Stev./№ 3 Ф marec / marzo 1992	letnik/anno II
TARTINI - uspešna promocija portoroškega turizma?
"Tartinfjeva glasba privlači, predvsem s svojo Izraznostjo , odkritostjo, lirično toplino in melodičnostjo", je
zapisal David Ojstrah, eden največjih violinistov naše dobe.
Glasbeni del pri proslavljanju 300 - letnice rojstva najslavnejšega Pirančana predstavlja vrhunec prireditev. Levji delež pri tem nosi elitni koncert violinista Uta Ughija in ansambla I Solisti Veneti v stolni cerkvi Sv Jurija v Piranu, Prav gotovo je premalo, če povemo, da je Uto Ughi trenutno med vodilnimi svetovnimi violinisti, da mnoga pomembnejša mesta čakajo tri leta in več na njegov prihod, da je oče Uta Ughija pravzaprav Pirančan in prav temu dejstvu se lahko zahvalimo, in pa predvsem Italijanski skupnosti v Piranu, da bo ta koncert v Piranu.
Seveda bo televizija koncert snemala. Turistični delavci bodo s tem dobili praktično zastonj enega najboljših načinov promocije Portoroža in Pirana v svetu.
Vendar, kaj vse so lani počeli Avstrijci z Mozartom in kaj počnejo letos Italijani s Kolumbom! Prepričan sem, da seje vsak šiling, vložen v reklamo, Avstrijcem mnogokratno povrnil. Predvsem pa sta se lik in ime Mozarta pojavljala vsepovsod, tudi na robu okusa.
Poizkusite kupiti v Piranu ali Portorožu (kmalu bo poln zapravljivih turistov - takšne potrebujemo) ploščo s Tartinijevo glasbo, kipec ali zlatnik z njegovim likom, knjigo z njegovim življenjepisom, majico, nalepke, svinčnike, obešanke, značke, obtežilnike. Ali si lahko v restavraciji lahko naročite 'Tartinijevo kosilo"? V piranskem arhivu, kolikor ga je še ostalo, lahko najdete račun s točnim popisom hrane, ki jo je kupila g. Tartini. V občinsko blagajno bi se nateklo, sicer po kapljicah, kar precej denarja od koncesij, ki bi jih podeljevala uporabnikom Tar-tinijevega imena ali lika.
Eden od takih poizkusov je tudi Tartinijeva nalepka, katero boste lahko kupili še pred koncem tega meseca, kot tudi priložnostno znamko, ki bo izšla 8. aprila. Tartinijeva nalepka je zanimiv poizkus spremembe načina zbiranja sredstev v kulturne, humanitarne (Rdeči križ, Karitas) ali ekološke namene. Spominske nalepke boste lahko kupili v karnetu z desetimi nalepkami. Potem, ko boste polepili deset pisem, s katerimi boste vabili goste v Portorož, vam bosta ostali še dve razglednici, ki predstavljata ovitek karneta. Če odmislimo dobro delo, ki ga boste storili z nakupom Tartinijeve Nerealiziran (junijska vojna) os- nalepke, bo to najcenejša rek-nutek nalepke, ki ga je izdelal lama, s katero boste znance Makedonec,akademski slikar opozorili na slavnega Pirančana. Dimitrije Čudo v.	Mitja Jančar
PlIMN-PIRkNO
PREVEČ IN PREMALO ZA PORTOROŽ
Do leta 1970. je bil Portorož bolj ali manj zaplankana turistična vas. Takrat je s svojo spremenjeno podobo naredil znaten korak, da bi postal turistično mesto. Z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi.
Še zdaj ga marsikaj vleče v vaško idiličnost in ga ovira, da bi končno prestopil prag povezane mestne urejenosti. Kar naprej plenjajo vprašanja, pomisleki in predlogi, da bi bilo manj senc preteklega in več svetlobe prihodnjega.
Ob takšnem sila raznolikem pretakanju misli in pogledov je v glavah bolj ali manj enotna predstava : v Portorožu je nekaj okolij, ki morajo dobiti -bolje danes kot jutri - drugačno, urejeno podobo. Eno izmed njih je območje nekdanjega "Vojkovega doma". Zanemarjenost, neurejenost je sramotna legitimacija kraja.
Ze nekaj časa se lomijo kopja ob zasnovi zazidalnega načrta. Pred meseci, ko je osnutek bil na rešetu javne obravnave, smo o tem pisali v "Portorožanu". Zdaj je kot predlog že goden za sprejem v občinski skupščini.
Javna razprava je s prstom pokazala, da bi nekaj res radi, ne vemo pa, kaj pravzaprav hočemo. Staro pravilo, da ni dovolj hoteti, treba je tudi znati, se je še bolj potrdilo, ko se je nedavno za zidavo hotela v "Vojkovem" kompleksu kot potencialni investitor začel za to lokacijo zanimati v Avstraliji živeči Slovenec Jose K. Zrim. Kot predstavnik podjetja TONCITY ANSTALT je začel pogovore na različnih ravneh, da bi v tem delu Portoroža zgradil poslovni hotel z 250 bivalnimi enotami v rangu petih zvezdic. Zajemal naj bi vrsto sporednih objektov, restavracijo, banketno dvorano, rekreacijske prostore, zabaviščni del z nočnim klubom in seveda prostor za parkiranje za okoli 250 vozil, od tega dve tretjini v pokritih boksih. Hotel naj bi imel tudi ekskluzivni del kopališke peščine s potrebnimi objekti.
