve Morin pa je poudaril, da si bo Pariz prizadeval za nove sankcije proti Iranu, če ta do decembra ne bo razjasnil sumov, povezanih z njegovim jedrskim programom. (STA) obletnica - Predsednik države na slovesnosti ob 60. obletnici ustanovitve ljudske republike Hu Jintao: Samo socializem reši Kitajsko, samo reforma in odpiranje zagotovita razvoj Kitajske, socializma in marksizma PEKING, 1. oktobra (STA) - Okoli 200.000 ljudi se je včeraj zbralo na Trgu nebeškega miru v Pekingu na slovesnostih, s katerimi Kitajska obeležuje 60. obletnico ustanovitve ljudske republike. V ospredju je bila zlasti velika vojaška parada, med katero so prikazali najsodobnejšo oborožitev. Predstavilo pa se je tudi na tisoče vojakov v različnih sestavah. Na paradi, med katero je bilo mogoče spremljati tudi prelete letal in helikopterjev v različnih formacijah, je Kitajska postavila na ogled svojo najsodobnejšo oborožitev, vključno z novimi medcelinskimi balističnimi raketami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kitajski predsednik Hu Jintao je na slovesnosti na omenjenem trgu, na katerem je 1. oktobra 1949 kitajski revolucionarni voditelj Mao Zedong razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, izbrani množici poudaril, da je razvoj in napredek nove Kitajske v minulih 60 letih povsem dokazal, da lahko samo socializem reši Kitajsko, samo reforma in odpiranje pa lahko zagotovijo razvoj Kitajske, socializma in marksizma. "Socialistična Kitajska, ki se spoprijema s prihodnostjo, danes ponosno stoji na Vzhodu," je poudaril Hu. "Razvoj in napredek nove Kitajske v zadnjih 60 letih sta v celoti dokazala, da lahko le socializem reši Kitajsko, in le reforme in odpiranje so zagotovili razvoj Kitajske, socializma in marksizma," je dejal Hu, ki je za to priložnost oblekel tradicionalno maoistično obleko. Vojaškemu mimohodu je sledila pisana parada, na kateri je sodelovalo na deset tisoče ljudi, ki so usklajeno korakali, plesali in prepevali. Na enem od pisanih vozil, na katerih so prikazali dosežke države v 60 letih, so se peljali tudi ki- tajski športni junaki, med njimi tekač čez ovire Liu Xiang in nekdanji olimpijski prvak v gimnastiki Li Ning. Čez trg so se zapeljali tudi veliki potreti kitajskih voditeljev, od Maa do Huja, ki jih je pospremilo okoli 80.000 otrok s karticami, s katerimi so izpisali različne napise, na primer "socializem je dober" in "naj živi Kitajska". Na jutranjih slovesnostih, ki jih je pospremilo jasno nebo brez oblakov, je sicer sodelovalo okoli 200.000 ljudi. Kljub velikemu ponosu, ki ga je bilo čutiti ob slovesnosti, oblasti niso mogle prikriti določene negotovosti - to je bilo najbolje čutiti ob dra-konskih varnostih ukrepih, ki so jih oblasti uvedle, da bi preprečile možne grožnje prireditvi. In vendar so se v središču Pekinga pojavili tibetanski in drugi protestniki, ki jih je policija takoj odstranila. Zaradi varnostnih ukrepov si je morala večina od 17 milijonov prebivalcev Pekinga parado ogledati doma v neposrednem televizijskem prenosu tako kot ostali Kitajci. Slovesnost se je končala okoli poldneva, vendar je središče Pekinga ostalo zaprto, saj je bil zvečer tam na sporedu še veličasten ognjemet, o katerem so kitajski mediji poročali, da je bil največji na svetu doslej. (STA) 1 4 petek' z °ktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Deželni odbornik Riccardi odgovarja svetniku Brandolinu Doslej nobene odločitve o lokaciji nuklearke« Senatorja Demokratske stranke Pegorer in Della Seta naslovila vprašanje na Berlusconija Odločitev v zvezi z gradnjo jedrske centrale na Tržiškem ni še padla. To je včeraj zagotovil deželni odbornik za energijo, infrastrukture in promet Riccardo Riccar-di, ki je odgovoril na svetniško vprašanje deželnega svetnika Demokratske stranke Giorgia Brandolina. Svetnik je zahteval, naj deželna uprava jasno pove, ali je vest, da namerava italijanska vlada zgraditi jedrsko centralo pri Tržiču, utemeljena. Brandolin DS je s tem v zvezi že vložil svetniška vprašanja v februarju, toda takratni odgovori ga niso zadovoljili. Pred kratkim je naletel na izjave ministra Scajole o gradnji nukleark v Italiji. Te naj bi zgradili po modelu jedrskih central na Finskem, načrtovanje naj bi se začelo leta 2013, njihova gradnja pa leta 2020. Osrednji italijanski gospodarski dnevnik je namreč objavil članek, v katerem Scajola govori o možnih lokacijah za nuklearke, pravi Brandolin in opozarja, da je na zemljepisni karti, ki spremlja članek, označen tudi Tržič. Zaskrbljenost je na mestu, trdi svetnik DS, saj je tržiška termo-električna centrala letos postala last grupacije A2A, ki s francoskimi partnerji preučuje vlogo jedrske energije v Italiji. Poleg tega družba A2A izvaja študije in ustanavlja konzorcij delavcev in potrošnikov po finskem modelu. Za nameček območje nekdanje tovarne Ineos Films v Tržiču je prevzela družba Mangiarotti, v okviru katere deluje podjetje Mangiarotti Nuclear, ki proizvaja komponente za nuklearke. Vse to naj bi utrjevalo sum, da Tržič ni zaman omenjen med morebitnimi lokacijami. »Državna vlada sploh ni še evidentirala primerne lokacije za izgradnjo nu-klearke na območju FJK,« je Brandolinu odvrnil Riccardi in nadaljeval: »Deželna uprava soglaša z rimskimi načrti v zvezi z jedrsko energijo, trenutno pa ni še govor o možnih lokacijah v naši deželi. Mnenje predsednika Renza Tonda na to temo je znano; večkrat je pokazal naklonjenost k iskanju sinergij tudi s centralami, ki delujejo izven italijanskega ozemlja, npr. v Krškem.« Brandolin je ocenil, da je Riccardijev odgovor površen in nezadosten, saj se ni dotaknil izjav ministra Scajole in dogajanja na Tržiškem. »Čas je, da deželna uprava povleče glavo iz peska in se preneha skrivati za "pilatskimi" dogovori. Njeno vedenje daje misliti, da soglaša z načrtom drža- ronke - Nesreča 30-letni delavec iz Gorice v hudem stanju Dejan Spezzacatena, 30-letni delavec, ki se je v sredo dopoldne ponesrečil na delovnem mestu v Ronkah, je v hudem zdravstvenem stanju. Goričan, ki se je opekel med delom z vrelim katranom, je utrpel globoke opekline na zgornjem delu telesa, na obrazu in na rokah. Opekline so prizadele okrog 60 odstotkov mladeničevega telesa, ob obsegu pa skrbi zdravnike tudi dejstvo, da je lepljivo snov - katran - težko odstraniti s kože. Nezgoda pri delu se je pripetila v sredo okrog 10. ure v bivšem kamnolomu v Ronkah, kjer deluje družba Granulai Calcarei. Dinamiko morajo karabinjerji iz Ronk, ki so posredovali na kraju, še pojasniti, kaže pa, da se je 30-letni Spezzacatena opekel med delom z vrelim katranom, ki ga proizvajajo na kraju. Moškemu so nemudoma priskočili na pomoč sodelavci, ki so poklicali službo 118, nato pa so ga z avtom odpeljali reševalcem naproti. Delavca so nato s helikopterjem odpeljali v specializirani center v Padovo. vne vlade in da ji bo dala zeleno luč za gradnjo centrale v Tržiču,« ocenjuje Brandolin. Glede gradnje nuklearke v Tržiču sta v senatu vložila poslansko vprašanje tudi predstavnika DS Carlo Pegorer in Roberto Della Seta, ki zahtevata odgovor od predsednika vlade Berlusconija. »Vse dežele, kjer bi lahko prišlo do gradnje jedrske centrale, se obračajo na ustavno sodišče. Le dežela FJK in Lombradija nista še ukrepali,« podčrtujeta senatorja. (Ale) Riccardo Riccardi bumbaca Gorgio Brandolin bumbaca tržič - Delavci tovarne Eaton srečali Pizzolitta Potrebna usposobljenost Zaposleni, ki so že več mesecev v dopolnilni blagajni, si želijo tečajev, ki bi jim pomagali pri iskanju nove službe Tovarna Eaton v Tržiču altran Prirejanje tečajev za delavce, ki bi odgovarjali realni potrebi krajevnega gospodarstva, potreba po sporazumu z bankami na področju posojil in projekti za nudenje socialne pomoči delavcem so bile teme, ki so jih predstavniki delavcev tovarne Eaton Automotive obravnavali s tržiškim županom Gianfrancom Pizzolittom in njegovo odbornico za socialo Cristiano Morsolin. Do srečanja je prišlo zaradi težkega položaja, v katerem se je znašlo 340 delavcev obrata v ulici Bagni, ki so že več mesecev v dopolnilni blagajni in ki bodo kmalu na mobilnosti (med temi bo le 20 prostovoljnih). Sindikalna predstavnika obrata Livio Menon in Fiorenzo Puntin sta povedala, da delavci izražajo potrebo po organizaciji tečajev, ki bi jim lahko resnično pomagali pri iskanju službe. »Delavec, ki ga odpustijo, ne more razmišljati, da se bo preživljal samo s socialno koristnimi deli. Te pobude so sicer dobrodošle, a so samo prvi korak. Koristnejši bi bili tečaji, ki bi usposabljali figure delavcev, ki so potrebne na našem trgu dela. Primer je navtični sektor, ki se poslužuje slovenskih in hrvaških mizarjev,« sta povedala sindikalna predstavnika. Menon je priznal, da se tržiška občina trudi, da bi podpirala delavce v stiski, podčrtal pa je potrebo po sodelovanju z deželo in industrijskim konzorcijem. Pizzo-litto se je obvezal, da bo kmalu priredil srečanje s predsednikom dežele Renzom Tondom, ki bo kmalu obiskal Tržič. sovodnje - I RIS Soglasno za prodajo sektorja energije Tudi v Sovodnjah je občinski svet izglasoval sklep o prodaji energetskega sektorja pokrajinskega podjetja za javne storitve IRIS. Enako kot v Štever-janu, kjer se je občinski svet sestal v ponedeljek, so tudi v Sovodnjah soglasno odobrili sklep o podaljšanju pogodbe za dodelitev javne storitve dobave plina in z njo povezane protidajatve, smernice v zvezi z organizacijo javnih storitev v energetskem in okoljskem sektorju ter smernice za odstop od soudeležbe družbe IRIS pri družbi Isogas in energetskega oddelka podjetja nastajajoči družbi s stoodstotno javno soudeležbo. Sovodenjski občinski svet je v sredo odobril tudi nekaj manjših sprememb v proračunu 2009 in imenoval komisijo za gradbeništvo, ki jo sestavljajo Christina Sponza, Arturo Bre-sciani, Roberto Roiz in Renzo Zorzin. Smernice v zvezi z odstopom energetske veje podjetja IRIS, ki bo ohranilo le okoljski sektor, so pred nedavnim odobrili tudi v Doberdobu, kjer se za prodajo ni izrekel le svetnik Severne lige Marino Ferfolja. V Tržiču so prodajo odobrili s samo devetimi glasovi za, saj je opozicijski svetnik Maurizio Volpato glasoval proti, Gian-paolo Andrian (Demokratska stranka) se je vzdržal, predsednik občinskega sveta Maurizio Ghinelli je pozabil pravočasno pritisniti na gumb, svetniki opozicije pa so zapustili dvorano pred glasovanjem. V Gorici je bil sklep odobren po peturni razpravi z 22 glasovi za (iz vrst večine sta izven dvorane ostala predstavnika Severne lige Gian-franco Zotti in Alberto Alberti), osmimi proti (predstavniki Foruma Andrea Bellavite, Anna Di Gianantonio in Marko Marinčič, skupine Progetto Gorizia Bernardo De Santis, Italije vrednot Donatella Gironcoli, Levice in svobode Livio Bianchini ter predstavnika SSk Marilka Koršič in Silvan Pri-mosig) in štirimi vzdržanimi (svetniki DS Federico Portelli, Daniele Orzan, Marco Rota in Aleš Waltritsch). Iz omenjenih glasovanj torej izhaja, da predstavniki posameznih strank v različnih občinskih svetih niso povsod zavzeli istega stališča do prodaje energetskega sektorja družbe IRIS. gorica - Danes na sedežu industrijcev novo srečanje o usodi tovarne Carraro Sindikati in lastniki spet za mizo Delavci prekinili stavko in protestno mobilizacijo pred obratom, da bi ne dodatno oškodovali družbe v krizi gorica - VZPI-ANPI o obratu Carraro Kot leta 1945 je treba odločno braniti tovarno »Zaprtje tovarne Carraro bi za goriško industrijo predstavljalo izredno bolečo izgubo. Mesto bi ostalo brez enega izmed svojih zgodovinskih obratov, zapiranje tovarn pa bi Gorico še dodatno izoliralo in jo pahnilo ob rob deželnega gospodarstva.« V to so prepričani pri goriški zvezi VZPI-ANPI, čigar člani so se 23. septembra udeležili mobilizacije pred goriškim sedežem industrijcev, kjer so se predstavniki družbe Carraro pogajali s sindikati o prihodnosti obrata v Stražcah. Ob tej priložnosti so predstavniki zveze VZPI-ANPI izrazili svojo solidarnost delavcev in opozorili, da italijanska ustava temelji ravno na delu kot najvišji vrednoti demokratične ureditve. »Zaradi tega je treba stati ob strani delavcem, goriški javni upravitelji pa se morajo odločno zo-perstaviti krčenju števila delavcev, ki dejansko vodi k zaprtju obrata,« poudarjajo iz vrst zveze VZPI-ANPI in opozarjajo na boje za obrambo goriških tovarn. »29. aprila leta 1945 so se delavci tovarne Safog, današnje Carraro, z orožjem v rokah uprli četnikom, ki so hoteli obrat minirati. Boji so trajali dva dni, med obrambo tovarne pa so padli delavci Domenico Bentivoglio, Francesco Dugarc, Luigi Fontanin, Sergio Scamperle in Ca-millo Borsese,« poudarjajo predstavniki zveze VZPI-ANPI. Delavci pred tovarno Carraro bumbaca Na goriškem sedežu industrijcev se bodo danes ponovno sestali sindikalisti in predstavniki družbe Carraro, da bi se naprej pogajali o usodi obrata v Stražcah. Sindikalisti bodo spet zahtevali, da naj se družba Carraro poslužuje izredne dopolnilne blagajne in solidarnostnih pogodb za rešitev delovnih mest v Gorici, medtem ko naj bi predstavniki lastnikov vztrajali s predlogom o mobilnosti za 80 od 120 delavcev, kar so med drugim zagovarjali tudi prejšnji teden na srečanju na sedežu dežele v Vidmu. »Pred srečanjem nismo ravno optimisti,« je včeraj razložil pokrajinski tajnik FIOM-CGIL Thomas Casotto in opozoril, da družba Carra-ro vztraja s svojo zahtevo po mobilnosti in od nje noče nikakor odstopiti. Medtem so delavci iz goriške tovarne prekinili stavko in protestno mobilizacijo pred obratom, da bi ne dodatno oškodovali družbe Carraro, ki je letos zašla v hudo krizo zaradi razpolovitve naročil in prodaje. Delavci nočejo, da bi njihovi delodajalci uporabili stavko in mobilizacijo kot izgovor za zaprtje obrata, zato pa bo v naslednjih dneh proizvodnja potekala nemoteno. