----- ^iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiil i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN - 1 IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 18 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 22, 1942- 3 Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Meddržavna trgovska komisija je dovo-Jla železnicam, da zvišajo cene voznim listkom za 10 odstotkov. no vojaki bodo imeli znižano vožnjo. * s * NEW YORK. — Metropoli.tan Life Insurance naznanja, da je Poračunala za lansko leto odstotek rojstev v Zed. državah. Ta znaša 18,8 na 1000 oseb, leto prej je bil pa 17.9. * * * WASHINGTON. -v- Narodni dohodki Zed. držav za leto 1941 So bili $92,200,'000,000, ali povprečno $693 na vsako osebo. To je Za 800,000,000 več kot v. najboljšem letu 1929. wmmmmm immmmmmmm wMmmmmrnmi WiMiiMMmmmm Poslale šli STOCKHOLM. (ONA). — V Poznanju so nemške oblasti za štiri mesece v konfinacijo dve poljski dekleti, ker sta opero. . MEXICO CITY, MEHIKA. (ONA). — Mehiške oblasti pre-?skujejo vse naturalizirane državljane, ki so postali mehiški dr- av'jani, odkar je prišel Hitler na vlado v Nemčiji. i;: * . WASHINGTON. — Major Thomas Trapnell je dobil od svo-poveljnika, generala MacArthurja zaslužni križec. Dne 22. ecembra je s svojim škadronom konjenice zadrževal Japonce na v1 ^frih. Samcat je zažgal na nekem mostu truk in čakal toliko da so zublji zanetili, tudi most. Ves ta čas so okrog njega s ale &ranate in šrapneli. Major se je nato nepoškodovan vrnil k četi. Ta njegov hrabri čin je zadržal Japonce dbvolj časa, glavna armada lahko zavzela pozicije. LETO XLV. — VOL. XLV. Zopet dve ladji torpedirani od podmornic ob ameriškem obrežju Na sliki vidite slovitega filmskega igralca, Clark Gable, ob njegovi strani je njegova žena Carole Lombard in na drugi strani njena mati, Mrs. Peters. Clark Gable je zdaj ostal sam. Njegova žena in tašča sta bili ubiti pred nekaj dnevi v letalski nezgodi. H države predlagajo lr§ovsko zvezo za vse briške republike Washington, 21. jan. — Drža-11 Podtajnik Welles bo predložil prejel ameriških repu- DliV v p. —--t-- de Janeiro gigantski dtŽ ' 1 ga Predlagajo Zed. Glasom tega .programs. 2a"Opravilo vso carino in vse Vale vUa meJah' ki bi zadrže" vil Pošiljanje municije ali ci- 2] lh Potrebščin iz ene v drugo grških republik. t darila bi se enotna denar-bore a za vse "arode, ki se ne j,Proti osišču. Ameriške boj-vsetn 16 ^ služile za varstvo ?,aho i ^°m°rskem trgovanju ob aw'hem;sferi. Ako katera Pfistat repub,ik ne bi hotela držav 1 na ta načrt, bi jo ostale t0 2VezoPrezrle in same stopile v černe je edini K TV,B°hinjski dolini nektia" - černe, ki je bil Wis J v Sheboyganu, je 0' P Se iz stare domovine, da hovn?! Zdaj edini slovenski du-Bohij, V VSej okolici Bleda in v Prav;JI d°lini na Go?enjskem- ' je vzrok, ker ga nem-Ji puste pri miru to, ker *mer«ki državljan. Ža n!H,ŠUvfcielj priredi koncert 0 akcijo be]j , 0Perni pevec Anton Šu-Priredil v nedeljo 25. ja Ski je Cert 7 V Brooklynu> N. Y. kon j , - — pomožne akcije za dobna raj'- T° je že druga po-V0 j Prireditev g. šublja. Pr-vClR,Pflredila Glasbena matica jn;eyelandu PROTI TATVINI AVTNIH ZNAMK Avtne davčne znamke, katere mora nositi od 1, februarja vsak avto na vidnem mestu, so v nevarnosti, da vam jih kdo ukrade s šipe. Zato bo morda pametno, če zapišete svoje ime s črnilom počez čez znamko. Tako znamka ne bo nikomur hasnila in bo bolj varna pred tatovi. -o- Argentina in Čile sta se pridružili vsem ostalim republikam v zvezo Rio de Janeiro, 21. jan. — Republiki Argentina in Čile sta se nocoj pridružili ostalim 19 ameriškim republikam v izjavi, da bodo prekinile diplomatske odno. šaje z osiškimi državami. Argentina, o kateri se je slišalo, da se ne bo pridružila zvezi, je končno pristopila brez kake rezervacije. Zastopnik republike Čile si je pa pridržal pravico, da se bo posvetoval s svojo vlado. Republike so se zavzele, da bodo smatrala napad na vsako izmed njih, kot napad na vse. V obrambo vsega ameriškega obrežja bodo nastopale skupno, ker smatrajo, da je nevarnost za eno, nevarnost za vse. Republike izjavljajo, da če hočejo obdržati in varovati svojo svobodo in neodvisnost, ne morejo še dalje vzdrževati diplomatskih odnošajev z Japonsko, Nemško jn Italijo, ker je Japonska napadla in druge so napovedale vojno naši hemisferi. Dalje so republike sprejele re. solucijo, v kateri izražajo simpatije z vsemi narodi, ki jih je na fa?h .So razbili šipe C/*11 nemških društev ^ nam zlikovci so razb'li na V- in zrcala v plesni dvo "^šk ° *arm° so uporabljala a društva za piknike in Naciji so do tal porušili dve srbski vasi; Nemci se zdaj maščujejo že nad dečaki Ali bo šla naša armada v Evropo? Mnogo je ugibanja, če bo Amerika poslala armado v Evropo ali ne. Od tega je odvisen samo razvoj vojne. Toliko pa lahko rečemo, da če bo kdo za božjo voljo prosil za ameriško armado, bo-do to Nemci. Pa veste zakaj? Zato, da jih bo branila pred maščevanjem sosedov. Torpedirana ameriška ladja se je pogreznila, druga, latvijska, najbrže tudi. - 46 mož posadke mrtvih ali pogrešanih. Šest ladij je bilo že tor-pediranih v enem tednu ob Atlantiku. Washington, 21. jan. — Mornariški oddelek naznanja, da so sovražne podmornice torpedirale ob atlantskem obrežju zopet dve ladji. Ena se je pogreznila, pa tudi druga najbrže. 46 mož posadke je mrtvih ali pogrešanih. London. (ONA). — Nemci so v torek do tal porušili dve srbski vas1', v tretji so pa morili civilno prebivalstvo na debelo in oskrunjena trupla metali pod kolesa svojih bojnih tankov. Jugoslovanska vlada je dobila poročilo, da je bilo do tal razdejanih 400 hiš v Gornjem Mila-novacu, rojstni kraj srbskega patriota Dragiša Vasiča. Samo 70 napol podrtih poslopij -še stoji- Dalje trdi poročilo, da je bila vas Rudnik popolnoma razdejana in da ni-ostal niti; en vaščanj živ. Ko so Nemci zopet zavzeli1 Užice, ki so jih prej posedovali) četniki, so Nemci praktično ma-sakrirali vse prebivalstvo. V Belgradu so Nemci pomorili srbske šolske dečke, ker ko izvai. jali sabotažo in napadali nemške vojake. Ko so v Kragujevcu nemški vojaki peljali na morišče več mladih dečkov, sovqtroci vpili na nacije: "Le streljajte in morite, toda zapomnite si, da smo mi sinovi Srbije!" Rooseveltov ples! V petek 30. januarja bomo imeli Slovenci zopet Rooseveltov ples v SND na St. Clair Ave. To bo že tretji! Tudi letos je načelnik pripravljalnega odbora John Gornik, gl. tajnik SDZ. Odbor pridno pripravlja lep program in drugo potrebno. Letos bo ta ples še posebno pomemben, ker bomo praznovali na ta dan 60 letnico rojstva našega predsednika Roosevelta. Vsak naj se že zdaj odloči, da bo prišel na 30. januarja na Rooseveltov ples v SND! - Nove uradnice Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Albina Novak, prejšnja predsednica Ana Tomšič, svetovalka Josephine Seelye, zapisnikarica Josephine Bencin, blagjničarka Magdalena Zaje, tajnica Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave. HE-9781, nadzornice: Steffie Mesojedec, Theresa Zele, Helena Mally. Seje so prvi torek v mesecu v SND. Društvo podpira slovensko čital- Rusi so vrgli Nemce sedem milj od Možajska Moskva, 22. jan. — Ruska armada, ki je okupirala važno me. sto Možajsk, je vrgla tri nemške divizije, ki so branile mesto, sedem milj zahodno od mesta. Ruska armada kaže odločen namen, da ne bo pustila nacijem dovolj časa, da bi se zakopali v jarke. V istem času pa pritiskata severna in južna ruska kolona na nemško armado, ki se umiče od Možajska. Na severnem krilu so Rusi včeraj zavzeli 25 vasi. Rusi.zdaj vzklikajo: "Bitka za Moskvo je končana! Pred nami je pot polna zmag!" V Moskvi je bil včeraj toplomer 40 stopinj pod ničlo. Ti idesct let že vozita V soboto 24. januarja bosta praznovala naša znana in obče spoštovana rojaka Frank in Rose Paulin 30 letnico, kar sta drug drugemu rekla "ja," pa vseh 30 let to tudi zvesto držala. Trije sinovi so v družini, "baby" je star 19 let. Frank Paulin vodi -Sor, .