Listek. Upornik. Poslovenil Ivan Vuk. I. Bilo je meseca aprila leta 1772. Po Rusiji so se godile čudne reči. Cete upornikov so se zbirale ter napadale in ropale po vaseh in pustoSile deželo. Tam, pri neki veliki skali, kakorSnih se nahaja več po ruskih stepah, so sedeli omenjenega časa mlada žena, kczak in menih. Zena ni bila ravno lepa, ali bila je prikupljivega vedenja in nekaka ljubeznjivost odsevala ji je iz očij. Kozak |e bil velik in močan, njegovi svetli kostanjevi lasje viseli so mu valovito po ramah in vratu; imenoval se je Tugarov. Mož v meniski obleki bil je majhen in vitek, iz oči mu je sijal temen ogenj in akoravno ni nosil brade, bil je videti divjega obraza. Ime mu je Emeljan Pugačev. Rojen je bil v deželi kozakov, v majhni vasici ter služil dolgo vrsto let pod rusko zastavo. Pozneje pa je pobegnil na Poljsko, kjer se je navzel častihlepnega duha ter se vrnil v domače stepe nazaj. Takrat je vladal car Peter III. Ko se godi naša povest, je ta preminul na nenavaden in skriven način. To se pravi, neznano je bilo prostemu ljudstvu, nikakor pa ne viSjim krogom. Temu carju bil je pa Pugačev popolnoma podoben, in v njegovi častihlepni glavi se je porodila misel, povzdigniti se za kneza. V Moskvi, kjer je bilo znano, kake smrti je umrl Peter III., se ni upal pokazati. Šel je toraj v stepe, med poldivje ljudi, ki niso nič pravega vedli, ker je upal, da tam doseže kar je sklenil. Vendar je bil tudi kozak, ki }e Pugačeva dobro poznal, ker sta bila oba iz jedne vasi. Tega moža je bilo toraj najprej pridobiti za se, da ne bi izdal drugim njegovo rojstvo in zvijačo. In ta kozak je bil Tugarov. Pugačev se ga je toraj lotil z vso zvijačo. Najprej je vzel njegovo hčer za ženo, akoravno jo je mislil potem na tihem zapustiti, in potem je razkladal Tugarovu svoje načrte. In tako smo je naSli sedeče tam pri veliki sklali. «Tugarov», zakliče Pugačev, ko tako sedijo, *do sedaj se nam je sreča smehljala. Pred 6 letmi Se nismo imeli niti jedne kopejke in danes Stejemo lahko čez milijon rubljev. Tedaj nismo imeli še niti jednega vojaka, sedaj imamo pa celo armado.» «Da», odgovori kozak, «sreča ti je mila, ti postaneS car. Ali se me še boš tedaj spominjal, da sem ti tudi jaz pomagal do pre- stola ? Dal sem ti svojo hčer Sofijo. Ne zabi nikdar, da ženska, ki je tvojo uboStvo delila s teboj, tudi vredna, da uživa čast in moč. «Jaz je ne zabim nikdar!* odvrne Pugačev. «Emeljan», reče žalostno Sofija, «kako srečni smo bili tukaj; zakaj zapuSčamo naSe stepe? Kaj nam pomaga moč in bogastvo? Jaz hočem le tebe ljubiti, drugega si ne želim?» Komaj je izrekla te besede, kar se je zaslišalo kričanje iz daljave. Kmalo nato so pridrvili kozaki in s kosami oboroženi kmetje, ki so bili jedro upora. Pugačev pregleda urno dolge vrste divjih bojevnikov in poklekne pred zastavo. Ko vstane, pogleda pomenljivo Tugarova in vsklikne: «Država je naša!» II. Malo oseb je v novejSem času tako težko popisati, kakor Katarino II., udovo po carju Petru III. Dozdeva se nam, kot bi bili v njej združeni dve ženski. Mirno piSe z jednim in istim peresom sedaj pesmice, pisma, in z istim peresom podpiše smrtno obsodbo. Med tem ko Pugačev zaseda deželo za deželo, si mirno dopisuje s prijatelji o tem čudnem pustolovcu, ki si domišliuje, da bo z neko- likimi stotinami pijanih kozakov priboril prestol. Nekega dne sedi v pisarni. Zraven nje je princesinja Ašov in grof Panin, odgojitelj njenega sina, velikega kneza Pavla. <AIi je res», dš z zaničljivim nasmehom, «da nosi ta kozak svoj obraz tako visoko, da mu nikdo ne more v obraz pogledati?