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 2. oktobra 2009 15 gorica-tržič - Novost v transfuzijskih oddelkih Izvidi krvi odslej samo po naročilu Na okencih CUP jih sprejemajo med 7.30 in 9. uro Za izvid krvi v vseh transfuzijskih oddelkih goriškega zdravstvenega podjetja se po novem moramo naročiti; z receptom zdravnika se moramo odpraviti v center CUP, kjer nam bodo povedali datum in uro, ko se moramo ponovno vrniti v bolnišnico, da nam vzamejo vzorec krvi. Z včerajšnjim dnem je namreč stopila v veljavo novost, ki je med ljudmi sprožila kar nekaj negodovanja. Marsikdo o njej ni bil obveščen, saj zdravstveno podjetje ni poskrbelo za pravočasno informativno kampanjo, čeprav se dnevno zaradi izvidov krvi odpravi v goriško in tržiško bolnišnico ter v ambulante v Krminu, Gradežu in Gradišču na stotine ljudi. Včeraj je sprememba utečene prakse, na podlagi katere so se ljudje zjutraj odpravljali na izvid krvi brez predhodnega naročila in zgolj z receptom zdravnika, največ težav povzročila v Gorici. Marsikdo je mislil, da bo malce počakal v vrsti in opravil izvid, v resnici pa se je moral vrniti domov, potem ko so mu pri okencu CUP določili nov datum in uro analize. Ne glede na včerajšnje težave v goriški bolnišnici so se pri zdravstvenem podjetju odločili za spremembo utečene prakse, ker dosedanja organizacija delovanja transfuzijskega oddelka ni bila optimalna. Večina ljudi se je namreč odpravljalo na izvid krvi ob ponedeljkih in torkih, ko so v tranfuzijskem oddelku beležili trideset odstotkov več obiskov kot ob četrtkih in petkih. Večje število izvidov v začetku tedna je bremenilo tudi delovanja laboratorija, kjer so kri analizirali, sploh pa so ob ponedeljkih in torkih v transfuzijskih oddelkih nastajale dolge vrste. Po novem bo tako za izvid krvi najprej treba k družinskemu zdravniku. On bo zapisal recept, s katerim se bo treba napotiti v eden izmed centrov za rezervacijo zdravniških pregledov in storitev CUP, kjer bodo določili datum in uro izvida. Zatem se bo treba končno odpraviti v goriško ali tržiško bolnišnico oz. v eno od treh ambulant, kamor se bo seveda treba vrniti po rezultate analize. Za izvid krvi bo tako treba trikrat obiskati bolnišnici oz. ambulante, kar bo seveda precej zamudno. Izvide krvi bodo odpravljali med 7.30 in 9.30, in sicer v štirih polurnih izmenah, tako da naj bi preprečili nastajanje dolgih vrst, do katerih je doslej prihajalo. Sicer pa so za naročila izvidov centri CUP v Gorici, Tržiču, Gra- ■nacETJ r n » / / A y Center CUP v goriški bolnišnici dežu in Krminu odprti med 7.30 in 9. uro, v Gradišču pa med 7.30 in 8.30. V prihodnjih tednih naj bi v goriški in tržiški bolnišnici podaljšali urnik odprtja centrov CUP do 13. ure. Medtem se je nad novostjo že negativno odzval deželni svetnik Ljudstva svobode Gaetano Valenti. »Odločitev nekaterih vodilnih funkcionarjev zdravstvenega podjetja me pušča brez besed, saj je goriško zdravstveno podjetje edino, ki uvaja naročila za izvide krvi. Drugod so naročila možnost, ki jo dajo ko-ristnikom storitve, nikakor pa je ne vsiljujejo,« poudarja Valenti in opozarja, da goriško zdravstveno podjetje nikogar ni pravočasno obvestilo o uvajanju gorica - SDGZ prireja predavanje skupaj s Slovikom in JAPTI-jem V KB Centru navodila za pisanje uspešnega e-pisma Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in slovenski izobraževalni konzorcij Slo-vik prirejata v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) predavanje na temo »Kako napisati uspešno e-pi-smo«. Predavanje bo vodila znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič in bo potekalo v Tu-movi dvorani v KB Centru v Gorici v ponedeljek, 5. oktobra. Po predavanju bo predstavnica Slovika Maja Humar predstavila izobraževalni program in tečaje Slovika za podjetja. Predavanje spada v niz prireditev, ki jih SDGZ prireja v sodelovanju z JAPTI-jem in Slo-vikoom in ki so namenjena slovenskim podjetnikom iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Podobno predavanje je potekalo pred dnevi na Opčinah z naslovom Odlično delo z osebjem v kriznem obdobju, tokrat pa je goriški pokrajinski odbor SDGZ-ja izbral tematiko pisanja e-pi-sem, ki postaja vedno bolj pomembno orodje komunikacije v poslovnem svetu. Srečanje je zato priporočeno predvsem članom in zainteresiranim podjetnikom, ki si bodo pridobili osnovno znanje pri pisanju e-pisem, in se seznanili z napakami, ki jih dnevno opažamo v prejetih e-pi-smih. gorica - Posvet društva Oriens Od Kalcedonskega koncila do Vestfalskega miru Spregovorili bodo o odnosih med Evropo in Bližnjim Vzhodom Na katerih vrednotah sloni Stara celina danes in na katerih je slonela v preteklosti? Kakšen je odnos Evrope do kultur na Bližnjem vzhodu in v srednjeazijskih državah? Odgovore na ta vprašanja in o marsičem v zvezi z Evropsko identiteto bodo skušali najti na celodnevnem posvetu z naslovom »Od Kalcedonije do Westfalije: iskanje identitete«, ki bo potekal jutri od 15. ure dalje v deželnem avditoriju v Gorici in ki ga prireja kulturno združenje Oriens. »Večkrat slišimo iz ust diplomatov, da je treba med zahodom in islamskim vzhodom vzpostavit dialog. Dialog pa je in bo mogoč le v primeru, da zavestno poznamo svojo lastno evropsko identiteto,« pravi Girogio Tunis v imenu društva Oriens, ki je nastalo pred nekaj meseci kot krožek goriških izobražencev, ki se kot popotniki ali poklicni raziskovalci zanimajo za izvor prvih krščanskih monoteističnih skupnosti na območju današnjega Bližnjega vzhoda. Posvet, katerega rdeča nit, so tako pridobitve Kalcedonskega koncila iz leta 451 kot tudi pridobitve Vestfalskega miru, ki je po Tridesetletni vojni med evropskimi narodi ponovno prinesel daljše obdobje miru v Evropi, bosta oblikovala teolog Giorgio Fedalto in podsekretar Organizacije združenih narodov Giandomenico Picco. (VaS) gorica - Niz »II libro delle 18.03« Beppino Englaro predstavlja knjigo o Eluanini zgodbi bumbaca naročil, kar je poleg ljudi, ki so potrebovali izvid krvi, presenetilo tudi osebje transfuzijskih oddelkov. »Čeprav bodo analize še naprej takoj opravljali nosečnicam in onkološkim bolnikom, bi po mojem mnenju morali omogočiti vsakomur, ki to potrebuje, da opravi izvid v čim krajšem času,« poudarja Va-lenti in opozarja, da novost bi lahko povečala število ljudi, ki opravijo izvid krvi v strukturah, katerih delovanje poteka v konvenciji z deželo. Valenti nazadnje napoveduje, da se bo uprl novosti, če ne bodo v organizacijo transfuzijski oddelkov vnesli dodatnih sprememb in izboljšav, ki so po njegovem mnenju sila potrebne. Beppino Englaro in tragika, ki je spremljala smrt njegove hčerke Eluane, bosta med protagonisti nove izvedbe pobude »Il libro delle 18.03«, ki jo pod vodstvom docentke na Videmski univerzi Renate Kodilja in goriškega pisatelja Giorgia Mosettija med 8. in 22. oktobrom že tretjič prireja goriško prevozno podjetje APT. Oktobrska izvedba niza knjižnih predstavitev krajevnih avtorjev, ki jo je omogočilo pokroviteljstvo občine Gorica in goriške pokrajine, bo bogatejša od prejšnjih, saj bo ob treh srečanjih z avtorji na sedežu podjetja APT pri železniški postaji ponudila tudi dva »potujoča« dogodka z avtobusom po Krasu in Brdih. Prvo srečanje v dvorani družbe APT v poslopju goriške železniške postaje bo v četrtek, 8. oktobra, ko bodo predstavili knjigo Emilia Rigattija z naslovom Dalmazia Dal-mazia! Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Gianpaolo Carbonetto. V četrtek, 15. oktobra, bo glavno besedo imel nemški pisatelj Veit Heinichen, ki bo predstavil svojo uspešnico Totentanz (Danza macabra-Mrtvaški ples). Novinarju Robertu Covazu, ki bo srečanje vodil, in publiki, ki mu bo prisluhnila, bo razkril tudi marsikaj o svoji novi knjigi, ki jo bo v Gorici predstavil decembra. Veliko pričakovanje vlada za srečanje z Beppinom En-glarom, ki bo potekalo v četrtek, 22. oktobra. Prvič v deželi v FJK bo predstavil knjigo La vita senza limiti. La morte di Eluana in uno stato di diritto, v katerem opisuje bolečino in etična vprašanja, ki so razklala italijansko družbo. Vse predstavitve se bodo seveda začele ob 18.03, vstop pa bo prost. Brezplačna bosta tudi »potujoča« dogodka (za katera pa je potrebna rezervacija), ki bosta potekala na Krasu in v Brdih. Organizator prvega je novinar Andrea Bellavite, koordinator skupnosti Arcobaleno, ki bo člane skupnosti intervjuval o njihovi življenjski »knjigi. Druga knjižna ekskurzija z avtobusom bo posvečena pisatelju Hansu Kitzmullerju, s katerim se bo pogovarjal novinar Stefano Cosma, in njegovi knjigi E in lontananza Go-rizia. Niz sta včeraj ob Kodilji in Mosettiju predstavila novinar in pisatelj Stefano Caso ter predsednik podjetja APT Paolo Polli, ki sta podčrtala pomen sodelovanja goriškega sedeža Videmske univerze in njenih študentov, ki so v okviru delavnice Adlab@Go poskrbeli tudi za promocijsko plat dogodka. Beppino Englaro arhiv Hans Kitzmüller bumbaca Veit Heinichen kroma tržič - 28-letni upravitelj podjetja v krizi Priklenjen z verigo čaka na plačilo Pizzolitto (levo) se pogovarja z Abbatijem altran Privoščiti si ni mogel več ničesar, niti plačevanja najemnine. Zato se je 28-letni Daniele Abbati včeraj zjutraj z verigo priklenil na steber stanovanjskega kompleksa Parco Roc-ca v Tržiču, kjer namerava ostati, dokler ne bo dobil denarja, ki mu ga dolgujejo. Mladenič iz Ronk, ki je upravitelj podjetja F&D, ki proizvaja mavčno-kartonske plošče, je bil pod-izvajalec podjetja Emmea iz Škocijana celih pet mesecev, plačila pa ni nikoli prejel. Zato se je z verigo priklenil na steber med ulicama Rossini in Istria ter grozil, da si bo z britvico prerezal žile. »Ne bom se premaknil, odpeljati me bodo morali na silo,« je policistom, karabi-njerjem in mestnim redarjem povedal 28-let-nik in zahteval pogovor z županom Gian- francom Pizzolittom. Ko je le-ta prišel, mu je Abbati pojasnil svoj položaj. Povedal je, da mu podjetje Emmea dolguje 57.000 evrov, in da so poleg njega v velikih težavah tudi trije delavci, ki jih je moral odsloviti. Abbati je predlagal, naj mu denar neposredno vrne družba, ki je podjetje Emmea imenovala za podizva-jalca, vodstvo pa je pojasnilo, da je podjetju Emmea že izplačalo ves denar. To je potrdil tudi upravitelj podjetja iz Škocjana, ki pa je tudi sam v velikih težavah. »Čakam, da prej-mem plačilo za delo, ki smo ga izvedli v Gra-dežu in Trstu. Abbatija sem prosil, naj še malo počaka, vendar ga nisem prepričal. Žal mi je, da je protestno akcijo izvedel ravno v Tržiču, saj bo le-ta lahko imela negativne posledice za moje podjetje in uslužbence.« 16 Petek, 2. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / Ob železniški remizi bodo v kratkem začeli graditi center s šest najsodobnejših opremljenih kinodvoran s skupno 1.200 sedeži foto n.n. nova gorica - V okviru Dnevov dokumentarnega filma Nagrajena trojica Danes bodo v novogoriškem Kulturnem domu predvajali film Vlada Škafarja Otroci V okviru Dnevov dokumentarnega filma, ki predstavljalo že tradicionalni filmski uvod v abonmajski cikel Filmsko gledališče, bodo v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma na sporedu trije večkrat nagrajeni celovečerni filmi. Danes bo na sporedu film Otroci Vlada Škafarja, 9. oktobra Človek na žici Jamesa Marsha in 16. oktobra Shine a Light Martina Scorseseja. Publicist in filmski kritik Denis Valič, ki je letos izbral tudi filme v sporedu Filmskega gledališča, je o tem segmentu filmske ponudbe Kulturnega doma Nova Gorica zapisal, da se je začelo s privatizacijo slovenskih kinodvoran v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi obdobje silovite in nadvse brutalne hollywoodizacije filmskega sporeda v slovenskih kinih. Celo evropska produkcija je skoraj povsem umanjkala, medtem ko o delih manjših, neevrop- skih in neameriških kinematografij ni bilo več sledu. Takrat je s platen slovenskih kinodvoran izginil tudi celovečerni dokumentarni film. Poudaril je, da se je postopno vračanje dokumentarnega filma začelo šele prek posebnega programa Slovenske kinoteke, Dneva za dokumentarec, in nato Festivala dokumentarnega filma, ki so ga prirejali v Cankarjevem domu. Ta dva programa sta začela počasi prebujati interes za dokumentarni film in naklonjenost do njega, vrnitev dokumentarnega filma na redni spored slovenskih ki-nodvoran pa sovpada tudi s ponovnim začetkom intenzivnejše produkcije domačega celovečernega dokumentarnega filma. Vmes pa se je zgodil še Michael Moore, ki je s svojim bombastičnim in senzacionalističnim pristopom dokumentarnemu filmu vrnil gledalce. Avtor prvega v nizu treh dokumentarnih celovečercev Vlado Škafar je pred leti s Peterko kot eden prvih domačih cineastov začel z vračanjem domovinske pravice tej zvrsti filmske umetnosti. Dokumentarec Otroci, ki je bil na svetovnih festivalih deležen izjemne pozornosti, je neke vrste filmsko pismo, sestavljeno iz intimnih pogovorov z naključnimi tujci ter iz osebnih zapisov in podob. Izbor dopolnjujeta še Človek na žici Jamesa Marsha, podobno poetično, a vseeno veliko bolj klasično dokumentarno delo, ki spregovori o podvigu posameznika, medtem ko je Shine a Light slavnega Martina Scor-seseja klasični dokumentarec o legendarni rockerski skupini Rolling Stones. Cena za ogled posameznega dokumentarnega filma, ki bodo na sporedu ob 20.15 uri, je 4,5 evrov, za dijake in študente pa 3 evre. (nn) nova gorica - Novo gradbišče na območju Majskih poljan Bo multipleks rešil filmsko mrtvilo? Cineplexx so že začeli graditi in ga bodo odprli spomladi leta 2011 Že v času, ko piratsko snemanje filmov z interneta še ni bilo tako razširjeno, je bil obisk kino dvorane v novogo-riškem kulturnem domu tako slab, da je šlo Kinopodjetje v stečaj. Za njim je predvajanje filmov v roke vzel Avdio video center, ker pa tudi temu zaradi slabega obiska ni šlo, je tovrstna dejavnost pristala pod okriljem kulturnega doma. Tudi ta je s tem pridelal izgubo in komercialni kino se je iz mesta pred nekaj leti poslovil. Ostal je le abonma Filmsko gledališče, ki vsako leto od oktobra do aprila enkrat tedensko ponuja dela nekomercialne filmske produkcije. Ideja o multipleksu - kinematografskem centru v Novi Gorici je stara že nekaj let, zdaj pa obstajajo resni načrti, da bi tak center zaživel na območju Majskih poljan. V okviru nakupovalnega središča Supernova naj bi odprli tudi kinematografsko zabaviščni center avstrijskega podjetja Cineplexx. Kot so sporočili iz ljubljanske podružnice Su-pernove, bo imel center šest najsodob-neje opremljenih kinodvoran s skupno I.200 sedeži, ki bodo locirane v predelu železniške remize. Obsegal bo 2.500 kvadratnih metrov površin, ocena njegove investicije pa še ni dokonča. Zato pa se je gradnja centra že začela. Cine-plexx bo predvidoma odprt spomladi leta 2011. O tem, kaj filmsko mrtvilo pomeni za sam razvoj mesta, je filmski kritik in publicist Denis Valič, ki je izbral tudi filme za letošnji abonma Filmskega gledališča, izrazil prepričanje, da mesto, kot je Nova Gorica, absolutno mora imeti kino dvorano. »To, da kina že nekaj časa ni, je res sila nenavadno. Mul-tipleks ni rešitev, zagotovo pa predstavlja to neko dodatno filmsko ponudbo. To pozdravljam. Lepo je, da so takšni in drugačni filmi, ker če ni filmov, ni filmske kulture,« je še pojasnil. V zvezi z načrtovanim multipleksom je izrazil prepričanje, da bo najbrž nekoliko prevelik, v vsakem primeru pa je to stvar investitorja. »Dejstvo je, da ljudje danes vedno manj hodijo v kino,« je še dodal in ocenil, da bi bilo za ponovno zanimanje za film v mestu k gledanju filma potrebno privabili čim mlajše generacije. Da so se tega že lotili, je povedala direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, Pavla Jarc, ki je napovedala ciklus 14. risanih in mladinskih filmov, ki se bodo od 16. oktobra dalje vsak petek vrteli v mali dvorani. Jarčeva je bila kritična do občine, ki bi kino imela, nič pa ne bi v to investirala. Načelnik občinskega oddelka za družbene zadeve Vladimir Peruničič, ki mu filmsko področje ni tuje, saj je bil dolga leta direktor Vi-ba filma v Ljubljani, je povedal, da mesto še vedno ima kino dvorano, v kateri Kulturni dom izvaja abonma filmskega gledališča, kar pomeni, da mesto nima le komercialnega prikazovalca, v čemer pa sam ne vidi nobene velike tragike. »Občina v okviru proračuna kulturnemu domu vsako leto zagotovi II.500 evrov za namene art filma oziroma Filmskega gledališča in tu zgodba konča,« je še povedal. O številu No-vogoričanov, ki zaradi pomanjkanja kino predstav v Novi Gorici hodijo onkraj meje sicer nima podatkov, poudaril pa je, da je v Italiji kultura filma bolj razvita, in da tam največ denarja naredi italijanski film. »Če bi imeli dobre slovenske filme, bi tudi naši hodili gledat naše filme,« je zaključil. (nn) S kladivom nad blagajno V sredo ob 23.30 uri so trije neznani storilci skozi stranska vrata vlomili v prostore trgovine na Plešivem v Goriških Brdih. Od tam so vlomili še v pisarno, kjer so se s kladivom lotili zidne blagajne. Pri delu so bili tako glasni, da so vzbudili pozornost sosedov. Zaradi tega so z dejanjem prenehali, še preden se jim je zidna blagajna vdala, in z avtomobilom zbežali v Italijo. (nn) Stroje bodo pognali Panvita bo danes poskusno pognala stroje v najetih Mipovih obratih v Kromber-ku. Če ne bo težav, bodo v ponedeljek, 5. oktobra, začeli z redno proizvodnjo pol-trajnih mesnih izdelkov. Delo bo dobilo okoli 50 nekdaj zaposlenih v Mipu. Potem ko so se stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavniki skupine Panvita pred tednom dokončno dogovorili o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa ter podpisali najemno in licenčno pogodbo, bodo v petek poskusno pognali stroje. (sta) Časi in sijalke se spreminjajo V Merkurjevem trgovskem centru v Kromberku bo danes med 15. in 19. uro potekala predstavitev o pomenu učinkovite rabe energije in projektu zbiranja odpadnih sijalk. Družba za ravnanje z električno in elektronsko opremo ZEOS, ki je zasnovala vseslovensko komunikacijsko akcijo o pomenu in možnostih zbiranja ter recikliranja varčnih sijalk, je vsa Merkur-jeva prodajna mesta že oskrbela s posebnimi zbiralniki za odpadne sijalke. Z letom 2012 bodo namreč običajne žarnice umaknjene s prodajnih polic, nadomestile pa jih bodo varčne sijalke, ki porabijo 5-krat manj energije od običajnih žarnic. Ob življenjski dobi, ki je tudi 15-krat daljša od življenjske dobe žarnic, so varčne sijalke tudi cenovno sprejemljive, če so odložene v posebne zbiralnike, pa jih je mogoče tudi 95-odstotno reciklirati. (nn) Fungo na čelu brigade Poveljstvo brigade Pozzuolo del Friuli bo danes prevzel general Giovanni Fungo. Nasledil bo Flavia Godia, ki je brigado vodil dve leti. Prometne spremembe Zaradi obnove trga sv. Antona v Gorici bodo danes popoldne zaprli prometu križišči z ulicama Rabatta in Lantieri. Kdor bo prihajal s trga Cavour, bo lahko vozil izključno v smeri ulice Alviano. Na območje bodo namestili cestne znake, ki bodo opozarjali na spremenjen prometni re- Trije likovniki razstavljajo V kulturnem središču v Ločniku bodo jutri ob 18. uri likovno razstavo, ki jo prireja kulturni center Tullio Crali. Svoja dela bodo postavili na ogled Giorgio Gallottini, Maria Grazia Persolja in Emilija Mask Togut. Nenasilni s stojnico Ob svetovnem dnevu nenasilja bodo danes v ljudskem vrtu na Verdijevem kor-zu v Gorici postavili stojnico nenasilnega gibanja Nonviolento. Opoldne bodo mimoidoče nagovorili Gianfranco Pizzo-litto, tržiški župan, ki je svojo diplomsko nalogo posvetil nenasilju, ter Andrea Bellavite in Alberto De Nadai iz skupnosti Arcobaleno. gorica - Skupina devetih Goričanov »osvojila« prelaz pod Velikim klekom Z Benelliji so prevozili 690 kilometrov in se povzpeli do 2.500 metrov višine Z motornimi kolesi znamke Be-nelli so v štirih dneh prevozili 690 kilometrov in se povzpeli na 2.500 metrov visoki prelaz pod Velikim kle-kom-Grossglo cknerj em. Nevsakdanj i motociklistični podvig je uspel skupini devetih Goričanov, ki so se na pot odpravili prejšnji četrtek. Popoldne so se Silvano in Fabio Gren-dene, Mauro Persoglia, Armando Rogantini, Nevio Saveri, Aleš Mar-kovic, Cristiano Volc, Edi Cociancig in Lucio Terpin zbrali pred bencinskim servisom v ulici Duca dAosta, kjer jim je srečno pot zaželel občinski odbornik Sergio Cosma in od koder so se odpravili proti Avstriji. Med potjo so se povzpeli na prelaze Monte Croce Carnico, Veliki klek-Gross-glockner, Staller, Cima Sappada, Monte Croce Comelico in Krnica v Reziji, prevozili pa so tudi petkilo-metrski predor pod Turami. Skoraj vso pot so vozili na nadmorski višini, ki je bila višja od tisočih metrov. Benelliji so bili kljub svojim sa- Skupina devetih Goričanov pred startom pustolovščine bumbaca mo petdeset kubičnim motorjem in precejšnji starosti kos težki preizkušnji, saj so svojo nalogo opravili brez nobenih okvar, kar potrjuje, da gre za dokaj trpežna motorna kole- sa. Za uresničitev podviga so moto-ciklistom priskočili na pomoč kavarna Rossini, bencinski servis Agip iz ulice Duca DAosta ter trgovini Master copy in K2 Sport. Motociklisti- čni navdušenci so se vrnili v Gorico v nedeljo, pravočasno za zdravico na prazniku Okusi na meji na Travniku, kjer so si za pustolovščino prislužili topel aplavz. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 2. oktobra 2009 17 šmartno - Maria Grazia in Christine Persolja skupaj v Hiši kulture Sestrični razstavljata Prva živi in ustvarja v Gorici, druga pa v Hamburgu - Obe sta navezani na rojstni kraj staršev J^j Osmke nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do 9. oktobra nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008-09 letno suplenco ali suplenco do konca didaktičnih dejavnosti. Odprtje razstave v Šmartnem Ne zgodi se ravno pogosto, da svoja dela na isti razstavi prikažeta dve sestrični, ki nosita isti priimek, a živita daleč ena od druge. Prav ta oddaljenost je »kriva«, da se med sabo skoraj ne razumeta, saj ena govori italijansko in slovensko, druga pa zgolj nemško. Gre za sestrični Persolja, ki svoje korenine imata v slikovitem Šmartnem v Brdih. Maria Grazia Persolja živi in dela v Gorici, njena sestri-čna Christine pa v Hamburgu v Nemčiji, kamor se je takoj po vojni izselil njen oče. Obe pa sta silno navezani na rojstni kraj njunih staršev. Ta navezanost ju je pripeljala do tega, da sta v Hiši kulture sredi starodavnega Šmart-nega postavili skupno razstavo slik. To so jima omogočili občina Brda, agencija Jota in kulturno društvo Kolo. Na predstavitvi razstave pred nekaj dnevi, je pobudo pozdravil predstavnik občine in briških kulturnih krogov Danilo Štekar, predstavnica agencije Jota Patricija Pirih, kritično [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025. ~M Gledališče U Kino noto o slikarkah je pripravil Joško Vetrih, podal pa Vili Prinčič. Večer je s flavto uvedla mlada gojenka glasbene šole iz Deskel. Iz kritične presoje so zares številni prisotni izvedeli, da sta likovni ustvarjalki razvili različne oblike likovnih govoric, s katerimi skušata prikazati občutke in vtise, ki jih je naravno in človeško okolje ponudilo njunemu vizualnemu spominu. Christine Persolja je svoja dela že razstavljala v različnih državah, umetniško pa se premika v okolju abstrakcije. Ta nagnjenost ji omogoča, da poišče nove izpovedne izraze, ki temeljijo predvsem na ovrednotenju barvnega in linearnega videza. Raznolika barvna mešanica, ki izhaja iz tega, skuša v prvi vrsti ovrednotiti čustvene vidike kompozicije, v katero slikarka vnaša nemir vtisov in občutkov, ki jo neprenehoma prešinjajo pred stvarnostjo sveta, v katerem živimo. Maria Grazia Persolja je v Gorici zelo poznana, saj je veliko let je vodila razstavno ga- fi Razstave OPERETA GROFICA MARICA Emmeric-ha Kalmana v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice: premiera bo danes, 2. oktobra, ob 20.30, ponovitve bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Vse predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, drevored 20. septembra, 85. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), e-mail info@kclbratuz.org. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 - 22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.30 »G-Force: Super spie in missione«; 20.00 - 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 - 22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »District 9«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un amore all'improvviso«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »G - Force: super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA PROLOGO v ul. Ascoli 8/1 v Gorici bo danes, 2. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave ob 10. letnici smrti umetnika Giorgia Di Ioria. DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO vabi v bivšo konjušnico vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici na ogled razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro. V GALERIJI A. KOSIČ na Raštelu v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 30. oktobra po urniku trgovine. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; do 20. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom F.M. Dosto-jevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30; vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure. S Izleti SPDG prireja v nedeljo, 4. oktobra, pohod od Gabrij do Medje vasi, speljan po poti CAI št. 79, posvečeni Abramu Smit-hu. Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču gostilne Pri Tomažu v Gabrjah. Vodi Srečko Vižintin (informacije in prijave na tel. 335-5421420). Posrbljeno bo za prevoz za povratek iz Medje vasi v Ga-brje. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom me- KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. 13 Obvestila vip lerijo Il Torchio, ki je postala stičišče krajevnih slikarjev, pa tudi likovnikov iz Slovenije in iz drugih držav bivše Jugoslavije, Avstrije in iz raznih italijanskih dežel. Njena umetniška pot sestoji iz kakih trideset osebnih razstav in številnih skupinskih prikazov. Goriška avtorica črpa gradivo za svoje stvaritve iz proučevanja narave, iz oblik, iz barv, pa tudi iz svetlobnih prehodov, ki jim dajejo pečat spremembe v letnih časih. Njene stvaritve, ki se razlikujejo po učinkovitosti svetlobnih nasprotij in po harmoniji barv, se v glavnem naslanjajo na krajinske kotičke, na splete rastlin, na raznobarvne šope cvet'a, ki uokvirjajo ženske obraze in na skrivnostne profile mačk. Te živali so pri Mariji Graziji postale nekak simbol skrivnostnih vzgibov ženske duše. Razstava bo odprta do 15. oktobra, ogled pa je možen ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 14. do 18. ure. (vip) sta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 3475156982 (Andrejka Možina). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra 2009, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne suplence po ZSŠDI obvešča, da bo danes, 2. oktobra, urad v Gorici zaprt. AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 3339353134 (Elena), na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipa-va@virgilio.it OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 0481-882260 in 3483047021 (Marjanka) in na kdvipa-va@virgilio.it. PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 333-4056800 ali na in-forogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču In-formagiovani v Tržiču. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219). PRI KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža bo Tanja Gaeta vodila glasbene in pevske urice za otroke iz vrtca in osnovne šole; Jelka Bogatec bo vodila delavnico hiphop in jazz plesa, v domu Andreja Bu-dala bosta potekala tudi začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce. Ob sobotah bodo potekale likovne delavnice za otroke iz vrtca in osnovne šole; vpisovanje in informacije za tečaj angleščine na tel. 338-7956855 (Erika Nardin), za plesni tečaj in za pevske urice tel. 328-0309219 (Tanja Gae-ta). Vse dejavnosti se bodo začele oktobra. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu v torek, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana). SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo danes, 2. oktobra. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo v soboto, 3. oktobra informativni sestanek v Štandrežu v domu Andreja Budala ob 16.30. TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15.00 do 16.00 v prostorih društva Jezero. Za informacije: 3493887180 (Gabrijel). Prireditve SLOVIK IN POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ URES GORICA prirejata predavanje Kako napisati uspešno e-pismo? in vabita na predstavitev izobraževalnih ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE EMMERICH KALMAN ŠnofimJfiMMm Opereta v treh dejanjih prvič v slovenščini Prevedel in priredil Ivan Tavčar Režiser Emil Aberšek Dirigent Hilarij Lavrenčič Slavnostna premiera: DANES, 2. oktobra, ob 20.30 Ponovitve: Nedelja, 4. oktobra, ob 17. uri Torek, 6. oktobra, ob 20.30 Nedelja, 11. oktobra, ob 17. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica programov Slov.I.K.-a v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri v Tumovi dvorani KBcentra v Gorici (korzo Verdi 51, 3. nadstropje); informacije na info@slo-vik.org, www.slovik.org (tel. 0481530412) in na gorica@sdgz.it, www.sdgz.it (tel. 040-6724824). 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Ivana Bon vd. Del Gobbo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.00, Vladimira Kogoj vd. Barnaba iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Draguska Cerne vd. Leban (iz Vidma) na glavnem pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Maria Mian vd. Ortolan (iz Turina) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Giovanna Gasser por. Macor v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. V sredo, 30. septembra, je v 82. letu starosti odšla v večnost naša draga Marica Juren vd. Ferletič (Jurnova) Žalostno vest sporočamo hči Marta, sin Jordan, zet Ninko, sestre Rozika, Ida, Natalija in Štefanija z družinami. Od pokojnice se bomo poslovili danes, 2. oktobra, z odhodom iz mrliške veže bolnice v Tržiču ob 13.45 in pogrebno mašo v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Namesto cvetja lahko darujete v dobrodelne namene. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujete. Doberdob, 2. oktobra 2009 Ob smrti drage mame Marice izrekamo iskreno sožalje Jordanu in Marti prijatelji Ob smrti drage mame Marice izrekajo učitelju Jordanu in sorodnikom občuteno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah 1 8 Petek, 2. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu olimpijske igre 2016 - Danes na Danskem izbor prireditelja Chicago z največ aduti? Rio v nemilosti sponzorjev, Madridu škodi London 2012, Tokiu pa Peking 2008 ol2016 Kje bo cirkus leta 2016? Za podelitev organizacije letnih olimpijski iger vlada v neposredno soudeleženih okoljih skoraj tolikšno pričakovanje in zanimanje, kot za same igre. Vse ostale v najboljšem primeru kvečjemu tare radovednost... v katerem časovnem pasu bodo in torej ob katerih mogočih ali nemogočih urah bo treba prižgati televizijo za ogledfinala na 100 metrov. Tokratna paleta kandidatov za Igre leta 2016 je pa vseeno zelo zanimiva: ne spomnim se, kdaj bi nazadnje manjkal očitnifavorit in kdaj sploh ni bilo mesta, ki bi že vnaprej imelo zgolj simbolične možnosti za uspeh. Tokyo, Chicago, Madrid in Rio de Janeiro, vsak ima tokrat svoje adu-te in šibke točke. Glasovalo bo 99 od 106 članov različnih komisij Mednarodnega olimpijskega odbora - ne glasujejo pripadniki držav, ki se za organizacijo potegujejo, zanimivo pa, da glasuje kar pet (5!) italijanskih predstavnikov. Mojstri mešetarjenja recimo ohranjajo večnega (in v marsičem spornega) Carrara in imajo med predstavniki športnikov Manuelo Di Cento. Italijanski športni model, ki je bil nekoč sorazmerno dobro organiziran, s Totocalciom odličnofinansi-ran in je tudi žel velike uspehe, je sedaj preživet in pravi paradoks je, da ima tak »politični vpliv« znotraj MOK-a. Po drugi strani seveda ne gre spregledati, da od tega »vpliva« italijanski šport nima znatnejših koristi. Sam najmanj možnosti pripisujem španski prestolnici. Malo tudi zaradi omenjenega števila italijanskih predstavnikov, za katere grem stavit, da ne bodo podprli tekmecev, ki se jim kot športna (vele)sila približujejo ali celo prehitevajo. Po drugi strani gre Madridu v škodo tudi prisotnost Ria de Janeira, saj naj bi se glasovi »ibe-ro-ameriške« koalicije nujno razdelili. Tako pripisujem največ možnosti prav Riu. Brazilija postaja gospodarsko vse pomembnejša, na morebitne OI bi prišla dobro pripravljena po predhodnem nogometnem svetovnem prvenstvu leta 2014, ne gre zanemariti pa politične vloge: manj radikalni levičarski brazilski predsednik Ignacio Lula deluje kot nekakšen blažilec med »guevarističnimi« vladami v Boliviji in Venezueli ter interesi t. i. zahodnega sveta oziroma Združenih držav, ki so jim stvari v Južni Ameriki ušle izpod nadzora ravno v času, ko tam odkrivajo neslutene zaloge nafte in zemeljskega plina. Nekako vmes sta Tokyo in Chicago. Japoncem govori v prid predvideno brezhibna organizacija, ki pa je na OI resnici na ljubo že standardna, Chica-gu pa bo gotovo na veliko priskočila na pomoč še sveža novost svetovne politike, Barack Obama. Mimogrede se bo odločalo tudi o sprejetju golfa in rugbyja med olimpijske športe začenši prav z OI 2016, pri čemer manjka malo resnejša analiza kaj sploh sodi na najelitnejše športno tekmovanje. Kopičijo se panoge, vredne marsikaterega pomisleka, črtana ni nobena, ki jo je povozil čas. Žal to daje olimpijskim igram (ne)zaslužen pečat vse večjega cirkusa. Dimitrij Križman Na Dansko je prišla podpirat Chicago tudi Michelle Obama ansa KOEBENHAVN - Olimpijsko gibanje čaka sprejetje najbolj težko pričakovane odločitve. Mednarodni olimpijski komite (MOK) bo na kongresu v Koebenhavnu danes odločil o prireditelju poletnih olimpijskih iger leta 2016. V boju so štirje kandidati, velemesta s štirih celin, Rio de Janeiro, Madrid, Tokio in Chicago. Predstavniki olimpijskega gibanja so za odločanje o gostitelju olimpijskih iger in «biti ali ne biti» izbrali pravzaprav idealno lokacijo. Kraljevino Dansko je za kraj dogajanja svoje najbolj znane tragedije izbral že sloviti angleški dramatik William Shakespeare. Upati je le, da bitka za OI 2016 ne bo niti približno podobna usodi kraljeviča Hamleta in da bo to zgodba s srečnejšim koncem. A iskanje gostitelja olimpijskih iger, ki bodo šele čez sedem let, ni imelo nič manj dramatičnih zasukov. Zakulisne igre, različne kalkulacije in silovito lobi-ranje so zaznamovali zadnji dve leti boja olimpijskih favoritov. Kandidati prav ničesar ne želijo prepustiti naključju. Združene države Amerike na vsak način želijo doseči, da bi po At-lanti leta 1996 petič v zgodovini gostile poletne olimpijske igre. V prepričevanje delegatov, da bi bil Chicago kot največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois ter tretje po velikosti v ZDA pravšnje prizorišče, so poslale ameriško prvo damo Michelle Obama in zvezdnico televizijskih pogovornih oddaj Oprah Winfrey. O tem, da bi gostiteljstvo olimpijskih iger ameriškemu predsedniku Baracku Obami, ki prihaja iz Chicaga, prineslo veliko političnih točk, ni treba izgubljati besed. Zanj in tamkajšnjo močno afroameriško skupnost bi to pomenilo tudi prestižno zmago. Tik pred zdajci se je Oba-ma odločil, da se bo pridružil svoji ženi in tudi sam skušal jeziček na tehtnici premakniti v svoj prid. To bo prvič, da se bo v olimpijsko kampanjo osebno vključil ameriški predsednik. Chicago se sooča z močno konkurenco. V kampanji velikih, v kateri ni izrazitih favoritov in so favoriti prav vsi štirje kandidati, so še brazilski Rio de Janeiro, japonski Tokio in španski Madrid. Predsednik MOK Jacques Rogge, ki se poteguje za nov osemletni mandat, miri napetosti pred odločilnim spopadom, češ da je vsak od štirih prvorazrednih kandidatov sposoben pripraviti zelo dobre igre. A na koncu bo izbran le eden. Pravico do glasovanja bo imelo približno sto delegatov. Stavnice pred glasovanjem napovedujejo, da bo zmagovalec znan šele po več krogih izbire. Največji vir prihodka MOK so televizijske pravice. In v zvezi s tem se začenjajo in končajo ugibanja analitikov dogajanja. Če bi upoštevali le to okoliščino, da so olimpijske igre «big business» ter marketinški in televizijski spektakel, je zanesljivi favorit prav Chicago. A dejstvo, da se ameriško gospodarstvo še ni pobralo po recesijskem udarcu, ne govori v prid ZDA. Največji adut Brazilcev je okoliščina, da olimpijskih iger še nikdar ni bilo v Južni Ameriki. Da gre za veliko nacijo na južni polobli, ki je bila - če ne upoštevamo Avstralije - doslej spregledana. Brazilcem bo sicer velik zalogaj predstavljala že organizacija svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014 in vprašanje je, ali bo zmogla izpeljati zapored kar dve veliki športni prireditvi. Obstaja tudi bojazen, da bodo veliki sponzorji Brazilijo pri olimpijskih igrah zaobšli. Tehtnico v prid preostalim trem premaknejo še vprašljiva varnost ter visoka stopnja kriminala v Riu in nezadostna infrastruktura. Napetosti stopnjuje tudi Madrid, ki pričakuje, da mu bo po neuspehu pred štirimi leti tokrat vendarle uspelo. Na njihovi strani je nekdanji šef olimpijskega gibanja Juan Antonio Samaranch, ki bo poizkusil zastaviti svoj ugled za kandidaturo. A je težko verjeti, da bodo delegati dvakrat zapored izbrali Evropo. Poletne olimpijske igre bodo že v Londonu leta 2012, pa tudi strokovna javnost kliče po ostrejši protidopinški zakonodaji v Španiji, nad katero visi dolga senca Operacije Puerto. Samo Tokio ima