—J na njegovo pobudo okupiralo osišče in da priznajo >ehomVanjem in ZZel° velikim " Če vam bodo ukradli avtna kolesa, ne bo novih Odbor, ki določuje, kdo je lilffrm " so razumi nu . , , , C ne*h društev v bližinifup»vicen do novihavtmh koles ^ ^kih 68 oken, stekle. kd° "e> dolf ' da, la»tnik :rata in wn.i., avta, ki so mu bila ukradena avtna kolesa, ni upravičen do novih. Storiti bo moral tisto, kar drugi, ki potrebujejo avtna kolesa in to je, da bo moral kupiti popravljena, ali "potemplana." Imajo še polno zalogo Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. naznanja, da ima še polno zalogo raznih potrebščin za hišo in dom, katere si lahko izberete in takoj dobite. „ , . . , " znano moderno gazolinsko po-mco in slovensko šolo in je tudi j stajo n& gt clajr Ave. in 61 ce sta, kjer je vaš avto vedno do- darovalo za Rdeči križ. dr tukaj Je trdilo> da 80 se vadili Sa ftreljanju člani nemške- Poletn e prireditve. Svoje Je trdilo, da so se vadili Mr* y bolnišnico %9: jg prances Globokar iz Glen ey Ave- se Je P°dala °PeraJVille bolnišnico v svrho Kl^ Začasno obiski niso Banda svira! Zdajle sicer še ne, bo pa v nedeljo popoldne v Knausovi dvorani. Tedaj bo namreč priredila mladinska godba fare sv. Vida gedbeni koncert. Začetek bo ob treh popoldne. Taka fara kot je svetovidska, ne sme biti brez syoje godbe. Zato jo podpiraj-mo! Podprli jo bomo pa s tem, ako posetimo njen koncert. Fantje vas prijazno vabijo. Zadušnica V petek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Štefanom An-dolek ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. bro postrežen z vso potrebno pi jačo in drugimi potrebami. Šte vilnim prijateljem, ki jima želijo še mnogo let zdravja in sreče, smo tudi na njiju zlati poroki. Knjige za vojake Zveza ameriških javnih knjižic je priredila za ta mesec kampanjo, v kateri nabira knjige za ameriške vojake. Vojaki v tabo. liščih in na ladjah potrebujejo razvedrila in tega gotovo dobe v dobri knjigi. Kdor ima kako dobro knjigo, ki bi jo rad dal za naše vojake, naj jo nese v bližnjo javno knjižnico, če ima pa več knjig, naj pokliče knjižnico in bodo poslali sami ponje. NOVI GROBOVI Pavel Sintič V torek zvečer ob 8:25 je umrl na svojem domu dobro poznani rojak Pavel Sintič, star 62 let. Stanoval je na 14804 Hale Ave. Doma je bil iz sela Gorenja vas na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča soprogo Lucille, rojeno Delisimu-novič, pet sinov: Frank, Thomas, John, Mathew in Michael ter štiri hčere: Anna, poročena Trivisonno; Katherine, poroče-Jensen; Mildred, poroč. Gates, in Frances, poročena LaPash ter brata Carla. V stari domovini. pa, .zapušča, tri .sestreKatarino Veničič, Mary Musnjak in Antonijo Cvetkovič. Pokojni je bil več let zaposlen v American Steel & Wire Co. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesto in potem na Kalvajijo. Joe Boldin Po kratki bolezni je umrl Joe Boldin, stanujoč na 1388 E. 47. St. Zapušča sina Josepha in dve., hčeri: Margaret, omoženo Sickmiller in Catherine Sintič in po pol sestre Karoline Te-kaučič in Anna Troha iz Beech Grove, Ind., in.več drugih sorodnikov. Žena mu je umrla pred petimi meseci. Bil je star 53 let. V starem kraju zapušča mačeho, po pol brate in sestre. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Flynn-Froelk, 5309 Superior Ave. v cerkev Brezmadeža Spočetja, Superior Ave. in 41. St. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Eksplozija v American Steel and Wire Co. na 49. St. ■ Včeraj je nastala v elektrarni American Steel &#Wire Co. na 49. St. in Harvard Ave. razstrel-ba, radi česar je morala vsa tovarna ustaviti obrat. Več tisoč delavcev je moralo oditi domov. Požar, ki je sledil, je napravil1 precej škode. Vodstvo tovarne ni moglo povedati, kdaj bo tovarna zopet obratovala. MlekarjŠ bodo dovažali samo enkrat na dan Mlekarne Greater Clevelanda naznanjajo, da bodo pričenši z nedeljo začele dovažati mleko ob csmih zjutraj in ga dovažale samo enkrat na dan. Program je sprejelo 66 večjih mlekarn, od ostalih pa pričakujejo, da bodo sledile. Srnjak pri Flaišmanu V soboto večer bodo servirali pri .Flaišmanovih na 6400 St. Clair Ave. fino srnjakovo večerjo. Vsi ste prijazno vabljeni. Napadena parnika sta bila ameriška ladja "City of Atlanta," ki se je pogreznila*in latvij-ski parnik Ciltvaira. Napad se je pripet;l v pondeljek. City of Atlanta je bila torpedirana v pondeljek zjutraj ob rtu Hatteras, North Carolina, Ciltvaira je bila pa torpedirana "nekje ob atlantskem obrežju." 21 mož posadke je pripeljal nek tanker do obrežne straže pri Charlestonu, S. C. Od 46 mož posadke na City of Atlanta sta dva v bolnišnici v New Yorku, eden je mrtev, 43 jih pa še pogrešajo. Na krovu Ciltvaira sta izgubila življenje dva moža posadke, ostale je pobrala neka ladja in so na potu v pristan ;šče. Posadka torpediranega parnika Ciltvaira je ostala na krovu, hoteč ga rešiti. Toda parnik Bury of Brazil jo je pobral in odpeljal na varno. Mornariški oddelek ne ve gotovo, če se je la-tvijski parnik pogreznil, toda vse kaže, da se je. S temi žrtvami je naraslo število mrtvih in pogrešanih mornarjev na 75 v teku enega tedna, odkar krožarijo ob ameriškem obrežju sovražne podmornice. Prej so bile že torpedirane štiri ladje; tri so se pogreznile, ena je bila poškodovana. City of Atlanta je bila zgrajena 1904 v Chester, Pa. in last Ocean Steamship Corp. Ciltvaira je bila last latvijske parobro-dne družbe iž Rige, Latvija. AMERIKANCI SO ŠTRLI NAPAD JAPONCEV Washington, 21. jan. — Vojni oddelek poroča, da so ameriške in filipinske čete na polotoku Ba-tan v 1 jutem boju pognale Japonce s težkimi izgubami nazaj. Japonci so napadli v sredini MačArthurjeve linije in zavzeli nekaj pozicij, ko so ameriške čete napravile protinapad, pognale Japonce nazaj in jim iztrgale zavzete točke, Amerikanci in Filipinci so utrpeli zelo malo izgub. Obenem pa vojni oddelek poroča, da so posamezne čete generala MacArthurja, ki operirajo v severnem delu otoka Luzona Japoncem za hrbtom, napravile nenaden izpad na japonsko zra- koplovno pristanišče Tuguega-rao. Ubili so 110 Japoncev in jih pognali kakih 300 v beg. (Rdeča zvezda, glasilo ruske armade piše, da stoji na otoku Luzon-6,000 Amerikancev in 32,000 Fi-lipincev proti 100,000 Japoncem). Dodatna ameriška bojna sila hiti v boj na Daljni vzhod. Kam je namenjena, je zaenkrat še vojaška tajnost. Toda to je samo kapljica pomoči, kar pride v Orient v kratkem. Vrhovni poveljnik, Franklin D. Roosevelt, je včeraj izjavil, da je pomoč na potu in ž njo potrebščine. Kam, tega ni povedal radi važnih razlogov, kot se razume. JAPONCI SO IZGUBILI 13 LETAL NAD SINGAP0R0M Branitelji Singapora so zbili včeraj 13 japonskih bojnih letal, ki so napadli Singapor, dočim so drugi angleški avijatičarji- napadli razne japonske postojanke po Malaji. Radio iz Tokia je včeraj poro. čal, da so Japonci že pri ožini Jo-hore, ki loči Singapor od Mala-je. Ta ožina je komaj eno miljo široka. Toda ta vest ni nikjer drugje potrjena. Angleško poročilo zatrjuje, da se vrši bitka na Malaji še vedno nad 60 milj severno od Singa- pora. Japonci so včeraj ves dan napadali Singapor in metali bombe na utrdbe in v mesto. Proti-zračne baterije so jih sklatile devet, letala so pa uničila štiri. Bombe so ubile včeraj v Singapor u 64 oseb, ranile so jih pa 154. Japonci so bombardirali otočje Bismarck ob severni Avstraliji in točke na angleški Novi Gvineji. Avstralska vlada je dala vče-' raj izjavo, daje Avstralija v veliki nevarnosti. Članicam Oltarnega društva Članice Oltarnega društva fare sv. Vida naj pridejo nocoj po pobožnosti v novo šolo. Pripeljite s seboj tudi svoje prijateljice. K vojakom Včeraj je odšel k vojakom James Koljat iz 19404 Chica-saw Ave. Njegov brat Joe služi Strica Sama kot korporal na Islandiji. Pisanje davčnih pol V pisarni Collinwood Realty Co., 15813 Waterloo Rd. vam izpolnijo davčno polo za osebne ' dohodke. Urad je odprt od 9 zjutraj do 8. zvečer. NEMCI DOBIJO 3 CIGARETE NA DAN Bern, Švica. — Od 