* «To se lahko prepričate*, odgovori princesinja, «ako Vaše Veličanstvo prime tega upornika z nekoliko ostrejšim orožjem, kakor da ga samo prezira. Upor je mnogo nevarnejši, kakor se je od začetka mislilo, ker se mu \ti pridružilo skoraj vse priprosto ljudstvo.» «Naj pa bo», odgovori Katarina; «pa kaj je to, priprosto ljudstvo, ti hlapci?! Nič druzega, kakor da se dado samo zapeljevati, ter se tiho plazijo, boječi se vzbuditi le majhen šum, da ne bi priSel do naSih ušes. Ako bi ne bilo ravno sedaj vojske s Turki, in ako bi bil Bibikov boljsi vojskovodja, bila bi že vstaja davno zaduSena.» Na te besede molči Katarina nekaj hipov, potem pa se obrne do grofa Panina: «Oprostite, moram pisati na Voltaira.* V tem trenutku vstopi ordonančni častnik, bled in prašen ter se bliža carici. «Kaksne vesti prinašate?» vpraSa ga Katarina. «Slabe, Veličanstvo», odgovori častnik, «vse proti Pugačevu poslane vojske so pobite. Obrst Bulov je bil s celo posadko Orenburga pobit in sloveCega astronoma Loviecza so lopovi nataknili na kol ter ga nosili okrog, čeS: ,da bo bližje zvezd'. Mnogo mest }e razdjanih in sovražnik je Se le tri dni oddaljen od Moskve. «Dobro, idite!» reče osuplo Katarina, dokonča pismo in ga odda strežaju. III. Vest o sovražniku ni bila pretirana. Pugačev je razpel šotore pred vrati Moskve. Njegove zmage so ga ohrabrile, da ni bil več tako plaSljiv, kot v začetku. Upijanil se |e ob svojih zmagah, udal se razuzdanemu življenju in tako zgubil ugled pri vojakih. Oa sta mu ostala Tugarov in Sofija Se zvesta, se to ni prigodilo radi prijateljstva, posebno od strani Tugarova ne, ker je Pugačev zavrgel svojo ženo Sotijo in se zavezal z drugo. Vznemirjen od temne prihodnjosti se je v trenutku, ko bi lahko žel sad svoje sleparije, poprijel raje zvijače, kakor da bi se pomeril v odločilnem boju. Podkupil je častnika caričine telesne straže, da bi ga pustil približati se Katarini ter jo umoriti. Z dogovorjenim znamenjem z lučjo hotel je dati svojim prijateljem po dovrSenem umoru znamenje. Bilo je zvečer, ko je Tugarov pred šotori, ki so ležali krog Moskve, nemirno hodil gor in dol. StraSen srd, katerega je le siloma zadrževal, žarel mu |e iz očes. Njegova hčerka Sofija, ki je nekoliko oddaljena od njega sedela, ga ie skrbno in strahoma opazovala, in čim dalje večji strah jo je obhajal, da je padla jokaje pred očeta. <Oče», vskliknila je proseče, »odpusti mi, — ne umori Emeljana!?» <Zakaj bi ga moril, dete?> reče kozak z nenavadnim glasom. <Zakaj bi ga moril? Ali nisem njegov prijatelj, njegov pomofinik?» — V tem hipu stopi iz šotora Pugačev, rudeč od vina, na strani nove žene. «Pugačev, čas je!» zakliče kozak s pobešenimi očmi, da bi prikril svojo jezo. • Obleka, da se preoblečeš v telesnega stražnika, je pripravljena. Bodi previden in ti si car!» «Tako, pojdi in me obleci!» zapove Pugačev. Nato pogleda dvoumno na poslopja Moskve ter dene obleko telesnega stražnika na se, objame Se enkrat ničvredno ženo ter odide. «Proklestvo in pogubljenje!« zagodmja kozak, preteč za njim. (Konec prihodnjič)