Na prvi pogled mikavna možnost je sprožila vrsto pomislekov : od tega, daje celotna infrastrukturna ureditev hudo deficitarna, do najbolj skrajnega, kako morje Portoroškega zaliva ne prenese več dodatnih obremenitev, ki jo prinaša s seboj vsaka nadaljnja zazidava. Vsak pomislek ima gotovo tudi svoje racionalno jedro. Žal pa je marsikatera trditev izrečena bolj na pamet, kot na skrbnem pretehtavanju dejstev.
Občutek odgovornosti do vsega, kar se bo iz tega izcimilo, je velika vrednota in tudi pripomoček, da bi se odločili za nekaj najbolj pametnega. Res velja upoštevati pravilo, da moramo hiteti, toda hiteti počasi. To pa še ne pomeni, da bi smeli zamujati. Dobro desetletje Portorož glede svojega razvoja stopica na mestu. Ureditev "Vojkovega doma" je lahko znaten korak naprej.
Seveda ob pravilu : zbrati čim več predlogov in pomislekov z edinim namenom, da bi sklenili nekaj dolgoročno koristnega, predvsem za celoten kraj in ljudi, ki tu prebivamo.
Gustav Guzej
NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA
Kaj mislijo Portorožanke in Portorožani o namenu, da se v območju "Vojkovega doma" zgradi nov, luksuzen hotel ?
MATJAŽ REŠEK s poti Pod anteno :
"Celotno območje okoli Vojkovega doma bi morali biti turistični objekti z urejeno okolico."
__(Dalje na strani 3)
NAŠI OBRAZI • NASI OBRAZI • NASI OBRAZI •
PORTOROŽANI in PORTOROŽ v očeh komunalnega inšpektorja
Mogoče ste ga že kdaj srečali v njegovi temno modri uniformi, ko se sprehaja po portoroškem centru ali drugod, z debelejšim zvezkom pod pazduho, v katerega si kdaj pa kdaj kaj zapiše ?!
Ko ste se vozili po stari cesti za Strunjan, ste ga nemara uzrli, kako vneto brska po divje odvrženem kupu gradbenega materiala, papirja in drugimi smetmi - iščoč kakršnokoli sled za storilcem -pa vas je prešinila malce ironična misel, mar išče zaklad ...?
Nekoč vam je "pajek", iz - z avtomobilsko pločevino zatrpanega in od poletja razbeljenega - Portoroža, odpeljal avto, ki ste ga "samo za pet minut" parkirali na pločniku. Pa ste potem stresali nanj (ne na avto) svojo jezo, ko ste izvedeli, da stoji "On" za vsem tem. Še veliko podobnih priložnosti je najbrž bilo, ko bi se bili lahko seznanili s svetlolasim mladim možem, skorajda še deškega videza, s komunalnim inšpektorjem Bogdanom PAJK-om.
Ne, Bogdan PAJEK ni Portorožan, vendar naš kraj pozna skorajda kot svoj žep, do obisti - do njegovih najbolj skritih, neuglednih in umazanih ulic in kotičkov.
Zdaj živi na Seči, k morju pa je iz rodnega Prekmurja prišel pred dvanajstimi leti, ko je začel službovati kot policaj. Odtod ne bi več odšel; všeč mu je tukajšnje milejše podnebje, pa novi prijatelji, ki jih je večinoma spoznal pri športu, s katerim se najraje ukvarja. Živeti moraš s krajem
Nekaj mesecev so mu pri nadzoru pomagali komunalni nadzorniki, zdaj je zopet sam, odgovoren za opravljanje nadzora po osemnajstih odlokih. Pokličejo pa ga zaradi marsičesa, tudi za tisto, kar ni povsem v njegovi pristojnosti - npr. v Fieso, ko so delavci začeli podirati borovce ali pa zaradi nekega mačka, kije našel smrt pod avtomobilskimi kolesi... Vendar Bogdan Pajek nikoli ne reče, da ne pride, še celo ob praznikih, če je treba. "Za komunalnega inšpektorja je pomembno, da živi s krajem", pravi, "včasih sicer lažje nekomu napišeš mandatno kazen, če nisi domačin, po drugi strani pa se za svoj kraj bolj zavzemaš, niti vseeno, kakšen je... Poznaš ljudi, poizveš pri njih, kdo npr. je odvrgel smeti ali napisal grafit na sveže obnovljeno fasado, namerno polomil klopco ..." Pravzaprav bi morali ljudje pogosteje prijaviti kršilce, kar seveda ne pomeni, da bi vsi postali "špiclji". "Le zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za to, v kakšnem kraju živimo!" Nekateri na primer zelo vzorno skrbijo za svoj vrt in dvorišče, potem odvečno kramo odvržejo kamorkoli, samo da ni njihovo. Ko pa odpadke odvrže eden, se kmalu najde še kdo, ki doda svoj kupček! "Če lahko eden, zakaj ne bi še jaz ?!" Žilica komunalnega inšpektorja pa mu ne da miru, vse dokler ne odkrije kršilca, potem vztraja, dokler ta ne odstrani, kar je odvrgel. Čistoča je odvisna od ljudi
Da, čistoča je najbolj pereč problem, zavisi pa predvsem od ljudi, saj smeti "delamo" ljudje - in seveda tudi od smetarjev, od tega, kako čistijo. Kar bolje pokukajte na zelenico, mimo katere hodite vsak dan, pa boste odkrili na stotine cigaretnih ogorkov, ki jih ljudje odvržejo brez sence slabe vesti ali sramu!" Brez sodelovanja ljudi tudi komunalni inšpektor ne more veliko doseči!" In najbrž ima prav.