1. februarja naprej bo dobil v 'Nemčiji vsak kadilec samo po tri cigarete na dan, mesto petih kot do-zdaj. ženske pa sploh ne bodo dobile tobaka. Zimska razprodaja Rožance Department Store, 406 E. 156. St. ima še vedno razprodajo zimskega spodnjega perila in drugih potrebščin. Cene zelo znižane. Pozor, Baragov zbor! Nocoj ob navadnem' času se vrše izredne vaje Baragovega dekliškega zbora. Vse članice naj gotovo pridejo! r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio, NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do »ošti. celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 2a Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 I'or 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. >83 No. 18 Thur., Jan. 22, 1942 V Nemčiji več ne slave zmag Vojna je začela tudi v Berlinu in drugod po Nemčiji kazati precej drugačno lice. Tistih lepih časov ni več, kot so s fanfarami po radiu poročali dan za dnem o sijajnih zmagah. Skoro šest mesecev so bila taka zmagovita poročila tudi o zmagah na ruski fronti. Zdaj je pa vse to utihnilo ... Ne samo, da ni več radijskih oznanil o zmagah, ampak po ulicah se pojavljajo vedno v večjem številu slepi, brez ro'k, brez nog, človeški ostanki nekdanjih junakov iz bojev na ruski fronti. Na berlinskih ulicah je vedno več žensk, ki so oblečene v žalno. Berlin tudi ni več pristno nemško mesto. Zdaj je tam že skoro več tujcev kot domačinov. To so delavci iz vseh krajev Evrope, ki jih je Nemčija rekrutirala za delo v rajhu, da bodo nadomestili domačine, ki so morali na fronto. Pa ne samo delavec na cesti in na polju in v tovarni je importi-ran. Tudi natakarji v gostilnah, kavarnah in restavracijah so tujci, največ Francozi in Italijani. Ti so včasih že kar objestni in če se jim ne ljubi, pa nočejo razumeti naročil. Dobro se zavedajo, da so tukaj potrebni, da so nenadomestljivi. Tisti Nemci, ki hodijo na hrano v gostilne in restavracije, dobijo poleg jedil tudi poročila vrhovne komande. Štirikrat na dan, to je opoldne, ob dveh, ob patih in ob desetih, morajo restavracije odpreti radije in zvočniki naznanjajo dnevne vesti. Ob času oddajanja vesti mora vsak položiti žlico na mizo. Vse mora sedeti mirno in poslušati. Tako je ukazal fuehrer. Berlin izgleda danes kot nekaka razstava. Razstavna okna izgledajo zelo bogata in privlačna. Toda — ti predmeti niso naprodaj! Večinoma vsi predmeti v izložebnih oknih so prišli iz zasedenih dežel, največ iz Pariza. Tudi ako vidi človek na ulici žensko, ki je oblečena v dragoceno suknjo, je lahko prepričan, da je ni kupila v Berlinu ali kje drugje v Nemčiji. Suknjo ji je poslal mož ali prijatelj iz Francije. Ako vidiš otroka oblečenega v lepo pisano kožuhovino,-si lahko prepričan, da je njegov oče na Norveškem, odkoder je prišla obleka. Razno blago se še vedno dobi proti kartam. Toda roba je zelo slaba. Kar je boljšega blaga, pošlje Nemčija v Švico ali na Norveško, da dobi tako potrebni denar. Švedske krone ali švicarski franki so v največji zahtevi. Sadje je zelo redka sladščica na Nemškem, Ako kaka trgoviqa naznani, da ima nekaj zaloge tobaka, čokolade ali ženskih svilenih nogavic, je takoj dolga vrsta odjemalcev pred trgovino. Zadnji v vrsti so lahko prepričani, da zanje ne bo ostalo nič. Ako dobi kaka modna trgovina 50 parov svilenih nogavic, se to izve po mestu, ne da bi bilo treba oglaševati v časopisju. Za 50 parov nogavic se v hipu priglasi več sto odjemalk. Pisalnega stroja, radijskega aparata, dežnika, par usnjenih rokavic, žensko ročno torbico, uro, ključavnico, ročni kovčeg, —je $amo nekaj predmetov, ki jih navajamo in katerih ne moreš kupiti za noben denar v Nemčiji. Morda se dobi kaj podobnega pri starinarju, toda tudi za stare so cene strašno visoke. Toda Nemci ne bodo nikdar pozabili, kako ti predmeti izgledajo, ker jih še vedno vidijo v izložbenih oknih. Toda niso naprodaj, za noben denar ne. BESEDA IZ NARODA Ivan Cankar vas vabi tako pičl° število igropiscev. Ivan Jontez si je s tem delom zaslužil odlično mesto dramatika. Dram. zbor Ivan Cankar je pač ponosen imeti ga v svoji sredi za časntega člana. Njemu in vsemu osobju v igri "Z vero v vstajenje," gre častno priznanje. Ker ni "Cankarjeva" navada razočarati svoje posetnike, zato dajte igralcem in vodstvu zaupnico s tem, da se boste vedno in vselej potrudili na njihove predstave. Vas prijazno vabi, A. Simčič, tajnica. -o- Priprave za vprizoritev tretje igre dram. zbora "Ivan Cankar," v nedejo 25. januarja, so v polnem teku. Na programu je namreč pet iger za to sezono. Izmed teh, sta bili prvi dve drami, prihodnji dve bosta komediji. Ime nedeljske igre je "Bachelor Buddies," kar bi bilo po naše "Neoženjeni tovariši" ali v ameriški slovenščihi "Pečlarji." Iz radovednosti, kako bi uspele angleške igre na našem odru, smo se odločili, da se vpri-zori eno izmed najbolj komičnih, ki nam predoči domače in intimno življenje treh samcev. Igro režira Rudy Widmar, v kateri ima tudi sam glavno vlogo nadutega in domišljavega "pečlarja." Drugega poosebljenega "butca," kjer se gre za vprašanje ljubezni, bo predstavljal Max Traven in tretji, z ne vem kakšnimi lastnostimi, bo Stanley Skuk. Ženske vloge bodo igrale: Caroline Hodnik, Florence Slaby in Annie Čebul. Rezultat igre bo tak, da boste rekli: "Dajte nam takih iger tudi v slovenščini!" In dobili jo boste zopet na 22. februarja. To, da bo ta igra podana v angleščini, naj naše posetnike nič ne moti. Saj večina nas zahaja tudi v kino-gledališča. V tej igri nam jezik ne bo delal nobenih preglavic, ker je igra pisana v zelo lahko umljivem jeziku. Zato bi bilo moje priporočilo za nedeljo 25. januarja, da pozabimo na vsa kina v naselbini n se odločimo posetiti predstaT vo, katero bo podal dram. zbor Ivan Cankar in vas prvovrstno zabaval skozi vso predstavo. Za svojo osebo vem toliko, da nerada obljubljam nekaj, kar se ne bi uresničilo. Zato lahko smelo vzamete mojo besedo, da vam ne bo žal za poset. Priče-tek igre bo ob 3:30 pop. Vstopnina za k igri je 50 centov, za ples zvečer je 35 centov. Igra Peconova godba. Misli mi še vedno uhajajo na zadnjo igro Ivana Jonteza "Z vero v vstajenje," ki je bila v vseh ozirih popolen uspeh. Da se je to delo tako odlikovalo so sledeči razlogi. Spisana je bila z namenom, da bi v živi besedi in dejanju predstavila publiki ono gorje, ki nam ga servirajo v naših slovenskih krajih nepoklicani in osovraženi gestapov-ci v Hitlerjevem imenu. Na katoliški shod Zadnjo nedeljo se je vršil veličasten shod članov društev Najsvetejšega Imena iz naše škofije. Udeležba je bila nad vse pričakovanje. Na ta shod so bili vabljeni vsi katoličani naše škofije. Večkrat smo pa že imeli namen, da bi tudi za nas Slovence posebej imeli kakšen tak shod, a smo končno prišli do prepričanja, da je za tako stvar najbolj primeren čas, ko se vrši letna seja Slovenske zveae društev Najsvetejšega Imena. Prihodnja nedelja je določena za našo zvezo. Ta dan se vrši letna seja vseh slovenskih društev Najsvetejšega Imena. Ker pa sem uvidel, da so bile take seje najbolje obiskane, kadar so se vršile v Newburghu pri fari sv. Lovrenca, zato tudi sedaj vabim vse slovenske katoliške fante in može, da se odzovete v ne-ieljo v velikem številu. V nedeljo popoldne bo najprej pobožnost v cerkvi sv. Lovrenca in sicer ob pol treh. Nato pa se pedamo skupno v cerkveno dvorano, kjer se bo vršil shod ali glavna letna seja naše Slovenske zveze društev Najsvetejšega imena. Posebno pa ste vabljeni na ta shod člani društev iz vseh štirih slovenskih fara. Pridite vsi, če vam je le mogoče. Poleg drugih važnih zadev, ki bodo na dnevnem redu je tudi volitev od-bera naše zveze za prihodnje po. sbvno leto. Pozdrav, Michael Kolar, preds. -o-— Za rojstni dan V zadnjih par letih je prišlo skoro bi rekel v navado, da v mesecu januarju po širni naši novi domovini praznujemo rojstni dan našega velikega pred- v 1 .... ,v sednika Franklin D. Roosevel- Kakor smo bih upravičeni se ta. Letos bo tek, 3 janu_ razan >m • j