izkušnje z organizacijo OI, ki so jih pripravili leta 1964. Na njihovi strani so zgleden finančni načrt, visoka tehnološka razvitost, infrastruktura, močni sponzorji, a japonske načrte bi lahko tako kot v primeru Madrida skazil preprost političen izračun. Dvakratne azijske igre v osmih letih bi lahko bile za nekatere preveč. Skrbi povzroča tudi majhna podpora domače javnosti organizaciji OI v Tokiu. Ko se bojujejo veliki, pa so se «majhni», predsedniki nacionalnih olimpijskih komitejev srednje in jugovzhodne Evrope, na delovnem srečanju minuli petek v Portorožu spraševali o smislu olimpizma. Enotna ocena sodelujočih je bila, da kongres ne bo prinesel bistvenih novosti, čeprav bi bilo nujno zagotoviti preglednejše delovanje MOK. Tako pa se nadaljuje s favoriziranjem velikih olimpijskih komitejev, medtem ko se pozablja na bistvo iger. V prazno so izzvenele želje, da je treba olimpijskim igram vrniti prvobitni pomen, blišč in sijaj pa omejiti. Pravzaprav strahoviti stroški organizacije iger pomenijo, da jih v tem trenutku lahko organizira le dvajset najbogatejših držav na svetu. (STA) košarka - Ambiciozni načrti v novi sezoni Košarkarice miljskega Intercluba za mesta v zgornjem delu lestvice Ekipo okrepila poletovka Mia Kraus - Vrnitev Samanthe Cergol - Jutri že proti tržaški Ginnastici V hotelu Lido v Miljah so včeraj zvečer predstavili žensko košarkarsko ekipo Interclub, ki bo tudi letos, čeprav z drugačnimi ambicijami kot v lanski sezoni, nastopala v B-ligi. »Igrali bomo za mesta v zgornjem delu lestvice,« je poudaril Matija Jogan, pomožni trener članske ekipe in odgovorni za mladinski sektor miljskega kluba. »Vsaj na papirju smo močnejši od lanske zasedbe, saj smo se okrepili z Borronijevo, ki je bila v lanski sezoni ena boljših igralk v A2-ligi. Z nami je znova tudi Samantha Cergol, ki je lani igrala v Senigalii v B-ligi, pridružila pa se nam je še obetavna Mia Kraus (lani pri Poletu). Mia bo igrala tudi v mladinski ekipi U17,« je še povedal Jogan (zanj bo to četrta sezona v Miljah), ki je še poudaril, da je kar enajst dvanajstin igralk članske ekipe sad domačega mladinskega sektorja. V B-ligi bo nastopalo osem ekip z območja Treh Be-nečij. Pet ekip se bo uvrstilo v drugi del, v katerem se bodo potegovale za napredovanje v A2-ligo. Zadnje tri pa se bodo borile za obstanek. Barve naše dežele bosta v B-ligi branili še ekipa iz Palmanove, pri kateri igra slovenska košarkarica Martina Mia Kraus, Jessica Cergol, trener Matija Jogan, Samantha Cergol kroma Gantar, in Ginnastica Triestina, proti kateri bo miljski Interclub igral v jutrišnjem 1. krogu (19.30 v PalaCalvola). Miljski Interclub je letos še posebno slovensko obarvan. Poleg trenerja Matije Jogana slovenski mozaik dopolnjujejo Mia Krasu ter sestri Jessica in Samantha Cergol. Na sinočnji predstavitvi so bili prisotni predstavniki športnih in javnih oblasti. Miljske košarkarice in predstavnike kluba pa je v imenu glavnega pokrovitelja, Zadružne kraške banke, pozdravil še podpredsednik Adriano Kovačič. (jng) Močne kandidature odbojka - EP Italijanke v polfinalu proti Poljski KATOWICE - Italijanske od-bojkarice so se nepremagane uvrstile v polfinale evropskega prvenstva, v katerem se bodo jutri pomerile z reprezentanco Poljske, medtem ko sta druga polfinalista Nemčija in Nizozemska. Presenetljivo je izpadla Rusija. »Azzurre« so v zadnji tekmi 2. faze s 3:0 (25:19, 25:18, 25:22) premagale tudi nevarno Srbijo. Čeprav so bile Italijanke že pred tekmo rve v skupini, je selektor Barbolini igral z najboljšo postavo, v kateri so največ točk dosegle Gioli (15), Ague-ro (13) in Piccinini (10). MANIA' PO TV - Satelitski program Rai sport piu bo v nedeljo ob 18.00 predvajal tekmo italijanske odbojkarske A1-lige med Verono in Mo-deno, kjer igra tudi števerjanski od-bojkar Loris Mania. Včeraj so izvolili novega predsednika klubske zveze Lega Pallavolo Serie A. To je Claudio Sciurpa, sicer predsednik ekipe iz Pe-rugie, kjer igra Matej Černic. DEL PIERO - Kapetan Juven-tusa, Alessandro del Piero, v tej sezoni nima sreče. Izkušeni nogometaš »stare dame« si je namreč poškodoval stegensko mišico, zaradi česar bo z igrišč odsoten 40 dni. Del Piero se je sicer ravno v teh dneh vračal v moštvo po težavah s hrbtom. Ob tem pa je torinski klub prizadela še ena poškodba. Vsaj 20 dni bo namreč prav tako po poškodbi stegna moral počivati Portugalec Tiago Mendes. Slednji se je poškodoval na sredini tekmi lige prvakov proti Bayernu. EVROPSKA LIGA - Lazio se iz Sofije, v 2. krogu evropske lige, vrača z visoko zmago. Rimljani so Lev-ski premagali s 4:0. Bolgarsko mrežo so zatresli Matuzalem, Zarate, Meghni in Rocchi. OSTALA IZIDA: Roma - CSKA Sofija 2:0 (Okaka v 20. in Perrotta v 23. min.) in Valencia -Genoa 3:2 (Floccari v 42., Silva v 52., Žigič v 57., Kharja v 64. iz 11-m in Villa v 82. iz 11-m). BARCOLANA - Uradni začetek Barcolane bo jutri, ko se bodo v tržaškem zalivu pomerili mladi jadralci na tradicionalni Barcolini. Regata v mladinskih klasah se bo zaključila v nedeljo. Višek oktobrskega športnega ja-dranega praznika pa bo v nedeljo, 11. oktobra. Po druge dnevu vpisov se je na Barcolano prijavilo 250 jadrnic. Med njimi je tudi 14 m dolga jadra-nica A&L z rusko posadko. DIVJAKI - Romunska policija je v Temišvarju priprla šest privržencev hrvaškega nogometnega kluba Dinamo. V središču Temišvarja je prišlo do številnih obračunov med privrženci domačega in gostujočega moštva, štiri osebe pa so zaradi telesnih poškodb morale poiskati zdravniško pomoč. ROKOMET Tržačani gostijo Meran V jutrišnjem 2. krogu A1-lige bodo tržaški rokometaši v športni palači na Čarboli gostili Meran, pri katerem igra solidni ruski rokometaš Popov, ki je v 1. krogu kar dvanajstkrat zatresel mrežo ekipe Girgenti. Tekma se bo začela ob 18.30. V nedeljo v Nabrežini 31. kraški polmaraton V nedeljo bo v Nabrežini 31. kraški polmaraton, ki ga organizira tržaški klub Marathon. Tekači se bodo z glavnega nabrežinskega trga na 21 kilometrov dolgo progo podali ob 9.30. Proga bo šla mimo Križa, Božjega polja, Gabrovca do Bajte pri Sa-ležu in nazaj. Vpisovanje po spletni strani www.marathontrieste.it. ŠPORT / trst - Skupna predstavitev članskih ekip OD Bor in KK Bor S skupnimi močmi za poživitev 1. maja v Obe ekipi v deželni C-ligi - Številne mladinske vrste in skrb za stike s šolami Odbojkarice v ospredju, košarkarji kavalirsko v ozadju kroma Prvič skupaj. Odbojkarsko društvo Bor in Košarkarski klub Bor sta sinoči na 1. maju predstavila svoji članski ekipi, ki bosta letos obe (nepričakovano) nastopili v deželni C-ligi. Nepričakovano zato, ker so borovci nenapovedano izpadli iz državne C-lige, borovke pa so bile v deželno C-ligo povabljene poleti, potem ko jim je preboj v višjo ligo preko play-offa D-lige spodletel. Podpredsednik OD Bor Pavel Mahorčič je poudaril, da je ženska ekipa sad zdaj že dolgoletnega sodelovanje z Bregom, zahvalil pa se je sponzorjem za pomoč, v prvi vrsti Kmečki banki. Renato Štokelj je za KK Bor poudaril, da društvi korektno in plodno sodelujeta in s skupnimi močmi želita prispevati k poživitvi delovanja na stadionu 1. maja, ki je njun skupni dom. »S člansko ekipo začenjamo nov cikel, potrebna bosta čas in potrpljenje,« je dejal Štokelj in opozoril na nujnost povezanosti društva s slovenskimi šolami v mestu ter se zahvalil glavnim pokroviteljem ekipe Radenski (Velox), Novi Ljubljanski banki in podjetju Čok & C. Kar zadeva tega OD Bor in KK Bor tako in tako sodelujeta v projektu Meči, teči, skači za predšolske in osnovnošolske otroke. Trener odbojkaric Saša Smotlak je med prioritete ekipe uvrstil ohranitev že večletnega igralskega kadra ob istočasni postopni vključitvi (že med sezono) mladih igralk, ki jih je letos v članski vrsti več kot v preteklih sezonah. »Igranje v višji ligi je izziv in hkrati nova motivacija za igralke,« je dejal. Posebno čustven je bil poseg novega športnega vodja košarkarjev Lucia Martinija, ki je poudaril, da je bi- lo po lanskem pekočem izpadu potrebno popolnoma prenoviti moštvo, cilj pa je vcepiti v igralce, koliko že niso okuženi, ljubezen do Borove zastave, saj »smo res veliko društvo«, pri izbiri novih igralcev pa je dejal, da so dajali prednost moralnim vrednotam. Obe društvi bosta nastopili tudi v številnih drugih prvenstvih: KK Bor v promocijski ligi, v prvenstvih under 21, under 19 (absorbirali so igralce Li- bertasa), under 15, under 13 in mini-košarka, OD Bor pa v 2. diviziji, under 18, under 16) in under 14. Za vse te ekipe skrbi lepa skupina trenerjev. Pozdravili so predsednik deželnega odbora FIP Ezio Cipolat, predstavnik ZSŠDI Martin Maver, tržaškega CONI Davide Attilio in predsednik Športnega združenja Bor Igor Kocijančič, prisotni pa so bili tudi predstavniki nekaterih sponzorjev. (ak) Petek, 2. oktobra 2009 šah - V Štarancanu Pino Lakovič • ■ • v • in mlajši Prejšnjo nedeljo je bil v Štaran-canu zanimiv turnir v pospešenem šahu (s časom za razmislek 15 minut za vsakega tekmeca), ki ga je, kot že vrsto let, priredilo domače šahovsko društvo. Nastopilo je kar 66 šahistov iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, med temi tudi nekaj zamejcev. Zmagal je slovenski mednarodni mojster Leon Mazi (6,5/7) pred tržaškim mojstrom Danieljem De Valom, ki bo letos igral tudi v drugi slovenski ligi s Sežano (6/7), in zimzelenim zamejskim mojstrom Pinom Lakovičem (5,5/7), ki se pripravlja na nastop na veteranskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec meseca v kraju Condino blizu Brescie. Od ostalih zamejcev je najboljšo uvrstitev dosegla Tjaša Oblak (45.me-sto, 3/7, druga med ženskami za mojstrsko kandidatinjo Giulio Tonel), Marko Oblak (prav tako 3/7) je bil 50., Omar Cusma (2,5/7) pa 52. Medtem se nadaljuje delovanje krožka slovenskih šol (ob petkih od 15. do 19. ure), ki je odprt vsem dijakom in učencem, ki obiskujejo naše šole. Spet bo tudi aktivna mreža tržaških šol, ki jo vodi zavod Žige Zoisa in h kateri lahko pristopijo vse šole in ravnateljstva. Nenazadnje pa je napovedan tudi tečaj za učitelje in profesorje, ki bi želeli pridobiti naslov baznega inštruktorja šaha in za katerega se ne zahteva nobenega osnovnega znanja šaha (informacije: moblak@libero.it). (M.O.) košarka na vožičku - Liga NLB »Na prostor nekdanje Jugoslavije nas vežejo številna prijateljstva« Košarkarska ekipa Castelvecchio Nordest iz Gradišča Košarkarska ekipa Castelvecc-hio Nordest iz Gradišča (košarka na vozičku) se je zaradi finančnih težav in pomanjkanja pokroviteljev odpovedala nastopu v A1-ligi. Ekipa iz goriške pokrajine, ki ji od vsega začetka, že 14 let, predseduje Egone Tomasinsig, bo letos tako nastopala v B-ligi in v regionalni ligi NLB, v kateri nastopajo ekipe iz nekdanje Jugoslavije. »Za nas je to prava novost. Za ta korak smo se odločili, ker nas na ta prostor vežejo številna prijateljstva in ker v državah nekdanje Jugoslavije je tako rekoč košarka doma. Po pravici rečeno so nas v regionalno ligo vabili že nekaj sezon. Mi pa smo se za sodelovanje odločili šele letos,« je povedal predsednik Tomasinsig. Gradiški klub Ca-stelvecchio Nordest bo jutri v domači športni palači PalaZimolo v Gradišču gostil prvi krog lige NLB, v kateri nastopa sedem ekip. Poleg Castelvecchia so to še Zmaj Grada-čac (BiH), Stela Zagreb (Hrv), Vojvodina Novi Sad (Srb), Sana Sanski most (BiH), Vodice (Hrv) in Slovenija (slovenska reprezentanca). Prva jutrišnja tekma, Castelvecchio -Zmaj, se bo začela ob 12. uri. Po tekmi bo na sporedu uradna predstavitev lige NLB 2009-10. Ob 13.45 bo Vojvodina igrala proti Steli, ob 15.30 pa še Sana-Vodice. V 1. krogu bo prosta Slovenija. »Nastop v ligi NLB nam bo v veliko čast. Ker spored ni tako natrpan, bomo nastopali tudi v italijanski B-ligi, ki zaobjema območje Treh Benečij,« je še dodal predsednik gradiškega kluba, s katerim nastopajo tudi trije slovenski košarkarji. Poleg »veterana« Saše Žužiča iz Vižovelj igrata še 30-letni Slobodan Banjac in 21-letni Milan Slap-ničar. Organizator regionalne lige, ki se bo po lanskoletni ustanovitvi nadaljevala v še večji igralni zasedbi ter z še boljšimi organizacijskimi prijemi, je Zveza paraplegikov Slovenije. Medijski partner projekta bo ko-sarka.si, rezultate in novice o ligi pa bo posredovala tudi uradna spletna stran Lige NLB. Finale bo najbrž 10. aprila. Organizatorji bodo poskušali finalno tekmo košarke na vozičku organizirati skupaj z velikim finalom košarkarske lige NLB, v kateri nastopajo vsi najboljši klubi nekdanje Jugoslavije. Prvenstvo B-lige pa se bo začelo 14. novembra. Castelvecchio Nordest bo v 1. krogu gostoval v Ve-roni. (jng) POSTAVA CASTELVECCHIA NORDEST: Davide Braida (letnik 1977), Donato Rigo (67), Gianfran-co Ridolfi (60), Giuseppe Verzini (67), Roberto Mucchiut (71), Michele Ligorio (62), Milan Slapničar (88), Saša Žužek (66), Slobodan Ba-njac (79), Massimiliano Cricco (69). v zgoniku - Župan Mirko Sardoč sprejel