Posebno velik problem so psi, oz.njihovi lastniki. Nekateri, brezvestni, nekaj dni pustijo svojega psa privezanega, brez hrane, da jim čuva njivo. Pes seveda s svojim nenehnim laježem moti soseščino. Večini lastnikov še na kraj pameti ne pade, da bi osnažili javno površino, ki jo je onečedil njihov kuža. "Videl sem pa že nekaj tujcev, ki so počistili za svojim psom."
Na obali, po njegovem, nujno potrebujemo azil za domače živali, kjer bi našli zatočišče izgubljeni ali zapuščeni psi in mačke. V azilu pa bi zanje skrbeli tudi, če npr. lastnik odpotuje na dopust. Kdo so najpogostejši kršilci ?
Več je moških, ki so agresivnejši od žensk. "Z ženskami je sploh lažje kontakti rati", trdi. Nekateri so že stalni kršitelji, najdejo pa se tako med izobraženci kot med delavci. "Ni moj cilj zgolj kaznovanje. To je skrajni vzgojni ukrep." Najbolj često ljudi le prijazno opozori, včasih jim pusti listek, na katerem jih opomni, kaj bi morali postoriti okoli svoje hiše. "Pri tem delu pa moraš biti tudi kanček psihologa", pravi Bogdan Pajek.
Livija Sikur Zorman
KDO JE KDO V PORTOROŽU
KDO JE KDO
ŠE O OSEBJU VIŠJE POMORSKE IN PROMETNE SOLE ...
Ob ustanovitvi je imela Višja pomorska šola le tri redno zaposlene: direktorja Franca Potočnika, tajnika Hermana Kralja in administratorko Danico Majnlk; njihov sedež je bil v sobici v pritličju občinske hiše v Piranu. Tajniške posle so opravljali še prof. Joslpina Jeglič iz Portoroža (1962-71), Vladimir Prelc (1974-85), dr.Boris Filli (1986-88) in Marija Stojanović-Frković (1988-92), vsi iz Ludje.
Knjižnico so vodili prof. Marija Nardin (1963-67) iz Pirana, Julljana Del Giusto (1967 -) iz Lucije, ki je bila vmes tudi tajnica (1972-74) in Boža Pagon (1972-74) iz Kopra.
V referatu za študente so delovale Danica Majnik (1960-86) iz Pirana, Boža Pagon (1972-74), Metka Uhelj (1975-86) iz Portoroža, Karolina Doria (1986) iz Izole in Dragica Bončina-Bolanča (1986-) iz Pirana.
Z administrativnimi deli se ukvarja Marija Alajbegovič (1986-) iz Lucije.
S kadrovskimi zadevami sta se ukvarjali Marisa Godina (1975-86) iz Portoroža in Alenka Grašič (1986-) iz Pirana.
Finančne posle in računovodske knjige so vodili Ivan Bobnar (1966-74), AlbaGodnič (1973-), VeraPirjevec (1977-86), vsi iz Pirana, ter Ivan Konstan-tinovič (1986-88) iz Izole in Alenka Smitek-Valentin (1988-) iz Lucije.
Zlaborantskimi opravili so se ukvarjali Adolf Šmon (1962-66) iz Pirana, ing. Hinko Gregore (1966-84) iz Portoroža, ing. Anton Berlot (1974-76) iz Pirana, Leo Loben vaj n (1974-82) iz Strunjana, Orlando Ruzzier (1977-88) iz Portoroža in dipl.ing. Bojan Ivančič (1988-) iz Izole.
Hišniška opravila so imeli na skrbi Albin Barbarič (1964-84) ter Karol Ravbar (1984-), oba iz Portoroža. Pospravljale pa so Marija Juriševič (1962), Petra Barbarič (1962-79), iz Portoroža, Ana Vuk (1977-92) iz Lucije in Stelia Tuljak (1979-) iz Pirana.
Mag. Zdravko Klasek
PORTOROŽ - VISOKOSOLSKO MESTO
Na zadnji (marčevski) seji republiške skupščine je bil sprejt zakon, ki je našo VPPŠ povzdignil v VISOKO ŠOLO!
<MIWL<E<DST<B03 drug drugemu čestitamo
Zeleni Pirana čestitamo svojemu članu Branku VRABCU za priznanje, ki mu ga je za izjemno kakovost diplomske naloge z naslovom "VARSTVO IN ZAŠČITA MORJA PRED NEVARNOSTMI TEHNOLOŠKEGA ONESNAŽEVANJA" podelila Univerza v Ljubljani. Veseli smo, da v naših vrstah združujemo tudi take strokovnjake, saj je prav skrb za morje ena od bistvenih prvin našega delovanja.
Lovrencu GRŽINIČ-u s Pacuga želimo za 94.rojstni dan vse najboljše
-	uredništvo
Vse najboljše Dinku MANZONI-ju z Lepe ceste, ki je 10. marca praznoval 70. rojstni dan.