arja, sestdeset let, odkar se je rodil veliki borec ža demokracijo. V času okupacije je bilo aretiranih kakih sto slovanskih duhovnikov, interniranih, ali izgnanih preko meje v Jugoslavijo. Med temi je bilo 27 iz tržaške škofije, 27 iz Krka, 6 iz Parenza-Pulj, 6 pa iz škofije Ljubljane, katere del je padel pod Italijo. Eden izmed duhovnikov, ki je moral zapustiti deželo je bil dr. Andrej Karlin, slovenski škof v Trstu. Leta 1919 je oborožena italijanska druhal udrla v škofovo palačo in izsilila od škofa pismeno odpoved. Ob istem času so oplenili in vse razmetali po škofovem stanovanju in v njegovi pisarni. Iz raznih listin, ki so jih ukradli v škofovi pisarni, so ponaredili nekak, dnevnik in ga priobčali v listu "Era nuova " ki je ta čas izhajal v Trstu. Škofi Karlin je bežal v Jugosla-' ujo in njegov naslednik je bil vojaški škof Angelo Barto-lomasi. Sk rajno težavno stališče slovanskih duhovnikov v Julijski Krajini tekom vojaške okupacije je bilo opisano v vseh podrobnostih v spomenici, katero je predložila papežu Benediktu XV. posebna deputacija 6. marca 1920, Do tega časa je bilo pa že večina slovanskih duhovnikov v izgnanstvu, v tržaških ječah, ali pa so bili pregnani v Jugoslavijo. Prebivalstvo slovanskih župnij je moralo včasih iti po šest ur peš, to zlasti po Istri, če so hoteli prri/i do duhovnika, ki je razumel njih'jezik. zgražati nad temi nasilneži, tako nas je avtor prisilil oboževati hrabrost in neustrašenost naših tisočerih Mohorjev. Neizbrisna b^o ostala v našem spominu scena, predstavljajoča dva najmočnejša karakterja v igri, v drugem dejanju, ko nastane med njima boj na življenje in smrt. Prvi karakter je predstavljal Rudy Widmar, drugega Milan Medvešek. Edino igralcem njunega kalibra se mo-, re zauipati tako komplicirane prizore."Saj ^o ni bilo več igranje! To je bila tako prepričeval na istinitost, da nas je vse hipnotizirala in nas navdala z občudovanjem do avtorja in igralcev. jo ob priliki predsednikovega rojstnega dne. Vse posamezne narodnosti se velikodušno odzivljejo vabilu za to človekoljubno delo. Tudi mi Slovenci smo se zadnjih par let prav častno izkazali, upam pa, da tudi letos ne bomo zaostali za drugimi. Resnica je, da imamo že sedaj vse preveč raznih dajatev, a vendar, kjer skupno poprimemo in vsak prispeva le malo, pa bo končni uspeh, da smo lahko ponosni. Vselej smo se Slovenci pokazali, da imamo čuteče srce za svojega sočloveka in da smo pripravljeni vselej pomagati, kjer je naše po moči potreba. Tudi letos imamo v naši naselbini odbor, kateremu nače-ljuje naš poznanj in delavni rojak gl. tajnik SDZ, Mr. John Gornik. Ta odbor je pridno na delu, da bo pripravil za v pe tek, 30. januarja, kar mogoče lep program in po programu pa se bo vršil ples. Ta prireditev se vrši v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Kakor se je naš narod odzval v preteklih par letih, tako sedaj ta odbor pričakuje, da tudi letos ne bomo zaostali. Vsak je prav prijazno vabljen, da se po možnosti udeleži in tako pomaga v res človekoljuben namen. F. -o- Vabilo na sejo Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima svojo redno sejo v nedeljo kot običajno po molitveni uri. Tajnica vam bo podala poročilo o dohodkih in stroških v preteklem poslovnem letu. Odbor prav prijazno vabi vse članice, posebno pa še tiste, ki ne posečate re(dno naših sej, da se vsaj v nedeljo prav gotovo udeležite. S tem pa ni rečeno, da niste povabljene tudi vse tiste, ki se vas vedno vidi na naših sejah, ker vas je precej. Odbor se tudi prav lepo zahvaljuje vsem članicam za sodelovanje, saj veste, da društvo ne more napredovati brez vašega sodelovanja. Lepa vam hvala članicam, ki ste šle vselej tako lepo na roke odboru, kadar smo imeli kakšno prireditev. Vselej ste se radevolje odzvale in kupovale vstopnice. To ste gotovo storile zato, ker ste se zavedale, da gre za dobro stvar. Bog vam stotero povrni. Torej nikar ne pozabite priti v nedeljo na sejo. Odbor. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Širom dežele prirejajo razne programe v počast našemu predsedniku. Ni pa namen teh prireditev samo izkazovanje časti našemu predsedniku kot takemu, pač pa imajo te prireditve še večji in človekoljuben namen. V zadnjih par letih se je vselej pokazal na teh prireditvah velik moralen in še večji gmoten uspeh. Cisti preostanek od teh prireditev gre v korist splošnega naroda in človeštva sploh, kajti ves ta denar gre v sklad za pobijanje otro- ške piyalize. Predsednik Roose-Želim si še ponovitve te pred- velt je sam trpel na tej bolezni stave in jo tudi toplo priporo- in zato pa se je tudi zavzel in čam drugim odrom; seveda bi sam že veliko prispeval za po-mogla .biti igrana -samo v na- bijanje iste. men za pomoč zasužnjeni do- Znanstveniki se dan in noč movini, kakor smo tudi mi sto- trudijo, da bi prišli tej bolezni _______________ rili. Cisti preostanek te pred- do živeg^ jn da bi iznašli uspe-! »ard, sin družine Frank Ivanči-stave je znesel $500. šno zdravilo. Da se pa taka 1 Ta dva mladeniča sta bra- Ob takih prilikah, pa nikdar znanstvena raziskavanja vrše, j tranca in oba fest in postavna dovolj ne poudarjamo zaslug, je pa potrebfen denar in ta se fanta ter oba izvrstna godbeniki v clnvai- bm iit,, d; u- ' 'S '""f?" ki gredo P° Pravici avtorju, po- izteka iz naroda v ta sklad po- ka ali nmzikanta. Harry igra al. v Slovan..-,kem jcz,ku. ali celo občevat, s svojimi zuplja- sebno še, ker imamo med nami ton, razni prireditev, ki se vrši- na harmoniko, katero je seveda Tukaj se je poročil mladenič Frank Pavlovčič. Za svojo živ-ljensko tovarišico si je izbral mladenko Frances Perkovič. Ženin je bil na vojaškem dopustu in se je pa;- dni po poroki zopet vrnil v vojaško službo. Mlademu paru želimo — bilo srečno!' Ostali naši fantje-vojaki, ki so se nahajali za božič doma pri svojcih so pa sledeči: Frank Jančar, iz 32. ceste, Joe Pavlič iz 30. ceste, Joseph Pavlič iz 33. ceste, John Hribar iz 34. ceste, Viljem Leafbacher iz 33. ceste in Viljem Ivančič iz Town Line Rd. Prav vsi se pohvalijo, da jim ni do sedaj še nič hudega in da so prav zadovoljni v tej "stričevi" službi, samo malo jim je dojgčas, pravijo. Prostovoljno pa sta odšla v službo Strica Sama: Harry, sin družine Frank Debevca in Ber- poslovilne večere. Pri Debev-cevih so bili gostje celo iz Bar-bertona in sicer Udovičeva družina in iz Clevelanda pa sta bila Mr. in Mrs. Anton Žnidaršič. Vemo, da je staršem hudo, ko njih sinovi odhajajo od doma in to v temno negotovost, posebno pa menda občutijo matere bolest slovesa — je menda pač res kot pravi tista pesem "Nje sin se podaja v tujino in mati se joka naglas . . ." in zopet druga, ki opeva materino skrb "Where Is My Wandering Boy Tonight?" O, saj tudi mi, sočustvujemo z Vami, ki ste prizadeti s tem nepričakovanim — saj mogoče pa bodo morali iti tudi še ostali naši fantje in mladi možje, toda pomagati se ne more, vzeti moramo vse za dobro in upati vedno na najboljše . . . V svoje nove domove so se zadnje čase vselile sledeče naše družine: družina Ludvik Vid-rih-a z dvema hčerkama. Mrs. Vidrih je hčerka Frank Ambro-žičeve družine ter družina Joe Smith-a z malo punčko. Mrs. Smith je hčerka Mike Viranto-ve družine. Nove državljanke pa so postale sledeče naše žene: Mrs Berta Anzelc, Mrs. Ana Anžur, Mrs. Mary Mlač, Mrs Mary Pa-pe, Mrs. Mary Kos, Mrs. Elizabeta Kamnikar, Mrs. Josephine Žiberna in Mrs. Johana Žnidaršič. Res so se morale vse zelo potruditi, da so se naučile vseh potrebnih odgovorov, katerih se zahteva od vsakega prosilca za državljanstvo. Zato pa jim gre naš poklon in čestitke. V nedeljo, 4. januarja, zve čer, pa smo imeli v našem Slovenskem narodnem domu lepo prireditev, katero nam je pre-skrbel naš novoustanovljeni klub za pomoč stari domovini. Po izvrstni večerji je bil pa ples. Za godbo so skrbeli Per-šinovi fantje iz Warren, Ohio. Igrali so v splošno zadovoljstvo lepe pevske in plesne komade. Za mali program na odru pa so poskrbeli sledeči: mala deklica