Čupina jadralca Jaš in Simon: na zdravje iz kozarca zgoniške občine! Zgoniški župan Mirko Sardoč je včeraj popoldne na županstvu, skupaj z odbornico za šport Monico Hrovatin in svetnico Vesno Buka-vec, sprejel Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto iz Trebč in Jaša Far-netija iz Samatorce, ki sta na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 na Blatnem jezeru na Madžarskem osvojila srebrno kolajno. Sardoč je jadralcema podelil kamnito plaketo, ročno delo Pavla Hrovatina, umetnika od Briščikov, ter kozarec Občine Zgo-nik. Sardoč ju je pohvalil in jima še naprej zaželel uspešno športno pot. Ču-pina jadralca bosta danes odpotovala na jezero Iseo, kjer bo jutri in v soboto zadnja letošnja se-lekcijska regata. nogomet - Začetek prvenstva ljubiteljev Sovodenjci za boljši rezultat in za prijateljsko ozračje v ekipi Na sovodenjskem pravokotniku se od začetka meseca poti tudi ekipa ljubiteljev. Pod vodstvom trenerske dvojice Cescut-ti/Florenin pili kondicijo kar številna skupina nogometašev. Ekipa že brusi nože za krstni nastop, ki bo jutri ob 15.30 na domačem igrišču proti ekipi iz Chioprisa. Sovodenjci bodo letos že peto leto zapored nastopili v prventvu ljubiteljev A2 FIGC skupina B, ki šteje celih 14 ekip, pretežno iz Goriske, tudi če so letos na sporedu tudi dve gostovanji v Trstu. Zanimanje za prvenstvo stal- no rase, saj se vedno več nogometašev (edini pogoj je izpopolje-no 25.leto starosti) odloči za nastop na tej ravni, kjer je pritiska gotovo manj kot, recimo, v tretji ali drugi amaterski ligi, a tehnična raven nima tem prvenstvom kaj zavidati. Letos je zaenkrat registriranih približno 25 igralcev. Kot vedno je predsednik Fefoglia začrtal cilje sezone, kot na primer izboljšati lansko sedmo mesto. Primarni cilj je vsekakor ustvariti dobro skupino, ki naj uživa ob igranju nogometa v športnem in prijateljskem duhu. nasprotniki Kakovost naj bi bila letos večja 20 Petek, 2. oktobra 2009 ŠPORT košarka - Jutri začetek deželne C-lige Bor za rast kolektiva, »novi« Breg previden Mlada Borova ekipa je fizično dobro pripravljena - Pri Bregu še niso sestavili dokončnega spiska igralcev Bor Radenska in Breg sta se pred začetkom prvnestva že pomerila na memorialu Riosa na Judovcu pred tednom dni. Na tekmi za 3. mesto je bil Breg boljši, prevladal je 64:61, Na sliki Andrej Šušteršič (Bor) in Mitja Jevnikar (Breg) kroma Halo Bor Bor Radenska začenja jutri novo avanturo. Po petih zaporednih sezonah v državni ligi se bo letos s povsem pomlajeno postavo predstavila v deželni konkurenci. Trener Mura pravi, da so se na prvenstvo dobro pripravili: »Vseskozi smo trenirali skupaj, saj se v pripravljalnem obdobju nihče ni poškodoval. Ekipo smo zato gradili homogeno.« Jutri prihaja na stadion 1. maja Ronchi (ob 20.30), ki že več let kroji vrh deželne C-lige in igra z rutinirano postavo. »Na prvo tekmo smo pripravljeni. Zavedati pa se moramo, da smo šele na začetku dolge poti. Treba bo delati še veliko,« je še pristavil Mura. TOČKA PLUS: Fizična in atletska priprava, obenem pa želja, da igralci izkoristijo priložnost in se izkažejo. TOČKA MINUS: Mura ugotavlja, da nimajo takega igralca, ki bi v ključnih trenutkih prevzel odgovornost, zato bo moč ekipe prav skupinska igra. CILJ: Rezultatski cilj ni prioriteta. Trener želi, da bi igralci in celoten kolektiv napredoval in se izboljšal. NOVOST: Bolj agresivna obramba, ki so ji med pripravljalnim obdobjem tudi dali velik poudarek. »Obenem želim, da bi bil naš napad hitrejši in dinamičen, torej manj pick&rolla in statičnosti.« MLADI: 22 in 23.letni igralci so v ekipi že »starejši«, saj imajo že nekaj izkušenj tudi v državni ligi. Med mlade uvršča trener igralce pod 21. letom, ki bodo imeli letos važno vlogo, saj bodo menjave prve postave. Mura upa, da se bodo tudi mlajši, U19, med letom iz- Bor Radenska KRIZMAN Marzio 1976 184 play CELIN Diego 1993 178 play CREVATIN Daniel 1987 182 play NADLIŠEK Matej 1987 180 play BOLE Miran 1987 190 branilec ŠTOKELJ Niko 1982 190 branilec ŠUŠTERŠIČ Andrej 1987 190 branilec GALLOCCHIO Luca 1991 182 branilec PERTOT Andro 1991 182 branilec ZANINI Matteo 1982 185 branilec MADONIA Domenico 1985 200 krilo DEVČIČ Martin 1990 195 krilo ALBERTI Roberto 1988 200 center BOCCIAI Dimitri 1990 198 center Trener: Andrea Mura Pomožna trenerja: Gaetano De Gioia, Robi Jakomin Kondicijski trener: Miloš Kalc Prihodi: Alberti (Santos dež. C), Bocciai (Servolana dež. C), Gallocchio (Libertas), Madonia (Jadran drž. C), Šušteršič (Kontovel D). Odhodi: Furigo (Venezia Giulia), Giacomi (Santos),Monticolo (Venezia Giulia), Visciano (Santos), Kralj, Babich. kazali in se pridružili skupini. SLOVENCI: Večina igralcev, ki je tudi košarkarsko zrasla na Prvem maju. SPOROČILO TRENERJA: »Želim si, da bi vsi igralci obdržali voljo do dela. Vsi so zelo sposobni, zato bi rad, da bi bili tudi sami bolj samozavestni. Nikakor se ne smejo zaustaviti pri prvi napaki, ampak vztrajati dlje.« SREDNJA STAROST: 22,1 let SREDNJA VIŠINA: 188,5 cm O BREGU: »Gre za solidno ekipo,« meni Mura: »Hierarhija znotraj ekipe je že določena. Verjamem, da bodo imeli v prvenstvu važno vlogo in se bodo mogoče borili tudi za višja mesta. Publika pa bo njihov šesti mož.« Halo Breg Breg bo jutri (ob 20.30) v Dolini opravil krstni nastop v deželni C-ligi. Gostil bo La-tisano. Čeprav so v klubu načrtovali, da bodo v višji ligi igrali z enakim igralskim kadrom, ki je lani napredoval iz D-lige, se to ni uresničilo. Cerne in Ciacchi sta se odločila za druga okolja, dva pa sta začasno prekinila igranje: ob Vasiliju Cociancichu tudi Borut Sila, večletni steber ekipe, ki je zaradi službenih obveznosti zapustil ekipo pred tednom dni. Breg je moral tako poiskati zamenjave v italijanski sredini, še vedno pa ni dopolnil seznama igralcev. Edina svetla točka je bil prihod enega izmed najboljših centrov v deželi Štefana Samca. Tačas se klub pogaja še z miljskim klubom za enoletno posojilo bra- nilca Melvisa Haskiča (letnik 1982, 190 cm), ki je lani igral pri Venezi Giulii (deželna C-li-ga): »Melvis je fizično zelo sposoben igralec. Težava pa je v tem, da skoraj osem mesecev ni treniral, saj je z Miljami igral samo do marca. Formo mora torej še pridobiti,« je pojasnil trener Krašovec in dodal, da bo sedem starejših igralcev izbiral glede na njihovo formo. TOČKA PLUS: Izkušenost: skoraj vsi so že igrali v deželni C-ligi. TOČKA MINUS: Zaradi novih prihodov in odhodov igralcev je ekipa trenutno še neuigrana. Trener Krašovec si s tem ne beli glave, saj verjame, da bodo uigranost pridobili prav kmalu. CILJ: obstanek. Trener sicer napoveduje, da bodo vsekakor na vsako tekmo šli po zmago. NOVOST: Ker se je ekipi pridružil Štefan Samec, bo trener Krašovec privilegira igro v globino. Dobri so tudi zunanji igralci, na katerih bo tudi slonela igra. Šibka točka je organizator igre. MLADI: V klubu, pravi trener, se dogovarjajo še z dvema mladima igralcema. »Glavina bo igral vidnejšo vlogo, Nadlišek pa že trka na vrata,« pojasnjuje trener, »Vključenost pa bo odvisna tudi od rezultata. Če bo priložnost, prav gotovo bodo igrali.« SLOVENCI: Dve tretjini. Na igrišču pa jih bo prav gotovo manj. SPOROČILO TRENERJA: »Igralcem želim uspešno sezono, brez poškodb, da bi igrali z užitkom in se ob tem zabavali. To prinaša tudi rezultat.« SREDNJA STAROST: 25,4 let SREDNJA VIŠINA: 189,2 cm O BORU: »Simpatična mlada ekipa, ki goji hitro igro. Igra solidno in bo prav tako nevarna kot vsi ostali nasprotniki,« meni Kra-šovec. Breg BOZIC Daniele 1988 LOKATOS Simone 1978 POSAR Diego 1984 JEVNIKAR Mitja 1984 SECHET Massimo 1987 UDOVIČ Luka 1986 PETAROS Erik 1989 NADLIŠEK Štefan 1992 ŠVARA Nikola 1992 KLARICA Elvis 1981 BUTTIGNON Alessandro 1988 GLAVINA Michele 1989 SAMEC Štefan 1975 ZERIALI Sandi 1984 KLABJAN Borut 1976 Trener: Tomislav Krašovec Prihodi: Buttignon (Ardita Gorica dež. C), Sechet (prost), Samec (prost), Bozic (Santos dež. C) Odhodi: Cerne (Muggia C2), Ciacchi (San Vito Trst D) Začasna prekinitev igranja: Cociancich, Sila (oba službene obveznosti) Srednja kakovost deželne C-lige bo letos predvidoma višja kot v minulih sezonah, saj je glavnina društev poiskala okrepitve med preverjenimi košarkarji iz višjih lig. Čeprav bodo ekipe med sabo najbrž izjemno izenačene, v prvi ja-kostni razred vendarle sodijo prav najbolj izkušena moštva. Zelo ambiciozni so v Ronkah, kjer so do zadnjega upali v vključitev v državno C-ligo. Ekipo, ki zlasti po zaslugi branilcev Carlina in Va-resana ter orjaškega centra Dreasa že nekaj sezon kroji vrh deželne C-lige, so poleti dopolnili še z bivšim drugoliga-šem Spangarom, tržaškim strelcem, ki je sicer zadnja leta miroval. Na papirju zelo močen je Rorai, edina postava iz pordenonske pokrajine, katere problem zna biti le osebna izkaznica ključnih mož. Drugače so Colombis, Bel-lanca, Virgili, Piccin in drugi posamezniki, ki so nekaj pomenili tudi na precej višji ravni. Strahovit potencial pod košema imajo v Krminu, kjer trojica dvometrašev Biasizzo, Muz in Raccaro vzbuja vsaj veliko spoštovanje. Ob njih pa bodo veliko odgovornost imeli mladi iz domačega naraščaja, med katerimi izstopa organizator igre Drius. Spisek Bregovih košarkarjev pa v vsakem primeru bržkone ni slabši od omenjenih ekip. Zanesljive veterane so poiskali tudi v več drugih okoljih. Latisana ima na primer v raketi bivšega jadranovca Gnjezdo in Goričana Franca ter Toso-rattija, z razdalje pa bo moral točke prinašati Maran, vsi so v preteklosti okusili bistveno bolj ugledne odre. Cervi-gnano je izgubil nekatere stebre, vendar četverica Luppino - Musiello - Toma-si - Carcich (tudi bivši jadranovec) je prvovrstna. Goriška Ardita se je okrepila s še enim nekdanjim Jadranovim košarkarjem Visintinom in računa na zimzelenega Gandolfija ter povratnika Gaggiolija. V zgornjo sredino nedvomno spadajo tudi ostale tržaške ekipe, zlasti Muggia in Santos po izkušnjah igralskega kadra lahko nedvomno ciljajo v končnico. V Miljah imajo močno in prekaljeno peterko (Cerne, Schina, Furigo, Delise, Monticolo) ter zelo perspektivne sedemnajstletnike na klopi ob trenerju Mengucciju. Pri Santosu pa po lanskem neuspelem poskusu z mladimi letos nočejo tvegati in zaupajo senatorjem Gia-comiju, Viscianu, Vlacciju in Fumaroli. Servolana bo težko ponovila lansko sijajno sezono s prebojem v finale, saj je z izjemo Burnija in Pozzecca izbrala samo mlade, nekako tako kot Bor. Po napovedih bi znale biti slabše videmske ekipe CUS (vodilni možje so Bonin, Mondolo in Rosso), CBU (mladinci Snaidera) in UBC (sicer s prihodoma odličnih Rovereja in Silvestrija), Goriziana, ki je vedno na prepihu med C2 in D-ligo in predstavlja vsakič neznanko glede prisotnosti Slovencev (Delpin, Rajčič, Sokanovič), in novinec Fagagna, v postavi katere so mladim ob strani nekateri neugodni starejši igralci, v prvi vrsti večna Marega in Zampa. ZUNANJI OPAZOVALEC - Trener Venezie Giule Feruccio Mengucci: »Bor Radenska je mlada ekipa, ki mora biti potrpežljiva. Večkrat se pogovarjam s trenerjem Muro in vem, da dobro delajo, tudi fizično so dobro pripravljeni. Rezultati bodo najbrž že vidni v povratnem delu prvenstva. Mlada ekipa pa bo počasi dozorela, tako da bodo dolgotrajni rezultati vidni šele čez čas. Breg pa ima po mojem mnenju dobre možnosti za uvrstitev v playoff. Take dvojice pod košem, kot sta Samec - Klarica, nima nobena ekipa v ligi. Mislim, da so na zunanjih pozicijah nekaj izgubili po odhodu Boruta Sile. Čeprav so še lani igrali v D-ligi, ne bodo imeli težav. Razlik med ligama ni veliko: več bo ekip, ki bodo njim enakovredne. Menim, da bodo na koncu prevladale tiste ekipe, ki bodo sestavile boljši kolektiv.« 2 Druga črka je B: začetnica obeh letošnjih slovenskih ekip, ki bosta nastopali v deželni ligi. Po sezoni 2003/04 bosta v deželni ligi spet igrali dve naši ekipi. Takrat sta to bili Bor in Jadran. Dva bosta tudi slovenska derbija: prvi bo na Prvem maju v soboto, 28. novembra (9. krog), drugi pa v Dolini 13. marca. V ligi bosta ob Boru še dve ekipi iz tržaške občine, in sicer Santos in Servolana. 