Čestitamo Fanči KUHAR za priznanje, ki ji ga je podelilo ministrstvo za turizem in gostinstvo za izvirnost pri pripravljanju poletnih kulturnih prireditev.
Za enako priznanje čestitamo tudi Mitji LOGAR-ju, direktorju Obalno
-	kraške turistične poslovne skupnosti.
Uredništvo
Šentjančani, Pacugani ... vzemite si čas za sestanek vaše soseske, ki je predviden za četrtek, 2.aprila '92 ob 18.uri v Domu družbenih organizacij na Belem križu in ga sklicuje Miran Plevnik, podpredsednik skupščine portoroške krajevne skupnosti, ki je iz Šentjan.
Na pomlad komunalni inšpektor priporoča Portorožanom:
-	obrežite drevesa in grmičevje okoli svojih hiš, še posebej veje, ki segajo na javne površine, saj odpadajoče listje in iglice zamašijo odtočne kanale;
-	popravite (in redno vzdržujte) podporne zidove (škarpe);
-	uredite zunanjost svojih hiš in drugih objektov (popravite in prebarvajte ograje, okna, pročelja) še posebej tistih ob glavnih cestah;
-	ne zažigajte odpadkov rastlinja v strnjenih naseljih (smrad in dim utegneta motiti sosede); za kurjenje na prostem si je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Gasilske brigade (sedež ima v lucijski Marini).
Če ne boste skrbeli za videz svojih hiš in površin, ste lahko kaznovani zaradi kršenja odloka o urejanju, varstvu in videzu okolja.
Sprehod s psom, ki ga ne boste vodili na vrvici, vas lahko stane 500 tolarjev! (Po odloku o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov). Če vaš kuža kaže znake agresivnosti, mu ne pozabite natakniti nagobčnika!
Ce svoj avto parkirate na zelenico, na pločnik, pred komunalne naprave (npr. pred hidrant), pred vhodom v (tujo) garažo ali na gradbišče, na avtobusno postajališče ..., se vam lahko zgodi, da ga več ne boste našli tam. Lani je "pajek" v piranski občini odpeljal 299 nepravilno parkiranih vozil.
OČISTIMO NASE OKOLJE- OČISTIMO NASE OKOLJE- OČISTIMO
PRIPRAVITE SE NA AKCIJO "OČISTIMO NAŠE OKOLJE", ki bo potekala v aprilu mesecu po vsej piranski občini (po 10.aprilu intenzivneje).
OČISTITE podstrešja, kleti, dvorišča ...ZNEBITE SE STARE SARE IN ODVEČNE KRAMARIJE ...ODVRZITE VSE, ČESAR VEČ NE RABITE IN VAM JE LE V NAPOTO IN NADLEGO V ZABOJNIKE (kontejnerje), ki bodo postavljeni, večinoma na istih mestih kot lani, po vsej krajevni skupnosti: (na Fizinah, v centru za tržnico "Kaštel", na Senčni poti ob vhodu v predor, v soseski Vesna, na Bemardinu pri hiši Vilfanova ulica št. 36, pri marketu Mercator-Degro na Belem križu in mogoče še kje ...). Ob sobotah bo dežural šofer Komunalnega podjetja "OKOLJE", ki bo sproti odvažal polne smetnjake.
SIcer pa se poslužujte na novo postavljenih
smetnjakov v vašem okolišu, namenjenih ločenemu zbiranju gospodinjskih odpadkov, saj npr. odpadni papir in steklo lahko ponovno uporabimo. To bo droben - a ne najmanj pomemben - prispevek vsakogar k varovanju okolja ! Pazite le, da boste v smetnjake odvrgli tisto, kar na njih piše 1
-	V zelene posode za odpadke - steklo;
-	v rdeče - papir;
-	ostale odpadke v dosedanje kontejnerje oz. v črne posode.
Pa še to:
Med lansko čistilno akcijo smo največ odpadnega materiala nabrali v Portorožu
-	kar 88 m3 (oz. 22 velikih kontejnerjev po 4 m3 odpadkov). V vsej občini pa so ljudje odvrgli 424 m3 odvečne šare.
JAVNA ZAHVALA gospodu Vladimirju Ukmarju, Piran, Matteottijeva 14
Občani Senčne poti KS Portorož se vam iskreno zahvaljujemo za čiščenje dela poti od nadvoza bivše železniške proge proti predoru in Luciji v dolžini približno 100 m. Ta del naše soseske je zelo zanemarjen in daje videz smetišča.
Dne 10.marca letos, ko ste s svojim nakladačem opravljali zunanja ureditvena dela ob novozgrajeni hiši g. Pergarja, ste na našo prošnjo očistili rob cestišča, počistili in odstranili nesnago, razširili cesto za pas obvezne bankine ter povečali varnost cestnega prometa.
Za Vašo pripravljenost, da brez naloga ali plačila opravite delo, ki je trajalo 10.3. dve uri v popoldanskem času in 11.3. dve uri v dopoldanskem času, se vam iskreno zahvaljujemo !
Drago Kosgraber, Albin Miklavec, Maks Podgornik, Milan Paulin
NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NA
(Nadaljevanje s 1. strani)
VIKI ŠKOFCA s Senčne poti, mlad podjetnik :
"Pred vsakršno gradnjo novega, luksuznega hotela bi najprej morali adaptirati že obstoječe neurejene stavbe, ki jih je polna vsa okolica - prava "ciganarija"!"