Beverly Vidrih je prav lepo zapela in korajžno deklamirala "America, Home of the Free;" dalje priljubljeni pevski kvartet iz sosednjega mesta Clevelanda gg. Samsa, Lube in brata Bradač, ki so nas razveselili z več prav lepimi pev.skimi točkami, za kar so želi veliko odobravanje in nato pa še naši lorainski pevki Angeline Tomšič in Jennie Cerne, ki sta nas razveselili in nam zapeli par lepih pesmic. Ta večer je bil navzoč tudi župan našega mesta g. Van Wagnen s svojo prijazno soprogo ter nekaj drugih mestnih uradnikov. Gospod župan je v prav laskavih besedah pohvalil naše nadarjene Slovence in njih započeto delo. Obenem pa je tudi omenil, da se vselej z veseljem odzove našemu vabilu in da se prav dobro in kar nekam domače počuti med nami, čeprav ne razume našega jezika. Glavni govornik na tej prireditvi pa je bil poznani g. Janko N. Rogelj iz Clevelanda, ki je obenem tudi predsednik puhlici jskega odbora J. P. O. Njegove prepričevalne in iskrene besede so segle v srca globine in marsikatero oko se je poro-silo, ko smo čuli, kaj vse trpijo naši ubogi ljudje tam v ljubljeni rojstni domovini. Saj mi Prof. M. Tome: Belokranjska narodfl glasba Če te zanese dandanes po'tli Belokrajino, ne boš na zun> opazil skoraj nobenih posebi sti, ki bi jo ločile od drugih™ venskih pokrajin. Naša be-, noša, po kateri ima pokrajine tudi ime, je že skoraj toliko« izginila. Kot hrani Gorenju svojo narodno nošo spravljeIpo v skrinji in jo le ob slovesni prilikah pokaže, tako se t%e današnji m 1 a j ši belokranjfa rod skoraj več ne zaveda, so njegovi očetje še pred kri 1 kimi desetletji nosili praktik ; bele "bregeše" in matere bfo "robače". Le ob skrajnih rm', bovih te lepe deželice se še b 1 ščijo po njivah bele obleke. 01 iih bo pa skoraj zadela ne bežna usoda. Tudi ves 0% način življenja se polagoma z gotovostjo izenačuje z 21 lienjem, ki ga živijo SIove( onstran Gorjancev. Le jez$ ostal še vedno isti kot so & vorili naši pradedi in bo t"|a < dvoma še stoletja kljubla.'' vdoru tujih vplivov. _ u. Jesl Površen opazovalec belokranjski narodni PesK1!»as bo zasledil ničesar, kar & n itf a 1 razlikovalo od narodne drugih Slovencev. Iste nar0^^ pesmi, ki nastanejo drugod ^ Slovenskem, se takoj javij°LJ di v Beli Krajini; pa tudi T p nejo istočasno z njimi. glasbenim šundom, ki se nji čas bohoti bolj kot prej, ni Beli Krajini prizaq p' no. Kdor pa zna pogledatij 1 koliko' globlje, kdor zna l (1" pepelom najti tudi isjkro>L* ugotovil, da živi.v Beli ^ še danes sicer več ali manj8! to življenje narodna peseiftjj , vsem različna p© svojih s^J^ sestavinah od narodne Pe,' ^ drugih Slovencev. Ponekoc ta pesem še danes živa. ~ imajo Adlešičani in tudi >l| čani, da omenim samo Peljen(; re, značilne primere, svoje !l „ zanimive "kresnice", Mef'1 ni svoje "Kolo" in "Mos^l^ ju dobimo, le z drugačno J"! ' dijo in deloma z drugačni"11' sedilom, tudi v Črnomlja L ^ nekaterih drugih krajih ' mo napeve, ki so dosti znaCJ belokranjski, pa se jim de';- , že poznajo hrvatski ali no slovenski vplivi. N?^ ^ ; teh napevov so še dan^s 1 . Ig <:o se pravi, narod jih od ' ^ vih prilikah iz lastnega n druge ** 11 gra in poje; druge pa, . začeli že izumirati, narod vedno večjega zanima^L 11 nje znova oživlja. Velik" pevov, ki so bili že 11a teI"' a vedno zginejo v poza'' pravočasno rešili starejs' sovalci (Kuba, Kuhač),Ps novejši (Adlešič, Bajuk, . Kramar, Marolt, Mihelč"' drugi). Veliko napevov Je lično zapisanih, veliko P" nekritično. Nekateri nape N 1, I 2 :{e je, t teti r atelj 1 b0l Nej t'li namreč za zapis toliko da je treba zapisovalcu 0 nega znanja, ako hoče nalogo brezhibno izvršit' tem ko se je o ostali slo^ 3 * narodni pesmi razmeroma er pisalo, je bila belokrajns^ klora skoraj do zadnje^* kam zanemarjena, je prvi znanstveno lotil ga gradiva dr. Stanko ^ f zbrf^o h Pa misij, Nfc; il)fl'eča jlfudi. "0i t . . . . _ uEtnologlV., 2; 1. 1931.^ - tukaj si niti ne moremo pred- ja 0 glasbeni folklori na1' \b° stavljati ter nam je skoro ne- kranjskem). Njegovo de!°,, mogoče verjeti, kakšne grozovi- daijuje France Marolt 'rs tosti počenjajo tisti brezsrčni 1 venske narodoslovne $ okrutezi, ki so zasegli naše lepe n.: Tri obredja iz Bele , krajem se vgnezdiliv našedra- no. izdaia L 1936 GlasbP^i^ gS stare domačije. G. Rogelj tica v Ljubljani). Vestno, • govornik, njegove I pr. Marolta nam bo da10! št S ^ liDtr lovanskim duhovnikom je bilo prepovedano pridigo-'ki ni v njih materinščini. V mnogih krajih so morali dobiti i ž u pipi ni od vojaške oblasti posebno dovoljenje, če so hoteli; Sčipi. Bili so slučaji, da so slovanskega duhovnika zadržali obiskati svojega župnika v zupnjšču. Pri procesijah in po-j ko je bil na potu s svetotajstvi k umirajočemu grehih so vojaki ali karabinjerji spremljali duhovnike, bo-' to, ker ni imel pri sebi listin, s katerimi bi s jec se, da bi ne molili ali peli spotoma v slovenščini ali hrva- da je. ' j vzel tudi s seboj, da bo tam svo-J jim vojaškim tovarišem p regain to samo za-jnja! dolgčas. Bernard pa igra se izkazal,, kdo j na klavir in banjo. Obema fan-I toma so starši priredili male je izvrsten lahko umljive in tople besede podlagi do sedaj zbrane*", smo vsi z velikim zanimanjem terjala še zanimive rezi''^ poslušali. Stoloravnateljica vsega programa pa je bila gospodična Mary Polutnikova, čeprav je , tukaj rojena, pa se vseeno ze-j lo zanima za nesrečnike v stari! domovini. Vsa čast ji! 'belol"'1: <1*01 ■j Je cii 1 vit »i ce govorimo o ski" narodni pesmi, potert ^ besedo gotovo ne mislil10. s pesmi, ki jih slišimo po v*^ veniji in ki tudi v Beli Jfjl na zunaj prevladuje. 11 < I3al le 1111 3 strani) ^0! J( k ei»t V' =F= U SATAN IN 1S K AR10 T Po nem&kem Izvirnika K. Uajn Oho—! Pomisli Ha ie nravi zu. In tamle je prihajal, — In- - ! Pomisli, da je pravi poledic!" "No, in_?" če jim to pove, ga bodo ta- , spravili s sveta.'" bej "Ni aT«šel pravit! Zakaj ne? Prepričan sem, da ® flm bo v svoji jezi najprvo to lJeipovedal." lejl "Povedal bo! %tou mirno, pa odločno neumen, da bi jim take je dejal Win-Pove- tWfal bo! ln prav zat0 ie sedel 1 netou tule za grmovje." S ?edal sem prijatelja. C J ^°dilo se je, kar se je zgodijo le redko. Nisem uganil, kaj 1 v- Zaman sem ugibal lc}el je, da ga vprašaje gle-om. ''Ali misli moj brat Charley," . e,d®Jal- "da se nas Meltona bo-ma, ita?" ih e! ke, nfl S 2 )vei zik ga; , V ibok "Seveda se nas bojita!" bta Prepričana, da nas dobi-& v pest?" ^Te- Najbrž sta prepričana, , „ a tod svojo vlogo že doigra- estDa! D°bita nas ne, to dobro ta a- ,Našega mladega tovariša »as PriJe'a' ker je neizkušen, o bi Pa vesta> da smo jim kos. In !lam tudi uideta iz puebla, ve. Prav dobro, da jima bomo b edn0 iro' ;od Hi Ji f rtoJU ne Primemo. Niti m iznova spet za petami, 1 ma ne bomo dali miru. dok. i m n« _ • it e t a«' ati; a ro. iT a; •m. sti'i ' Jima je prišel v pest Vogel iedič -lta Jima' da Je 011 pravi ' gj, 111 da sta mu vzela dedi-%„ KaJ bodeta storila?" spričevali P ila f kod T> [etl' ist' liifl a na' 0: is b* n »f Ki nji iP eiH ab» si P". lcif ■j« pa n.e k nam na kre^!