185 play 185 play 184 play 187 branilec 190 branilec 187 branilec 180 branilec 184 branilec 180 branilec 195 krilo 195 krilo 195 krilo 200 center 200 center 192 center odbojka - Deželni pokal za moške in ženske Z osvojitvijo 2. mesta v skupini so se igralke Sloge List uvrstile v polfinalno fazo Sloga List - Minerva Millenium 0:3 (15:25, 23:25, 18:25) SLOGA LIST: Babudri 7, Cris-sani 7, Cvelbar 6, Fazarinc 2, La Bianca 9, Spanio 10, Gantar (libero), Ciocchi 0, Maurovich, Alice Spangaro 1, Michela Spangaro 1, Starec 0. Trener Peter de Walderstein Na Opčinah so včeraj zvečer slo-gašice gladko izgubile proti zelo ambiciozni ekipi, ki bo v prvenstvu C lige prav gotovo ciljala visoko. Glavna aduta sta Černiceva in Viviana Zot-ti, ostale pa z njima sestavljajo lepo uigran kolektiv. Prav uigranost je v tem obdobju tisto, kar Slogašicam še najbolj manjka, kar se je poznalo predvsem v sprejemu. Nenatančen sprejem je tudi botroval gladkemu porazu v prvem setu, medtem ko sta bila ostala dva veliko bolj izenačena, v drugem so Slogašice vse do 23. točke celo vodile z rahlo prednostjo, a so prav v končnici naredile dve banalni napaki. Tudi zadnji niz je bil kar privlačen, le da so gostje od 15. točke dalje stalno vodile za nekaj točk, zaostanka pa ni našim igralkam nikoli uspelo nadoknaditi. Po tem porazu je Sloga List pristala na 2. mestu v svoji skupini, kar pa je bilo dovolj za uvrstitev v naslednjo fazo, v kateri se bodo igralke trenerja Petra De Waldersteina pomerile s Talmassonsom in Tarcen-tom, zmagovalec te skupine pa se bo uvrstil naravnost v finale, ki bo na začetku januarja prihodnjega leta. Končni vrstni red skupine C: Millenium 12, Sloga List 6, Kontovel 0. Končni vrstni red skupine B: Martignacco 13, Tarcento in Rojale-se 9, Trivignano 5. Končni vrstni red skupine A: Talmassons 17, Sangior-gina 9, Pordenone 6, Vivil 4. MOŠKI Skupina A Olympia - Vivil 3:0 (25:22, 25:23, 25:24) OLYMPIA: Komjanc 7, Terčič 15, Valentinčič 25, Sancin 3, Peršolja 7, Capparelli (libero), Hlede 4, Pav-lovič 0, Polesel 0, Brotto 0, Culot, Gat-ta. Trener Jerončič. Olympia je nastope v deželnem pokalu končala z zmago proti četr-toligašu iz Ville Vicentine. Prvi set je bil trdno v rokah Olympie, ki se je pustila malce presenetiti le po vodstvu s 24:19, vendar preobrata ni dovolila. V obeh naslednjih setih je pomlajena goriška vrsta kar nekajkrat zaostajala za nasprotniki (tudi krepko), vendar je znala na koncu reagirati in tako vknjižiti gladko zmago. V igri Olympie so še napake, vendar je napredek v primerjavi s prvimi nastopi viden, saj igrajo fantje zdaj bolj samozavestno in preudarno. Tokrat je prvič kot libero igral Capparelli. Končni vrstni red: PAV Nati-sonia 15, Basiliano 12, Olympia in Vivil 3. Skupina B Triestina Volley - Sloga 3:1 (25:23, 25:18, 20:25, 26:24) SLOGA: Dussich, Ilic, Iozza, Kante, Privilerggi, Romano, Rožac, Taučer. Trener Martin Maver Slogaši so včeraj zaključili s svojimi nastopi v Deželnem pokalu. V mestnem derbiju so nastopili precej okrnjeni, zaradi bolezni je še vedno odsoten David Cettolo, kljub vsemu pa je bil izid tekme negotov vse do konca, če seveda odmislimo drugi set, v katerem so odpovedali na vsej črti in nudili domačinom le skromen odpor. Preostali trije so bili zelo izenačeni, tretjega je Sloga tudi osvojila, četrtega pa so izgubili po ogorčenem boju, v katerem so v končnici imeli več sreče igralci Triestine Volley. Končni vrstni red: Fincantieri 12, Triestina 6, Sloga 0. Polfinalna para: Basiliano -Fincantieri, Triestina - PAV Natiso-nia / PRIREDITVE Petek, 2. oktobra 2009 21 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli Incamminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: v torek, 6. oktobra ob 20.30, v sredo, 7. ob 16.00, v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Emmerich Kalman: »Grofica Marica«, opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Premiera bo danes, 2. oktobra, ob 20.30, ponovitve bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org. _SLOVENIJA_ ■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009 V NOVI GORICI V četrtek, 8. oktobra ob 20.00 v Kulturnem centru Mostovna / Dejan Du-kovski: »Druga stran«. Mal dramski teater od Bitola. V nedeljo, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Sku-bic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG Nova Gorica. V nedeljo, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojno-vic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middle-ton, William Rowley: »Premenjave«. V sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V četrtek, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama Danes, 2. in jutri, 3. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Od ponedeljka, 5. do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 2. in jutri, 3. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V torek, 6. in v sredo, 7. ob 19.30., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V četrtek, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena V ponedeljek, 5. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 2. in jutri, 3. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. V sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. Slovensko mladinsko gledališče V četrtek, 8. in v petek, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 2. ob 20.30 in jutri, 3. oktobra ob 18.00 / Četrti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Paolo Longo. Solist: Giampiero Sobrino - klarinet. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 2. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Sarah Chang - violina. V četrtek, 8. in v petek, 9. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musi-cum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Élodie Méchain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton. V torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta. V torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir. V nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije. stalno gledališče fjk Sofoklejev Ojdip v drugačni odčitavi V kriznih trenutkih se človek poglablja vase in se sprašuje o smislu svojih dejanj; mit Ojdipa je paradigma prebujanja zavesti iz senčnih kotov duše, zato je tržaško gledališče Rossetti želelo tolmačiti vtis nelagodja sodobnega človeka in njegove negotovosti z izbiro Sofoklejeve tragedije, ki bo odprla sezono v torek, 6. oktobra. Starogrški klasik v prevodu sodobnega pisatelja Rau-la Montanarija ne bo zaživel v tradicionalni obliki, temveč kot širše razmišljanje, ki zaobjame psihoanalizo Sigmun-da Freuda in filozofijo antropologa Reneja Girarda. »Ojdipa bomo postavili na kavč psihoterapevta«, tako je režiser Antonio Calenda pojasnil svoj pristop k simbolični moči mita, ki je postal bistvenega pomena v kulturnem in znanstvenem razvoju 20. stoletja. Ojdip racionalno raziskuje svoje podzavestne vzgibe in spoznava sebe skozi druge like. Njegovo introspektivno iskanje bo snov tega posebnega gledališkega branja, v katerem bo vse glavne vloge odigral Franco Branciaroli: »Večstranska analiza teksta v modernejših povezavah s Freudom in Girardom nas je privedla do izbire, ki je bila za stare Grke običajna, saj so vse grške tragedije dejansko monologi, ustvarjeni iz misli bolj kot iz likov. Z uporabo maske je en sam igralec odigral več vlog in jaz bom storil nekaj podobnega«. Pred premiero si bodo univerzitetni študentje ogledali generalko po že ustaljenem običaju, ki spada v skupne pobude Stalnega gledališča FJK in Univerze Trst. Rektor Francesco Peroni je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad zelo uspešnim sodelovanjem, ki se nadaljuje že tretje leto. Študentje se z velikim zanimanjem udeležujejo odprtih vaj in predstav, univerza pa ima aktivno vlogo s prirejanjem strokovnih predavanj na teme uprizorjenih predstav. 7. oktobra od 18. ure in 9. oktobra od 17.30 se bodo zvrstila v gledaliških prostorih predavanja univerzitetnih docentov o književnih in psiholoških vprašanjih o mitu kralja Ojdipa. Vstop bo prost. Ponovitve koprodukcije Stalnega gledališča FJK, gledališča de Gli Incamminati in gledališča iz Messine se bodo nadaljevale do 11. oktobra. (ROP) koper - Gledališče Koper Za začetek sezone Deklica za ogledalom Prenovljeno koprsko gledališče bo prihajajočo gledališko sezono premierno odprlo s krstno uprizoritvijo odrske priredbe Deklica za ogledalom Dima Zupana v režiji Yulie Roschina. Gledališko delo o osamljeni deklici Maji, ki si tako močno želi bratca ali sestrice, da si prijateljico omisli v svoji zrcalni podobi, bo prvič uprizorjeno jutri. »Ni naključje, da je prva predstava otroška, kajti naše gledališče je zraslo na otroških predstavah,« je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so se predstavili avtorji Deklice v ogledalu, poudarila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Kot je še dejala Peganova, odlikuje otroške gledališke predstave koprskega gledališča predvsem kakovost. Majo in Majino zrcalno podobo Ajam igrata Maruša Kink in Tina Vrbnjak, mamo Ireno Mirel Knez, očeta Štefana Aljaž Tepina, strica Egona pa Brane Grubar. Avtor songov je Gregor Fon, avtor glasbe Mirko Vuksanovič, sce-nografinja je Vesna Blagotinšek, dramaturginja pa Ana Kržišnik. »Tretji svet, kamor Majo popelje Ajam, je pot navznoter. Če pogledaš v ogledalo, pogledaš globlje v sebe,« pojasnjuje Roschina, ki jo tretji svet spominja na Aličino čudežno deželo. Maja skozi predstavo odraste in spozna, da se v življenju ne more opirati na druge, pač pa, da najbolj šteje notranji glas. Koprsko gledališče bo v letošnji sezoni pričelo gledališke delavnice za otroke in odrasle, kar od teatra zahteva pogodba z Norveškim skladom, ki je prispeval del sredstev za obnovo hiše. Delavnice za otroke, na katerih se bodo s pomočjo lutk učili tujih jezikov in ustvarjali na temo otroških gledaliških predstav, se bodo zvrstile ob sobotah dopoldne. Ob sobotah bodo tudi Sobotna gledališka druženja za odrasle, ki se želijo preskusiti v igri. Novost je uvedba gledališke šole. Zanjo so se po besedah Peganove odločili predvsem zaradi majhnega števila študentov s Primorske, ki bi se vpisovali na gledališke akademije in se kasneje vračali v domača gledališča -v Koper, Trst ali Novo Gorico. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture:do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. Petek, 2. oktobra 2009 Št. 62 (115) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Kraška ohcet mesec kasneje Najbolj obiskan, najbolj pričakovan in najbolj »klepetan« vaški praznik v zamejstvu: Kraška ohcet! Kljub temu, da je minil že dober mesec, odkar sta si novoporočenca Dean in Ivana obljubila večno ljubezen, se Klop ni mogel odreči sočni priložnosti, da ne bi še malo pobrskal po tem že mletem in premletem argumentu ... Nadlegoval je mlade zamejske Slovence z vprašanji za svojo anketo, se pogovoril z živahno šiviljo iz Briščikov, stopil celo do prostovoljcev re-penskega info pointa in deklet iz repenske dekliške in izvedel tisto, česar (upa) še ne veste o Kraški ohceti ... Letošnja Kraška ohcet je s svojimi kulturnimi prireditvami, kraškimi tradicijami in seveda vsakovrstnimi zabavami hitro prišla do konca. Kot se za ta praznik spodobi, je bila tudi letošnja izvedba polna novosti. Niso manjkale polemike. Sledili smo (pre) dolgi debati o žvacetu, o verodostojnih in neprimernih nošah, o poteku povorke od cerkve do Kraške hiše ... To pa ni pokvarilo prekrasnega vzdušja; v sprevodu je bilo namreč približno sedemsto noš, kar je preseglo udeležbo vseh prejšnjih let. Med veselimi oh-cetarji je bilo kar nekaj mladih in otrok. Gotovo sta bila glavna protagonista Ivana in Dean; po dolgem času je pred oltar stopila pristna Repenka, ki izhaja iz Zajčeve domačije v Lazer-skem kouti. Poleg intervjujev, foto- grafiranja in snemanja pa je morala Ivana prestati še drugo preizkušnjo: razposajeni sovaščani so praznovanje začeli že teden dni pred uradno otvoritvijo in večkrat ob zvokih harmonike preživeli celo noč pri Zajčevih, kjer je bila miza zmeraj bogato obložena, grla pa niso bila nikoli suha. Repenci so v zameno za gostoljubnost okrasili Zajčevo k'luonjo z brinjem. Za cvetni okras pa so poskrbela repenska dekleta, ki so nam razkrila vaško vražo v zvezi z izdelavo papirnatega cvetja. Ugotovile so namreč, da je delanje rož za nevesto lahko prava nesreča; mladoporočenka lahko obišče dekleta, ki pletejo rožice, se z njimi poveseli in nasmeje, jim prinese kaj za pod zob ali za žejo, ne sme pa se dotakniti pisanega krep papirja! Če bo z njimi preživela večer v brezdelju in klepetanju, bo njen zakon gotovo srečen. Vendar kraška ohcet ni bila namenjena le domačinom, pač pa tudi drugim obiskovalcem, ki so hoteli od bliže spoznati ta svatovski običaj. Tudi letos je na placu delovala info point točka, ki je nudila obiskovalcem informativne usluge. Ogromno turistov je namreč priromalo do Repna in si ogledalo vas, osmice in prireditve. V centru sta delala neutrudna Matija Kralj in Ivana Soban, ki sta na vprašanja mnogih radovednežev odgovarjala kar v narodni noši. Matija nam je povedal, da so ga obiskovalci nagovorili večinoma v slovenskem jeziku, čeprav se je našel kdo, ki je vprašanja postavil še v italijanščini, angleščini in nemščini. Najpogostejša vprašanja so bila: »Kje je Kraška hiša?«, »Kje lahko kupimo najboljše štruklje?