LEA ŽNIDARŠIČ, s Strme poti, oblikovalka :
Je proti temu, da se v Portorožu podira stare hiše, kraj mora imeti svojo identiteto, tradicijo. Tu nismo začeli živeti pred štiridesetimi leti! "Ne potrebujemo novih hotelov, pač pa majhne zasebne penzione. Hotel, ki ga tu načrtujejo, je pravi "gnjus", ni v skjadu z mediteransko arhitekturo. Treba je poskrbeti za to, kar že imamo in kar propada !"
NEDA VALIČ, z Vilfanove ulice, višja upravna delavka :
Načeloma je za nove projekte, ki kraj popestrijo, skrbi pa jo preobremenjenost portoroškega zaliva. "Kako bo naše morje to preneslo?" Vprašljiva je izvedba in poudarja, da je predvsem za kvaliteto v turizmu !
ALENKA PALJK z Letoviške poti, upokojena bančna uslužbenka: "Razmišljanje o gradnji hotela na prostoru "Vojkovega doma" je - glede na lego v tem najlepšem delu Portoroža - še kako koristno. Sama gradnja hotela, eventuelno tudi višje kategorije, naj bo zasnovana na poštenem kreditnem dogovoru (brez razprodaje naše slovenske obale) ter brez posega v glavno prometno cestišče. Glede na bližajoči predsezonski čas pa naj se takoj prične s čiščenjem divjega smetišča, ki obdaja ves kompleks."
GIANNA ROŠKAR, z Letoviške poti:
"Pripravlja se sprejem zazidalnega načrta na območju sedanjega "Vojkovega doma" v Portorožu. Mislim, da se moramo Portorožani temu trenutku globoko prikloniti in pri tem upati, da bomo kmalu dobili zazidalni načrt še za druga območja. Ne dvomim v to, da bo novi luksuzni hotel prinesel našemu kraju lepšo podobo, pa tudi več prepotrebnih delovnih mest. Seveda pa bo ta investicija morala reševati še nekaj drugih problemov. Pri tem mislim na nemogoče razmere, v katerih živijo tisti, ki v našem gostinstvu in turizmu delajo in živijo.
Luksuznemu hotelu pripada tudi dovolj velik, lepo urejen parkirni prostor. Morda bodo načrtovalci bodočega hotelskega kompleksa končno vendar dali možnost, da bomo pešci lahko hodili več po pločnikih kot po cesti. Ali ne bi bilo lepo videti, da bi matere z otroškimi vozički hodile varno in daleč od drvečih avtomobilov in motoristov? Pa tudi drugim pešcem in sprehajalcem bi to godilo. Prepričana sem, da moramo vsi zvesti Portorožani skorajšni sprejem zazidalnega načrta pozdraviti in upati, da bodo sledili še drugi zazidalni načrti. Ta in morebitni drugi takšni posegi, bodo nekaterim neprijetni in jim bodo razbili dosedanjo "idilo". Pa vendar, poskusimo vplivati stvarno, pošteno in brez fige v žepu."
FRANC STANIČ z Letoviške poti:
"Skrajni čas je, da se prostor, Kjer je "Vojkov dom", uredi, še zlasti pa pobočje za njim. Glede luksuznega hotela, ki bi se naj tam zgradil, bi bilo morda le bolje, da se spodobno izkoristi tiste, ki jih Portorož že ima."
KARMEN BALOH s poti Med vrtovi, učiteljica :
"Svoj kraj bi lahko sami veliko bolje uredili. Ne strinjam se z načrtom luksuznega hotela s 300 ležišči in bazenom, ker se mi zdi "premasivno" za tisti del Portoroža. Tam bi pustila stari stil gradnje hiš (tudi njihova obnova bi lahko bila luksuzna). Predvsem bi morali ohraniti veliko zelenja.
LJUBO GRMEK, z Obale 69 :
"Ne smemo dovoliti, da bi tako stanje, kot je sedaj na območju Vojko vega doma, trajalo še naprej. Prostor je privlačen za lepo urejeno zazidavo, poskrbeti pa bi morali, da bi čim bolj ohranili zelen, z drevesi porasel del."
DRAGO KOSGRABER s Senčne poti 43 :
"Tak kot je sedaj, ta del Portoroža ne more ostati. Od zgoraj in po pobočju je pravzaprav veliko smetišče. Sem za zazidavo, toda proti silosom za turiste. Ohraniti je treba čim več zelenja.. Raje bi tu videl več arhitektonsko lepo zasnovanih, v okolje vkomponiranih turističnih vil kot hotelske gigante, kakršen je denimo Metropol."
Anketirali so: Gustav Guzej, Mirko Kos, Sijan Pretnar in Snežna Rešek
SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU...
Zanimiva iznajdljivost
Ze nekaj mesecev posluje v Portorožu zanimivo podjetje. Skupina poslovnežev je kot delniško organizacijo ustanovila detektivsko informativno službo "Dis-cret", ki jo vodi dipl. pravnik Janez DeReggi. Sedež ima na Senčni poti 2.