_Na bregu sti belokranjske folklore. Mor-L^j žuta kuča ) Glasba "Met-jlia v svoji razpravi, da je ta da bo kdo s tem večjim zanima- jliškega koia» jma obseg štirih! kih pesmi okoli 45% in imenuje na pesmi 2/4 takt z majhnimi notnimi vrednostmi vrednostmi (osminke). Dr. Vurnik ugotav- njem in razumevanjem v P"-j tonov. Pesmi z obsegom petih hodnjih dneh ali kdaj pozneje tonov je zelo veliko ((Hajduk prisostvoval belokranjskim na-! velja _ Zelena mala dubra- va — Našla sem ga, našla sem 2/4 takt z majhnimi notnimi vrednostmi tipično' belokrajin-ski takt. Pike pri notah kot podaljšanje notnih vrednosti Be-lokrajirici skoraj ne uporabljajo. rodnim igram, poslušal njiho ve napeve in skušal razbrati, ga ziato jabolko). S kakim pokaj je pristno staro belokranj-;milovanjem bi lahko zrl na sko blago, kaj je novejšega iz-1 ubogega Belokrajinca nj«gov vora; kaj je morda od drugod |tovariš Gorenjec, ki so mu me- če 80 belokranjske pesmi prinešeno. Deloma se pri tem;lodije z oktaVnim obsegom ne- Pesmi maJhnega obsega melo-opiram na izsledke Vurnikove, I kaj' vsakdanjega ali celo Ko-'dlčno in harmonično skromne oziroma tudi Marlotove Studi-|roše katerega melodije se gib- motivično skoraj revne, pa poje- ji jejo v obsegu desetih ali celo lagajo toliko večjo važnost na Na prvi pogled bi rekli, da so ( dvanajstih tonov! Pa je že Be- ritem- Vellk del Pesmi ima SV0J belokranjske pesmi nekam rev- ■ iokraj'incu ljubša h j e g o v a! estetski smisel skoraj le v močne po melodični iznajdljivosti, jskromnost kot Gorenjcu ali Ko-"1 ntmikL % mislim tukaj kapo majhnem obsegu melodije j rošcu'njegova bahavost! cim ku^a razgibanega, pestrega same, po harmoničnim pa tudi manjgi je obseg melodije, tem ^ntma z velikim številom °braz" po ritmični plati kakor tudi ob- manj možnosti je za tvorbo raz-! cev" Tudi z ritmom Je Belokra-likovno. Ni dvoma, da izvirajo jignih figur Tako operirajo be-iJm&c varčen, včasih celo mono-te lastnosti iz splošne duševne iokrajinsKe pesmi s čim manj- !on' a' zato toliko^bolj dosleden usmerjenosti belokranjskega \iim števiiom motivov. nekatere |m nepopustljiv, število ritmic-človeka, ki je abstraktno mis-|tudi samo z enim samjm (Na! nih shem je dosti majhno, a do leč; nima smisla za zunanje i n |skrajnosti izrabljeno. Tudi so Puškinov muzej v Moskvi je obogatel s številnimi novimi in važnimi dokumenti. -o- MALI OGLASI zunanje j v,regu stoji zuta kuča). Tudi če bi rabil Belokrajineb zaradi / ritmi abstraktno mislečega Be- učinke; tlorise svojih stavb ob likuje strogo simetrično - ab- \'J1- -,auu . ^cluniajlVcV, . j iokrajinca ^.d^gače geome straktno; v .svojih vezeninah izsiljenega obsega melodije trično izdelani kot na primer ne ljubi naturalističnih moti-^ahko več motivov, ostane sa-1 gorenjski ali celo koroški ritmi, vov kot zapadnjaški Slovenci; raemu sebi zvest. . 1 Starejše belokrajinske pesmi Na našem Zapadu pričakujejo sovražnih napadov in zato se pa tudi pripravljajo temu primerno. Gornja slika nam kaže delavce pri California oljni čistilnici, ko hite v bas dogotovljeno cementno zaklonišče, v katerem je prostora za 30 mož. To je eno izmed petih zaklonišč, ki jih ima tovarna v načrtu. Ne? Zakaj ne?' 'je rekel « *«ni t »i "'»P""1 3 ------- bu. o6ami in nevarnost- Apač, čeprav je rdečkarja dobro |(fbo Sevali! Ker pa ima-' se' sem prepričan, da bo l0 fv Prost- Upam namreč, da W f Wiv!Utou nama je mignil, naj i« ž, Je civa 6 kar Videi 1Zprva legel tako' da ^»i sv,.?0 k°lovozu. Oči so se etUe; kakor kd0 • L'm začul rahle korake. Ne- roparici, tudi S kapl i^ajal, počasi in previ-i tioi 0r človek, ki se ne poču- 1,11 snio se bliže h kolovo. I ženski, beli sqwawi?' razumel. "Ker tistih ni tukaj, ki je na nje nasvet prav za prav naslovljen." Yuma je zvedel, kar bi bil rad zvedel. Da bo spet lahko odšel. Obraz se mu je razjasnil. "Pa me izpustite! Povedal bom svojim bratom, kaj svetuješ." "Počakaj še pa poslušaj! Od kedaj pa se rdeči bojevniki ne sramujejo več sužnjevati "Ena neprevidna beseda ;ium lahko pr> U pi eno lad jo," tako seglasi napis, katerega so si napravili delavci v ladjedelnici h v Long Beach, Cal. Filmska igralka Jane Russell pomaga, domačim delavcem r kampanji v molčanju, kajti preveč govorjenja pomaga sovražniku. vah (Metliško kolo). Novejše tedaj mi je to veselje kalila mo-pesmi so tudi dvoglasne ali tro-j ja šena s tem, da je z zadnjega glasne; izrazitega štiriglasja se | sedeža vedno diktirala kako in Belokrajinec izogiblje. Moški|kam naj vozim." če je ubogi glasovi navadno v oktavi pod-|možiček dobil razporoko, poro-vajajo ženske glasove. Zanimi- j c'l° ne P°ve. va posesbnost najstarejših be-lokrajinskih pesmi je tudi tako imenovano "kmečko dvoglas-je" (kmečka "diafonija"). Vse novejše slovenske narodne pesmi se gibljejo skoraj dosledno v vzporednih tercah. V starih belokrajinskih pesmih pa dobimo večkrat zanimivo dvoglasje, oba glasova sta čisto samostojna, ne gibljeta se vedno vzporedno, ampak tudi v nasprotnih postopih, tvorita včasih naravnost ostre disonance (sekunde, zmanjšane terce, zmanjšane kvarte itd), le na koncu se zopet umirita v konsonanci (primerjaj pesem Tri jetrve žito žele). Posebna zanimivost so tudi tako imenovani kmečki "kanoni": en glas začne svojo melodijo, čez nekaj časa vpade drugi glas, ki isto melodijo dosledno povzame in jo izpelje; prvi glas med tem utihne in vpade zopet na pripravnem mestu; to se ponavlja, dokler je kaj teksta. Izredno zanimiv primer takega "kanona" so viniške ali še bolj adlešičke "kresnice", nad katerih petjem bolj strmi šolan glasbenik kot iaik v glasbi. Novejše belokrajinske pesmi se gibljejo večinoma v duru, d očim so starejše izrazito molovske ali pa neka spojitev dura in mola. Pri molovskih pesmih se da dokazati močan vpliv starih koralnih lestvic, iz česar lahko sklepamo na njihovo veliko starost. Koralni vpliv je čutiti tudi v pesmih, ki nimajo Belokrajincu lastnega strogega ritma, ampak so ritmično precej svobodne. To je neke vrsta prosta deklamacija s svobodno razvrščenimi naglasi, ki seveda nimajo nič skupnega z našim taktom. Če smo rekli, da kaže belo-krajinska narodna pesem znake neke "primitivnosti", potem ne smemo pod tem izrazom misliti na njeno morebitno glasbeno manjvrednost, življenje in tudi umetnostno izražanje vsakega naroda in tudi njegovih Garaža se išče V najem se vzame garažo na 71. St., na 72. Place ali na 72. St. med St. Clair in Donald Ave. Kdor ima kaj, naj sporoči naslov v urad tega lista. (19) ženska dobi lep dom Išče se starejša ženska, ki bi bila za gospodinjo pri vdovcu z 11-letnim sinom. Mora znat kuhat in sploh vodit gospodinjstvo, ker je gospodar ves dan v službi. Glavno je, da bo fantek dobil oskrbo ,ko pride iz šole in da gre pravočasno v šolo. Dobila bi dober dom, hrano in dobro plačo. Za podrobnosti vprašajte na 16725 Waterloo Rd., ali pokličite IVanhoe 6790. (21) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob in kopal:'šče; pripravno za dve osebi. Vprašajte na 1015 E. 62. St. (19) Dober avto naprodaj Proda se 1941 Studebaker Commander, 2-Ton zeleno pobarvan; prevozil je samo 2,700 milj in je prav kot nov z vsemi pritiklinami. Cena je $1,300. Vprašajte dopoldne pri Petru Marinkoviču na 1065 E. 66. St., zgorej. (19) Delo dobi Išče se žensko za hišna dela; $2.50 na dan in prevoznino. Pokličite Liberty 2633, med 6 in 8 uro zvečer. (18) posameznih delov je pač odvisno od neštetih činiteljev, ki so nanj vplivali, ga v določenem smislu izoblikovali in ga napravili takega, kakršen pa je. Tu- Farma naprodaj Proda se farma 66 akrov, hiša 7 sob, hlev, kokošnjak* Za nadaljna pojasnila pokličite po šestih zvečer MUlberry 2203. _(19) Soba v najem Odda se v najem soba z gorko-to. Naslov se izve v uradu tega lista. (19) Oskrbnik se išče Sprejme se oskrbnik za re-stavrant. Dobi sobo, hrano in plačo. Vprašajte na 390 E. 156. di belokrajinsko ljudstvo je ži-'-gt. (ig) velo svoje posebno življenje,!- bilo je v teku stoletij podvrže- Pekarija naprodaj no neštetim vplivom in finite- Proda se dobro idoča pekarija. ljem, o katerih pa tukaj ne mo- Oglasite se predpoldnem na 7512 rem o govoriti. j st- C!air Ave. (18) V umetni glasbi se, ko so na-i ~ ~ , . , T73 Prodajalca se isce Prodajalec za premog se ta- ši čuti že utrujeni in prenasiče- ni čutnih defektov, ponovno vra- , . . ^ , , ^ . . ... . ,'koj sprejme. Dober zasluzek za camo k primitivnemu, neizumet, v. . „ . ., 1 . . , . , j. i pravega človeka. Oglasite se pn mcenemu izrazu; isto je tudi Vi£ b narodni glasbi. Zato upamo, dajNct ngham Coal Co 18320 bo "primitivna" belokrajinska Lanken Ave, zadej za Nottmg- glasba, eden zadnjih odsevov pristne stare slovenske narodne glasbe, še dolgo predmet zanimanja, raziskovanja in tudi poslušanja. — Notnih zgledov, ki ham šolo. (18) D-5 gostilna naprodaj Nadaljne podatke dobite pri M. F. Intihar 630 E. 222. St. bi praktično ponazorovali tipič-' IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W ne lastnosti belokrajinske folk-; . (19)- lore, v kratkem članku žal ni'.