«, pa tudi informacije o morebitnih bankomatih in trafikah v majhni kraški vasi. Najbolj . U ■ Letošnji razposajeni kraški par, obkrožen z kroma ga je presenetila starejša gospa, ki se je tako zaljubila v našo pristno arhitekturo, da je želela po vsej sili kar takoj na kako agencijo, da bi si privoščila hišico v Repnu. Poleg informacij so si obiskovalci zaželeli tudi branja; najbolj sta šli v prodajo knjigi vaške avtorice Vesne Guštin, ki obravnavata lokalno kulinariko, precej interesa pa so požele tudi knjige o nošah. Nekaj pa je bilo tudi kritik; tuji obiskovalci so se namreč pritoževali, da se ne počutijo vključene v vaško praznovanje, saj ničesar ne razumejo. Želeli bi namreč, da bi se na mega zaslonu, ki je predvajal dogajanje v Kraški hiši, poleg slik pojavili tudi pod- napisi v italijanskem jeziku. S podobnimi pripombami so se strinjali tudi nekateri mladi zamejci. Take trditve spet odpirajo vprašanje o pomenu tega petdnevnega praznovanja, ki mora ostati vaški, zamejski in narodni praznik, pri katerem ima ohranjanje starih običajev nek globlji pomen. Slednjega lahko izpovedujemo le v jeziku, ki je zapisan oziroma zašit v narodnih nošah. Drugače bi ohcet postala le vabilo za turiste, za pristne Tržačane, ki nas večinoma malo poznajo in se na Kraški ohceti najedo z našo tipično hrano, poslušajo našo glasbo in zrejo v naše običaje. Pri tem pa nas še včasih razveselijo s stavkom: »Ma che lingua xe? Tedesco?« intervju Šivilja je zašila že veliko ženskih noš Vera Milič: »Nekoč so nošo pri nas pogosteje nosili« Vera Milič na letošnji Kraški ohceti, v noši seveda slomedia Noše, noše, noše ... Na dvorišču Kraške hiše v Repnu se jih je kar trlo, mlado zamejsko prebivalstvo soglasno zatrjuje, da jim pomenijo pripadnost slovenskemu narodu, Klop pa se je spraševal, kaj vsega - trud, čas, ljubezen - se skriva za temi značilnimi oblačili, s katerimi se tako ponašamo npr. ob Kraški ohceti. Zato je stopil do dinamične in prijazne šivilje Vere Milič iz Briščikov, izpod čigar šivalnega stroja se že vrsto let rojevajo raznorazne narodne noše in ji postavil nekaj vprašanj o teh tradicionalnih oblačilih, ki postajajo vedno bolj »trendy« med zamejci ... Svoje anketirance je Klop vprašal, kaj jim narodna noša pomeni, kako pa se je spremenil odnos do noš v letih? Nekoč je bila narodna noša v naših krajih gotovo veliko bolj pomembna, kot je danes, to pa zato, ker so jo ljudje pogosteje nosili in razkazovali. Dandanes se nošo uporablja le ob posebnih priložnostih, kot npr. Kraška ohcet, pri folklorni skupini Stu ledi, ali pri cerkvenih procesijah. Kljub vsemu pa je treba povedati, da se njena uporaba vedno bolj širi. Koliko časa pa potrebuje šivilja zato, da sešije nošo? Za to gre gotovo veliko časa, okvirno bi lahko rekla kake 4 mesece, je pa odvisno predvsem od tega, koliko je štikana. Na povorki, ki se je vila po repenskih cestah, so bile skoraj vse noše enake, tu pa tam pa se je kakšna razlikovala. Kakšne so razlike med raznimi nošami? Nekoč je imela vsaka vas svojo narodno nošo, danes pa so se nekako »standardizirale«. Kaj pa izbira barv, ima kakšen poseben pomen? Ne. Nekoč so na Proseku imeli modro krilo z rdečim robom, veliko noš ima danes te barve, v bistvu pa je izbira barv po okusu. Klop je slišal tudi, da kupiti nošo ni prav tako poceni, okrog katere številke se vrti cena ženske noše? Cena je zelo odvisna od blaga in tega, koliko je delana, zato se cene od noše do noše zelo spreminjajo ... Kaj izučeno oko najbolj ceni na noši? Gotovo štikanje. Kje in od koga ste se naučili šivati noše? Naučila sem se sama, učila sem se po starejših nošah. Koliko prošenj, da bi sešila nošo, dobite na leto? Dosti, toliko, da jih sama ne morem zašiti, kakih 30 ... V dveh letih (med eno kraško ohcetjo in drugo) mi je enkrat uspelo jih sešiti 16 ... Če bi vi imela možnost, bi se poročila na Kraški ohceti? Da! Ker je Kraška ohcet množično obiskovan vaški praznik, je Klop, malo za šalo malo zares, postavil par vprašanj nekaterim izmed številnih mladih, ki so se ob tej priliki mudili v Repnu. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 O LO IC o o o o o lO o lO o o lO o CO lO O (T) 00 O O O O LO lO CN CN n 1) a) b) c) 2) a) b) c) 3) a) b) c) 4) a) b) c) 1. Kaj ti pomeni narodna noša? a) pripadnost slovenskemu narodu b) priložnost za veseljačenje na kraški ohceti c) nima nobenega posebnega pomena 2. Koliko časa ti je uspelo ohraniti čisto nošo? a) moja noša je ostala brezmadežna b) med eno osmico in drugo so se madeži kar sami prikazali c) ne spomnim se, če je ostal kak madež na moji noši 3. Praznovanja so trajala 5 dni. Koliko dni si bil/bila tam prisoten/tna? a) priprave so začele že dva tedna prej b) v Repen sem zašel/zašla dvakrat ali trikrat c) udeležil/a sem se samo glavnega praznovanja na nedeljo 4. Letošnja povorka je potekala nekoliko drugače kakor prejšnja leta. Kaj se je tebi zdelo? a) organizacija je bila brezhibna, pogrešal/a pa sem pravo vzdušje b) manjkal je ''žvacet'' c) zdi se mi, da ni bilo nobene bistvene spremembe 0 / RADIO IN TV SPORED Petek, 2. oktobra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 20.25 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Pesem mladih: Starejša skupina zbora Anton Martin Slomšek 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.00 Nan.: 90210 16.40 Resničnostni show: Scalo 76 Talent 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Law & Order 23.40 Aktualno: L'era glaciale Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00 Aktualno: Cominciamo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Le storie - Diario italiano 12.45 Dok.: Geo & geo 13.10 Nad.: Terra nostra 9.45 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.35 16.15 19.35 20.30 21.10 21.50 23.50 Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.25 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: Qualcosa che scotta (dram., ZDA, '61, r. D. Daves, i. T. Donahue, C. Stevens) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: La maschera di Zorro (pust., ZDA, '98, r. M. Campbell, i. A. Hopkins, A. Banderas) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Premonizioni (triler, ZDA, '95, r. B. Leonard, i. J. Goldblum, C. Lahti) 0.35 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: La Tribu - Missione India (v. P. Perego) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Distretto di polizia 9 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Variete: Village 15.50 Dokumentarci o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Variete: Expo Mittel School 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 23.30 Film: Al di la della legge (western, r. G. Stegani, i. L.V.Cleef, A. Saba-to, L. Stander, B. Spencer) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Aktualno: Zeru Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.35 Dok. film: Dj Bram (pon.) 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.20 Dolgcajt (pon.) 11.25 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Izdelano v Aziji (pon.) 14.10 Pogled na...kipi Jožefa Štrauba v pokrajinskem muzeju Maribor (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.00 18.35 Risanke 16.10 Iz popotne torbe 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Bolnišnica na robu 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv Dnevnik 2.10.1991 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved 6.15 Nan.: Still Standing 6.30 9.00, 2.15 Zabavni infokanal in rubrike 6.30 13.40, 17.25 Risanke 7.00 Infokanal 14.50 Dok.: Il mio cibo preferito 8.55 Nan.: Happy Days 8.00 Otroški infokanal 15.05 Dnevnik - kratke vesti 9.30 Nan.: A-Team 12.00 Glasnik (pon.) 15.10 Variete: Trebisonda - Melevisione 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 12.25 Opus (pon.) 15.30 Nan.: Zorro 11.20 Nan.: The Sentinel 12.50 Evropski magazin (pon.) 15.55 Dok.: La mia fattoria 12.15 Aktualno: Secondo voi 13.20 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 16.35 Nan.: Barz 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 2.10.1991 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sle- 15.00 Nan.: Gossip Girl 13.50 Črno beli časi (pon.) di Geo & geo 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 14.05 Šport špas (pon.) 18.10 Vremenska napoved 16.50 Nan.: iCarly 14.30 Glasbeni večer: Tartini festival 19.00 Deželni dnevnik in vremenska na- 19.25 Risanke: Simpsonovi (pon.) poved 19.50 Nan.: Love Bugs 2 16.20 Circom regional 20.00 Variete: Blob 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 16.50 Primorski mozaik 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - 21.10 Variete: Colorado 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) Aspettando la nuova serie 0.00 Nan.: Cosi fan tutte 17.55 V dobri družbi z Blažem 20.35 Nad.: Un posto al sole 1.00 Šport: Motociklizem 18.55 Zlata šestdeseta 21.05 Dnevnik 1.55 Nočni dnevnik 20.00 Dok. serija: Podaljšano življenje 21.10 Dok.: Blu notte - Misteri italiani 21.00 Nad.: Kingdom 23.05 Variete: Parla con me Tele 4 21.50 Film: Gandhijevo zorenje 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremen- 0.15 Film: Preganjani (pon.) ska napoved 1.45 Nad.: Gandža (pon.) 1.10 1.40 Aktualno: Un mondo a colori Aktualno: ApriRai Rete 4 7.10 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 Aktualno: Antichi palazzi del FVG Koper 15.30 Poročno potovanje po italijansko 16.55 Glasb. oddaja: In orbita 17.25 Kuharski recepti 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.35 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 23.30 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.25 Zoom, mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Biblija med zgodovino in mitom 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 6.00 8.20, 0.00 Videostrani 8.00 Dnevnik TV Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 18.40 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Podjetni študentje Univerze v Novi Gorici 22.30 Vedeževanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Vesolje je... 14.55 Športna oddaja radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.20 Načrti in program Mostovne; 10.00 Teden otroka; 11.30 Alpinistični odsek; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Ministrica Širca o muzejih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.45, 12.00 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 2. oktobra 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1010 1020 STOCKHOL 4/11 O - ^ y v K0BENHAVN —' < WW 0 — AMSTERDAM /V LONDON o ^ 013/17 6yj3 BERLIN 5/17 O O KIJEV n/ ifi Danes bodo nad našo deželo pritekali vlažni južni tokovi ter hladni s severne Evrope, jutri pa samo suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 18.45 Dolžina dneva 11.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.39 in zatone ob 5.05 A Nad severnim in osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja se bo zadrževala nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem. K nam bo od severovzhoda dotekal hladnejši /t, in precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 22,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.35 najnižje -55 cm, ob 9.58 najvišje 51 cm, ob 16.06 najnižje -38 cm, ob 21.57 najvišje 39 cm. Jutri: ob 3.57 najnižje -54 cm, ob 10.18 najvišje 55 cm, ob 16.31 najnižje -44 cm, ob 22.27 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............4 1000 m ..........10 2500 m............1 1500 m............6 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 11/16 CELOVEC O 11/14 TRBIŽ O 10/17 O 9/13 KRANJSKA G. VIDEM O 15/23 O PORDENON 16/22 ČEDAD O 16/22 'éi o TRŽIČ 12/14 o KRANJ 0 11/15 S. GRADEC CELJE 12/14 O MARIBOR O 11/15 PTUJ O M. SOBOTA O 12/16 O N. GORICA a O LJUBLJANA 13/15 N. MESTO 12/14 ZAGREB 12/15 O UMAG OPATIJA PAZIN O O 11/13 KOČEVJE V .o J ČRNOMELJ REKA 16/20 ^NAPOVED ZA DANES Danes se bodo nad našo deželo srečali vlažni južni tokovi in bolj hladni tokovi iz severne Evrope. Nestabilnost se bo povečala, zlasti po nižinah in ob morju. V soboto pa bo dotekal bolj suh zrak. Oblačno bo in deževno, predvsem ob morju bodo tudi nevihte. Popoldne bodo padavine oslabele in do večera večinoma ponehale. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Hladneje bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, najvišje dnevne od 13 do 19 stopinj C. o GRADEC 8/18 TOLMEČ O 8/18 CELOVEC O 7/17 TRBIŽ O 7/17 o 5/15 KRANJSKA G. VIDEM O 10/23 O PORDENON 11/22 ČEDAD O 11/22 O TRŽIČ 7/16 ¿3 o 7/17 S. GRADEC CELJE 8/17 O MARIBOR O 7/18 PTUJ O M. SOBOTA O 8/18 O LJUBLJANA 9/17 N. MESTO 8/17 ZAGREB 9/18 O At (NAPOVED ZAJUTRI r 11 . i r I-. u IL h i Ltí ;i I íi r. I- S-i r I1 ich. i ir.ilL'L, vf"i Ii lllLi'.jl.i. Tninj .hL^--- P M IcItLh V fir.ih'.L ApCílrtliL 3. Ir» ■ .í. >k1W| 13,59 K:isi¿-j HnuL'k. Till Ii hfi~ i f» ■ nj M i "i na áj nMkxlMj lima ■ b'.M I Fntur j TI B|l ■ p^WTiüMf J ■ i.ibui.rt'.r h -J-. Li'. .VJ^ K rj MH.ihUIIIT I i hd h j 'i t 11 ji '. - J 1.10,4a I MO. Jöwi«. Jo fif priíik^. BREZPLAČNA VEČERJA V MERCATOR CENTRU NOVA GORICA Vsak petek, soboto iin nedelja vam nakup v vrednosti 50 Eufl ali več v Hipermarketu prinaša kiupon za brezplačno večerjo v Samopostrežni restavraciji M ercator Centra Nova Gorica. L i ■ MS fet najboljši sosed