V	domeno njenega poslovanja sodi posredovanje najrazličnejših podatkov, kijih v sodobnem življenju potrebujejo tako posamezniki kot tudi podjetja. Varnost posameznika, premoženja, zbiranje podatkov za različne potrebe, svetovanje o najbolj ekonomični naložbi denarja, zavarovanje inovacij, tehnoloških in marketinških poslovnih skrivnosti in še marsikaj drugega lahko kot naročeno uslugo dobite pri tej službi. Poslovanje na visoki strokovni ravni močno izpodbija poenostavljene predstave o detektivski dejavnosti.
Tudi v Portorožu sexy shoop?
Portoroška poslovneža (ki za zdaj ne želita biti imenovana) pripravljata ekonomske in organizacijske analize o ustanovitvi sex shopa; zanj imata že na voljo dominanten prostor. Po njunih podatkih bi Portorož tudi v turističnem smislu z njim pridobil privlačnost, seveda bi morala biti ureditev in poslovanje na visoki kulturni ravni. Kakor pravita, sta v pogovorih večkrat slišala pobudo, da bi lahko s tem tudi spremenili ilegalno ponudbo heter, ki zdaj sklepajo kupčije v drevoredu pod hotelom Metropol.
Težko je napovedati, kako bo s to zamislijo. Prav gotovo pa se bodo ob njej oglasili tudi lokalni Schwartzbartli.
Beltours z izdelki Made in Slovenija
Portorož je od sobote, 14.marca, bogatejša še za eno turistično agencijo. V prostorih nekdanjega Generalturista je svoja vrata odprla agencija Beltours. Pridobitev velja omeniti ne le zaradi bližajoče se turistične sezone, pač pa zaradi edinstvene ponudbe, ki jo obljubljajo lastniki. Turistično dejavnost bo dopolnjevala razstavno prodajna galerija umetne in domače obrti. Mnogi izdelki se bodo ponašali z blagovno znamko Made in Slovenia.
V	novi agenciji bodo prihodnje mesece razstavljali nekateri znani slovenski umetniki in obrtniki, med njimi ustvarjalci umetne in uporabne keramike, izdelovalci kristalnih predmetov, idrijske čipkarice, ročni tkalci na statvah. Razstavljena je tudi Demšarjeva violina. Mnoge izdelke bo mogoče kupiti.
Oh, ko bi imel hišico ob morju I
Urbanistična inšpekcija je naletela še na eno črno gradnjo in to v (še zelenem ?) Pacugu ter ukazala zaustaviti dela. Gospodje Pogačarji iz Ljubljane so tako rekoč že postavili pritlično montažno "vikendico" tlorisnih dimenzij 4,50 m x 2,86 m , za katero sicer nimajo nobenih dovoljenj, pravijo pa, da pri davčni upravi občine Piran zanjo plačujejo davke.
Gostišče "TOMI" bo povečalo svoie kapacitete
Svet krajevne skupnosti Portorož je izdal soglasje za dozidavo in nadzidavo gostišča "TOMI" na Letoviški poti pod Valeto. Ker se je investitor sam premislil in ne bo gradil bazena, ki ga je načrtoval pred gostiščem, se Svet o bazenu sicer ni opredeljeval, vendar je pritrdil, da je investitorjeva odločitev racionalna. Največ pomislekov so člani Sveta imeli glede števila parkirnih mest. Zaradi tega so postavili pogoj, da se pri izdaji lokacijskega in gradbenega dovoljenja predvidi zadostno število parkirišč. Ker bo objekt ogromen, še predlagajo, da se pročelje prebarva v temnejšem zemeljskem odtenku.
Pot ob gostišču "Istra" bo končno urejena
Prebivalci ob neurejenem, neasfaltiranem delu Senčne poti, ki se vzpenja ob gostišču - nekdanjem hotelu - "Istra" in najemniki tega gostišča so zbrali okoli polovico potrebnih sredstev za asfaltiranje dostopa do svojih hiš. Če bo vse teklo brez zastojev, bodo za veliko noč že hodili po asfaltu.
NAGRADNA NALOGA-NAGRADA
Ljubi Portorožani,	\
nekaj je narobe z vami. Nagrada sploh ni slaba, da bi v teh časih človek j rekel: "Ne zanima me ta igra". Ali je to površnost pri branju Portorožana j in ste spregledali razpis? Ali pa ne poznate Portoroža? Ne, tega pa ne j verjamem. Vendarle pri tej nagradni uganki so čast reševali Lucijčani. Vsi odgovori so prišli iz Lucije.
In kako se glasi pravilen odgovor na 1. vprašanje? Kulturni, zgodovinski spomeniki, arheološka najdišča itd so: arheološka območja: okolica hotela Metropol in Fizine; spomeniki meščanske arhitekture: Hotel Palace s parkom, Magazin Monfort in Grando, upravna stavba Droge, Na Stari cesti 1 - Vila sanatorio dr. Pupini; sakralni spomeniki: cerkev Sv.Bernardina; kot zgodovinska spomenika sta razglašena še sporne nik padlim pomorščakom na osrednji ploščadi in spomenik pod hotelom Metropol.
Ni pa z odlokom zaščitena hiša na Stari cesti 28, v kateri je spomin ska soba pisatelja Cirila Kosmača (mimogrede, ni se rodil v Portorožu, kot je nekdo zapisal v odgovoru), ni zaščitena stara železniška postaja na Cesti ob progi, vila za "Heliosom" z izredno zanimivim ostrešjem. Zanimivejše predloge o tem, kaj bi morali vključiti med spomenike, poiščite v rubriki "Portorožarije".