-bilo mogoče navesti. Kdor sej zanje zanima, si lahko nabavi| citirano dr. Vurnikovo razpra-j vo ali še bolje imenovano Ma-, roltovo študijo; morda tudi: Uradne ure od 9. dop do 8. zveč. Tom če ve "Belokrajinske" za' IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W (19) Spolnujemo Income Tax Reports. M. F. Intihar 630 E. 222. St. moški zbor (izdal in založil Akademski pevski zbor v Ljubljani 1934). --o-*- Vzrok za razporoko V mestu Camden, N. J. je ži vel zakonski par. Deset let je dob' e i prenašal možiček zakonske teža. : ve, a končno pa se je možiček naveličal zakonskega življenja in šel na sodnijo, da vloži za razpo-, roko. Vzrok za to je navedel, da je žena okrutna napram njemu/ Hi?a za dve družini Blizu Westropp Ave, ni treba nobenega denarja, kakor da I plačate stroške in prevzamete ' prvo vknjižbo. Več podrobnosti M. F. Intihar 630 E. 222. St. IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W (19) Bi rada delo Priporočam se gospodinjam kajti vseh deset let ni smel doma' za varstvo otrok čez dan. Opra- žvižgati, peti ali pa igrati na svoj kornet. Bridko se je pritoževal: "Edino razvedrilo in zabavo sem imel, vljam tudi lažja hišna dela, ali pa sem pripravljena streči bolnikom. Oglasite se pri Mary Intihar 15614 Holmes Ave. (19) < Refugees From Bombs AMERICAN RED CROSS workers were on the job in Hawaii helping in ihe evacuation of defenseless citizens even before the invading bombers had been driven off by the islands' defenders. Pictured here are a young Hawai- Donosi v blagajno Rdečega križa, kamor prispevajo vsi prebivalci mesta in okraja sploh so zelo povoljni. Skoro se že bližamo svojemu cilju, to je, milijon dolarjev, kar je kvota za naš okraj v skupni kampanji za skupni narodni sklad Rdečega križa, ki je določena na $50,000,000. Tudi letos prispevajo skoro isti ljudje, ki so že lansko leto pripomogli s svojimi prispevki, da je bila kampanja Rdečega križa uspešna. Od prvega dne, ko je bil izvršen napad na našo deželo v Pearl Harbor in Manilo, so vsi delavci Rdečega križa, kakor zdravniki, bolniške strežnice in drugi, stalno na delu, da pomagajo prizadetim. Rdeči križ je bil pripravljen ian mother and her small son . homeless by Japanese destruction-J «Vs care for these and thousands of ° war refugees the American Rfd • is conducting a War Fund Csfr"" 3VS' ' šila to raise a minimum o* in tudi ta napad ga ni dil, kajti razne potreb^1® prvo pomoč so bile na pripravljene že leta prej-če prostovoljnih delavce* priglasilo, ki po svojih nostih pomagajo vršiti t° ko delo. Prostovoljni <>e so zaposleni pri vseh n®0 delih. Kdor hoče pomag* tem delu, se lahko zglasi | natančnejša pojasnila P1^ jih lokalnih delavcih za , križ. ; ,:i;l Da se pomaga vršiti j gantsko delo Rdečega na delu širom Cleveland') število prostovoljcev, ' lansko leto pomagali, letos doprinese naše meSH delež in se častno odzove, J je v preteklih kampanj Ja ] ura ž j iti san sku Pos var "M Av. se sod so doi RAZPRODAJA zimske spodnje in vrhne obleke se še ta teden nadalje' po starih nizkih cenah. Kupite sedaj, prihranili si b°s denar. MOŠKE UNION SPODNJE OBLEKE—38-46 _79e_ MOŠKE DEBELE VOLNENE IN BOMBAŽEVE NOGAVICE ZA DELO 23^——49^ MOŠKI JOPICI IN LUMBERJACKS 98^—1-85—3.95 ŽENSKE FLANEI> NOČNE SRAJCE 69^—984? VOLNENI JOPICI ŽENE, RUJAVE, VE BARVE $2.45 _ , SPODNJE UNION LO za dečke in dekl^ Mere 2-10 V zalogi imamo tudi blago na jarde, delovno oble^ plahte kovtre, rjuhe in razne šivalne potrebščine. R0ŽANCE DEPARTMENT STORE 406 E. 156th St. in Waterloo Rd. z\ bc P< bf lil C( H; ft S it Ji d b ★ ★ ★ •★ Za las je manjkalo ROMAN Pred seboj še vedno zrem gro-finjo, bolj bledo kot pošast, še vedno mi brni njen tresoči glas v ušesih, in skoro dobesedno lahko ponovim vse njene besede,— "Ah, kaj je, Jacques, čudiš se modemu odloku. Razumem te. ženske, ki so izdale svoje može, niso navadile svojih ljubimcev, da bi bili za nje odgovorni. Kadar se čutijo izdane, ne kričijo, kadar so zapuščene, se podajo usodi. In kadar so žrtvovane, tedaj skrivajo svoje solze, kajti če bi jokale, bi s tem priznavale svojo krivdo. Sicer pa komu bi se smilile? Ali niso dobile svoje dobro zaslužene kazni? In v tem se vsi moški strinjajo, in nekateri so celo cinični dovolj, da priznavajo, da so poročene ženske najbolj pripravne za tajno ljubezen, kajti nikdar ne sme biti ljubosumna, dočim je lahko vsak čas zapuščena. Ah, me žen ske smo veliki lopovi! Če bi ime le več poguma, tedaj bi se vi mo ški dvakrat premislili, predno bi se drznili govoriti o ljubezni napram poročeni ženski! Toda česar se nobena druga ne drzne, to storim jaz. Nihče ne bo govo ril, da šta bila v najinem skupnem grehu dva dela, in da bo imel samo en del od vsega tega korist, in da moram jaz nositi vse posledice in vse kazni. Kaj ? Ti boš jutri lahko prost, da se tolažiš z novo ljubeznijo, in jaz — jaz bi morala poginiti od sra mote in kesanja! Ne, ne! Vezi, ki so naju vezale toliko let v sku. pni ljubezni, se ne morejo tako lahko razb'ti. "Ti si moj, samo moj. popolnoma moj, in branila te bom napram vsem takim orožjem, ki mi je lastno. Povedala sem ti že, da ljubim svoje dobro ime bolj kot svoje lastno življenje. Na večer tvoje poroke bo moi soprog zvedel vse. Zgube moje-sra poštenja, ki ga uživam pri East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča zb popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo tofinc in dobro. ~FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. F.Ndicott 9359 6% pivo. vino, žganje In dober prlgr) zek. Se priporočamo za obisk. Odprlo do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd- KEnmore 2237-M EDINA 6 LO VENSKA IZDEIiOVAl.-NICA NAGROBNIH 8POM«NIKCN RENU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo bodv in fenderje Welding! J. POZNIK — M. ZELOnEC _GLenvlIle 3830._ V PETEK: ribja pečenka V SOBOTO: guljaž in polenta s kislim zeljem. Serviramo od 6 naprej. Vedno fina godba. Slovenski dom 15810 Holmes Ave. (Thursday x) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55th St. HE 0992 Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00 Izvežbane slovenske učiteljice Prihranite denar, ako se naučite sami izdelovati obleke in suknje. ljudeh, ne bom preživela, toda imela bom vsaj maščevanje. Ako se tebi posreči izbegniti sovraštvu grofa Claudieuse, tedaj se bo združilo tvoje ime s tako tragično zadevo, da bo tvoje življenje za vselej uničeno." "Tako je govorila grofinja, Magloire, in to s strastjo, katere vam ne morem opisati. Priznati moram, da je bilo vse sku paj nenaravno, blazno! Toda ali n:so vse strasti blazne? Sicer pa grofinja ni govorila, ker je bil trenutno ranjen njen ponos, da mi je grozila z maščevanjem. Izrazitost njenih besed, točnost njenih misli, vse to mi je dajalo misliti, da je že dolgo premišljevala o tem udarcu, o katerem je skero čutila, da mora priti. "čutil sem, kot bi bil zadet od strele. "Ko sem tako nekaj časa mol čal, me je ona mrzlo vprašala: "Nu?" "Ah," sem rekel, "jaz ne morem razumeti tvoje strasti. Poroka, katero sem omenil sploh ne obstoji doslej še kje drugje kot v glavi moje matere." "Res?" je rekla. "Zagotavljam te!" In s sumljivimi očmi me je motrila, končno pa rekla: "Verjela ti bom. Toda dobil si svarilo; ne misliva torej več o teh grozotah." "Zapustil sem jo, dočim je v moji notranjosti vse divjalo. "Očividno je imela ona vse pripravljeno. Povedal sem, da sem čutil že več let vrv okoli vra tu, ki se je dnevno bolj stisnje-vala, kakor hitro sem poskusi rešiti se je. Pripravljen sem moral biti na strahovit škandal. Ali sem sploh mogel upati, da jo pregovorim in spravim k pameti? Ne, prepričan sem bil, da je to nemogoče. "Prav dobro rpi je bilo znano, da bi zapravljal le čas, ako bi jo spominjal, dd jaz sam nisem tolik okriv, kot jil ona domišlju-je, ali če bi ji skušal dokazati, da bo njeno maščevanje bolj zadelo njo samo, njene otroke, njenega