Pod budnimi očmi članov uredništva je najmlajša med nami, Sijan Pretnar, izžrebala Bredo Biščak, XXX. divizije 10 iz Lucije, ki je najbolj pravilno rešila našo nalogo. Nagrada so univerzalne volnene prevleke za avtomobil, podjetja C.,D.E. Imperiale iz Portoroža. Srečni izžrebanki čestitamo, nagrado pa lahko dvigne v tajništvu KS Portorož, Obala 16, vsak dan med 8. in 14. uro..
Zanimiva anketa o "grozeči kugi" 21 .stoletja
Objavljamo še tretje - in zadnje - nadaljevanje odgovorov na anketna vprašanja o bolezni AIDS. Na telefonsko anketo je anonimno odgovarjalo 39 krajanov Portoroža - 25 je bilo žensk, 14 pa moških anketirancev; najmlajši je bil star 15 let, najstarejša anketiranka pa 82. Anketiranci so odgovarjali na štirinajst vprašanj.
Ali je mogoč prenos AIDS-a § spolnim odnosom ?
Vsi vprašani so odgovorili, daje prenos AIDS-a mogoč s spolnimi odnosi.
Možnost, da dobimo AIDS s spolnimi odnosi znaša 1 %, vendar pa je potrebno takoj povedati, da se je kar 80 odstotkov okuženih okužilo preko spolnih odnosov. Neprevidni spolni odnosi (brez kondoma) ter spolni odnosi z različnimi osebami, za katere sumimo, da so zbolele za AIDS, so zelo nespametno početje, ki nas lahko prav kmalu pripelje v objem AIDS-a in v smrt.
Ali menite, da je kondom dovolj uspešno sredstvo proti okužbi z virusom AIDS-a?
22 vprašanih zaupa kondomu kot uspešnemu zaščitnemu sredstvu zoper AIDS. Ostali ne zaupajo kondomu, kar pomeni, da je poznavanje lastnosti
kondoma slabo. Kondom je praktično 100 odstotno zaščitno sredstvo. Izredno majhne možnosti so, da bi se - kljub uporabi kondoma - okužili pri spolnih odnosih. Slabo znanje je tudi vzrok, da samo 22 vprašanih zaupa kondomu : kajti ker vedo, da je - sicer izredno majhna - možnost okužbe, se raje odpovedo spolnim odnosom.
Ali bi uporabili kondom pri spolnih odnosih z izvenzakonskim prijateljem ?
Kadar spite z neznanim partnerjem, spite (imate spolne odnose) z vsemi njegovimi partnerji v preteklosti. Če je bil namreč le eden okužen v preteklosti, je verjetnost, da se boste okužili tudi vi. Sedem vprašanih ne bi uporabljalo kondoma pri izvenzakonskih partnerjih. Nizka številka, ki pove, da je AIDS posegel v intimnejši del človekovega jaza in da bomo spolne navade leta in leta še spreminjali, če bomo hoteli, da bo večina resnično uporabljala zaščitno sredstvo - kondom. Še posebno so nevarne razne zabave, ko ljudje zgubijo kontrolo nad lastnimi dejanji in niti ne pomislijo na kondom. Živimo v turističnem kraju, kjer je tudi večja priložnost za spolne odnose med turisti in domačini, še posebno v poletnih mesecih. To je še dodatno tveganje za okužbo večjega števila prebivalcev.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU...
se dela v "Heliosu"). Nadaljevanje del pa je urbanistični inšpektor lahko prepovedal samo zato, ker občinski upravni organ investitorjem ni hotel izdati potrebnih dovoljenj. Seveda sta se investitorja (TIP Grafično podjetje za zaposlovanje invalidov Ljubljana in IDEA - kk Šiška) pritožila na ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je pritožbi ugodilo in vrnilo vlogo investitorjev prvostopenjskemu organu (na občini Piran) v ponovno obravnavo. Medtem so Hoteli "Palace", ki so upravljalci (ali po bodočem zakonu o privatizaciji - lastniki (?)) objekta "Helios", začeli sami preurejati "Helios" v poslovne prostore. Prejšnja investitorja zdaj podjetje "Palace" tožita (najbrž zaradi materialne škode, ki sta jo utrpela). Uprava "Palace" Hotelov pa je že odselila stanovalce - svoje delavce - iz "Heliosa" in nadaljuje z adaptacijo.
Tudi hotelirji znajo računati - da je donosen "biznis" v poslovnih prostorih (kar izračunajte še vi - cene so najmanj 30 DEM na kvadrat ni meter!)
(*"juppyes" - mladi, neporočeni, perspektivni "biznismeni")
"Kaštel" se ukinja. Naj bo na tem mestu parkirišče, trg ali vsega po malem...?
Ker je skupščina občine Piran že 17.oktobra lani sprejela pobudo Komisije za turizem, da se enkrat za vselej ukine tržnica "Kaštel", je dosedanji upravljalec tržnice - Kulturni in kongresni center "Avditorij" -predlagal, da se na tem mestu uredi varovano parkirišče, na katerem bi obiskovalci "Avditorija" pri parkiranju imeli prednost. Ker pa s prenehanjem obratovanja tržnice usahne Kulturnemu in kongresnemu centru tudi precejšen vir prihodkov, predlaga nadomestitev teh sredstev (20.000 do 30.000 DEM) iz občinskega proračuna. Tudi sanitarna inšpekcija od lanskega poletja ni stala križem rok in je prepovedala uporabo stojnic za gostinsko dejavnost na tržnici, saj meni, da je sedanja oprema dotrajana in neprimerna za pripravo in strežbo hrane.