moža kot pa mene. Dasi je grofa lahko dolžila, ker se je nahajala v takem zakonu, toda otroci njeni so bili nedolžni. "Zaman sem zrl, da bi našel kako pot, da se rešim iz silne zagate. Pri moji časti, Magloire, b li so trenutki, ko sem mislil, da bi se' delal kot bi se v resnici imel poročiti, da bi gro-finjo prisilil k maščevanju in da se enkrat uresničijo grožnje, ki so visele nad menoj. Bal se nisem nobene nevarnosti, toda prenašati pa nisem mogel zavesti, da obstoji taka nevarnost in da jo moram pričakovati sklenjenih rok. Na vsak način moram stopiti naprej in se srečati z nevarnostjo. "Misel, da bo grofinja rabila svojega soproga, da me priveze na sebe, me je navdajala z grozo. Zdelo se mi je pa tudi smešno in sramotno, da bi naredila iz svojega moža čuvarja njenega ljubimca. Kaj je menda mislila, da sem se jo bal? "Tedaj se je tudi zgodilo, da me je mati v resnici vprašala glede poroke, o kateri sem namignil grofnji. Zardel sem od sramote, nakar sem ji povedal, da nisem še pripravljen za poroko, ker se čutim premladega, da bi prevzel družinske odgovor nosti na svoja ramena. Tako sem se obotavljal in neprestano premišljeval, kdaj naredim konec vsemu temu, ko je izbruhnila voj na. Seveda sem se čutil dolžnega, da ponudim vladi svojo službo. Hitel sem v Boiscoran. V onem okraju so pravkar organi zirali prostovoljce. Proglasili so s1 Naša zaloga je še vedno popolna. Kupite zdaj, lahko še izbirate. Vsak čas vam lahko pripeljemo na d° kar si izberete. Imamo Frigidaire in Electrolux električne lede»'c^ Grand, Magic Chef in Roper peči; Frigidaire elektrik peči; White šivalne stroje; Maytag, ABC in Thore Pril ne stroje; Philco, Zenith in Stromberg radije, ter v druge potrebščine za hišo in dom. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE ^ 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th ^ Teddy Burton, star 11 let, iz Detroita je čital v časopisju, da bi moral vsak Ame-rikanec prispevati v državno blagajno radi vojne $426.80. Takoj se je usedel in napisal ček za omenjeno-svoto in ga poslal predsedniku Rooseveltu s pripombo, da če bo še kaj treba, bo pa še poslal. Srečen fant, ki ima še tako mlad, pa že kai-tako denar jni rokah. se tresle, z očmi je begala sem in tja. "Torej," je rekla, "vse skupaj ni več domišljija. Poročili se boste z gospodično Chandore." "Molčati nisem mogel na to direktno vprašanje." "Da, tako je," sem odgovoril. "Torej je resnica," je odvrnila. Vse je minilo. Mislim, da bi bilo brezpametno spominjati te na obe obljube večne ljubezni, katere si vedno in vedno ponav- ljal. Poglej tja, k onemu s g mu hrastu. Isti hrast je še. okolica, vse isto in tudi ja2 S še vedno ista ženska, toda' je srce se je spremenilo."! "Odgovoril nisem ničesai "In ti jo strastno ljubiš, ne?" je nadaljevala. "Ponovno sem trdovratno čal." "že razumem," je rekli še preveč dobro razumem (Dalje prihodnjič) Zaloga je še vedno poln me za svojega stotnika. Z njimi sem se podal k armadi ob re. •ri Loire. V položaju, v katerem sam se nahajal ni bila vojna prav nič strašnega za mene. Vsako razburjenje mi je bilo tako do-srodošlo, da sem pozabil na preteklost. Kljub temu pa, ko so minevali tedni, pozneje pa meseci ne da bi slišal eno samo besedo o grof in j i Claudieuse, tedaj se je skrivno porodilo v meni upanje, da me je pozabila. Odsotnost je morala povzročiti vse to. Najbrž se mi je odpovedala. "Ko je bil sklenjen mir, sem se vrnil v Boiscoran in grofinja se tudi tedaj ni zglasila. čutil sem se zagotovljenega, da bom imel mir. Nekega dne me pova bi gospod Chandore na kosilo. Šel sem. Zagledal sem gospodi čno Diano. "Poznal sem jo že nekaj časa, in ob spominu na njo sem ponovno čutil, da moram pozabiti na grofinjo. Ko me je njen stari oče predstavil Diani, se ji nisem mogel več umakniti. Na dan, ko sem čital v njenih očeh, da me ljubi, sem sklenil, da riskiram vse do skrajnosti. "Toda kako naj vam, gospod Magloire, dopovem, kaj sejn vse pretrpel, in s kakšno bojaznijo sem vsak večer, ko sem se vračal v Boiscoran, vpraševal: "še nobenega pisma?" "In pisma ni bilo. Vendar je bilo nemogoče, da ne bi grofinja Claudieuse slišala o moji nameravani poroki. Moj oče se je zglasil pri gospodu Chandore, katerega je v mojem imenu zaprosil za roko njegove vnukinje. Vsa javnost je vedela, da sem zaročenec Diane. Preostajalo ni nič druzega kot da določimo dan poroke. "Ta molk me je preganjal kot pošast." Izmučen in skoro brez sape je Jacques Boiscoran prenehal z govorom, pritisnil obe roki na prsa, kot da bi hotel ustaviti srce, ki je premočno bilo. Bližal se je katastrofi. Zaman je zrl na odvetnika, da bi slednji spregovoril vsaj eno besedo tolažbe in prijaznega nasveta. Gospod Magloire je ostal nepremičen, neupogljiv. Njegov obraz je bil kot železna maska. Končno začne Jacques z največjim trudom nadaljevati: "Da, tišina od strani grofinje me je bolj plašila kot pa silna nevihta. Prevelika sreča je bila za mene, da sem si pridobil ljubezen Diane. Pričakoval sem katastrofe, nekaj strašnega. In pričakoval sem jo s tako gotovostjo, da sem že sklenil, da se bom popolnoma izpovedal gospodu Chandore. Saj ga poznate, Magloire. Stari gospod je pravi odsev najč:stejše časti. Njemu bi lahko zaupal svoje tajnosti enako varno kot sem včasih za-upoval ime grofinje nočnim vetrovom. "Toda gorje! Zakaj sem odlašal, zakaj sem se obotavljal? "Ena sama beseda bi me lahko rešila, in potem se ne bi nahajal na tem mestu, obtožen stra šnega zločina, jaz, ki sem nedolžen, in vendar obsojen, da poslušam, kako dvomite nad resnico mojih besedi. "Usoda je bila proti meni. "Ko sem tako vsak teden odlašal svojo izpoved na drugi teden, sem rekel nekega večera, ko sva z Diano govorila o slutnjah, sem rekel sam sebi: "Jutri boš povedal vse." 'Drugega jutra sem se napotil mnogo bolj zgodaj v Boiscoran kot običajno in sicer peš, ker sem hotel naročiti nekaj posebnega kakim dvanajstim delavcem, ki so bili zaposleni v vinogradu. Ko sem naročila oddal, sem se vrnil na glavno cesto, kjer sem srečal župnika iz Bre-chy, ki je moj prijatelj. "Ali bi mi vi delali druščino," je rekel, "vsaj za nekaj časa. Ker ste že na potu v Sauveterre, vam ne bo vzelo dosti časa, ako vzamete pot, ki pelje mimo Valpin- sona in skozi Rochempommier gozd." "Od kakšnih malenkostih je včasih naša usoda odvisna!" "Spremljal sem torej župnika, od katerega sem se poslovil na mestu, kjer se loči glavna cesta od stranske steze. Kakor hitro sem bil sam, sem pospešil korake. Bil sem že skoro na koncu gozda, ko naenkrat zagledam kakih dvajset korakov pred seboj grofinjo Claudieuse, ki je korakala proti meni. Dasi sem bil močno vznemirjen, pa sem nadaljeval pot. Sklenil sem, da ji sicer naredim poklon, toda govoril ne bom z njo. Tako sem tudi naredil, toda ko sem se nekoliko oddaljil, sem začul njen glas: "Jacques!" "Obstal sem ali bolje rečeno, postal sem prikovan na mestu pri tem glasu, ki je izvajal toliko časa absolutno kontrolo nad mojim srcem. Približala se mi je in videti je bila še bolj razburjena kot jaz. Njene ustnice so KAMPANJA PROTI OTROŠKI PARALIZI Po vseh Zed. državah je od 20. do 31. januarja kampanja za pobiranje desetič, kar bo šlo v sklad proti otroški paralizi. Lanska kampanja v pobiranju šestič je prinesla v Clevelandu nad $10,000. Letos upajo nabrati več. Po mestu so na več krajih razstavljeni posebni nabiralniki, v katerega vrzite desetico in storili boste svoj delež. Tudi v uradu Ameriške Domovine je tak nabiralnik. Ko stopite skozi vrata, ga boste zagledali. Se-zite v žep po desetico in jo vržite v ta nabiralnik. Pomnite, da je bilo lansko leto v Clevelandu 195 slučajev otroške paralize. Leto prej pa samo 42. Proti tej kruti bolezni gre ta boj in vsaka desetica pomaga. Za vsak slučaj. — Newyorčani se pripravljajo za slučaj sovražnih napadov. Na sliki vidimo tehnični oddelek delavcev , ki se vadijo, kaj narediti v slučaju, da bi bombe zadele vodovodne cevi. Taki tehnični oddelki so organizirani v vseh mestnih departmentih. «