Člani Sveta KS, ki so razpravljali o prostoru tržnice "Kaštel", so bili glede načina ureditve in njegovi namembnosti različnih stališč. Strinjali so se pa, da je za ta del Portoroža treba najti globalno rešitev, ki jo vidijo v izgradnji primernega trgovskega centra. Glede kratkoročne rabe tega prostora pa so predlagali razpravo o več variantah. Eden izmed predlogov je, da prostor ohrani namembnost tržnice, v katero se preselijo vse portoroške stojnice, vendar se ne dovoli gostinska ponudba. Nekateri so podpirali predlog za parkirišče, tretji pa so iskali kompromisno rešitev - del prostora naj bo tržnica, del pa parkirišče.
Še o območju "Vojkov dom - Obala"
Obravnavo predloga odloka zazidalnega načrta "Vojkov dom -Obala" so na zadnji seji skupščine občine Piran prestavili na naslednjo (?) sejo. In tako se agonija tega območja nadaljuje. K predlogu tega odloka je prispelo kar nekaj bistveno novih predlogov, kot na primer ta, da se objekt "Virginia" obnovi v sedanji višini in v povečanem tlorisu (K+P+4)...
Zazidalni načrt namreč predlaga znižanje "Virginije" za dve nadstropji!
Ali pa predlog, da se z nobeno gradnjo na tem območju ne začne, dokler se ne uredi vsa potrebna komunalna infrastruktura ...
Stanovalci v hiši Obala 57 (Portorožani jo imenujejo Strižičeva hiša, ker je v njej fotoatelje fotografa Strižiča) pa ne vedo ali so upravičeni do odkupa stanovanj, za katere imajo stanovanjsko pravico ali pa jim občina prodajo lahko v nedogled zavrača z utemeljitvijo, da je hiša namenjena rušenju (čeprav to še ni bilo v skupščini sprejeto...)
Počasno je mletje kolesja oblasti, potrpežljivost ljudstva je neskončna, a tudi neskončnost ima (vsaj pri ljudeh) svoje meje ...
Poslovni prostor ali pobožne sanje "iuppviev"
Lani so inšpekcijski organi ustavili adaptacijo bivšega hotela "Helios". (Neuki in neinformirani ljudje govorijo, da je za to kriva KS Portorož, ker je njen delegat na seji skupščine občine povprašal,"kaj
Hoteli PALACE gostitelji šahovskega turnirja ALPE - ADRIA OPEN PORTOROŽ 1992
V prostorih GRAND HOTELA PALACE bo, v izvedbi šahovskega kluba ALPE- ADRIA, 4. in 5.aprila letos turnir ALPE - ADRIA OPEN PORTOROŽ 1992.
To bo četrti mednarodni turnir, ki ga pripravlja šahovski klub ALPE- ADRIA Portorož. Pred tem so že bili I. in II. moštveni turnir ALPE-ADRIA in svetovno kompjutersko šahovsko prvenstvo. V času turnirja bo tudi prva seja šahovskega komiteja ALPE-ADRIA, ki ima sedaj sedež v hotelu PALACE.
Skupni nagradni fond turnirja je 5.ooo nemških mark. Prijav-nina je 30 mark. Prijavite se lahko na dan tekmovanja - 4.4.1992 do 13 ure - ali pisno v Hotelih PALACE, 66322 Portorož, ki nudi šahistom posebno ugodne cene.
Turnir sponzorirajo občina Piran, IGRALNICA CASINO* in zavarovalnica ADRIATIC.
Jovan NIKOLIĆ
Portorožanke in Portorožani o AIDS-u:
Ali se bojite, da bi dobili AIDS ?
Več kot polovica (25) vprašanih se boji, da bi se okužili z virusom AIDS-a. Strah je velik in je plod množičnih informacij in dezinformacij v preteklosti, ko še nismo natančno vedeli, kako se prenaša virus AIDS-a. Če bi ljudje resnično vedeli, na kakšen način se AIDS prenaša, bi se toliko manj bali okužbe. Z neprestanim strahom pred okužbo je tudi težko živeti. Večina strahu je nepotrebna.
Ali je možna okužba otroka v nosečnosti, že je mati AIDS pozitivna ?
Samo trije so odgovorili, da ne. V resnici je 50 % verjetnosti, da se bo otrok okužil preko matere in placente z virusom HI V. Možna je okužba tudi ob samem porodu, ko pride otrok v stik z materino krvjo. Dokaz, da je otrok okužen, lahko dobimo šele čez eno leto. Matere svojega otroka ponavadi ne dojijo, da ga ne bi po tej poti okužile. Okuženi otroci so izredno veliki reveži in zahtevajo skrbno nego, vse do svoje prezgodnje smrti. Materam, ki so AIDS pozitivne, odsvetujemo zanositev, vendar jim zaradi tega, ker so zbolele za AIDS-em, ne moremo in ne smemo zanositve preprečiti.
Ker živimo v turističnem kraju, smo spraševali, če bi odšli na večerio v
gostilno, kjer kuha kuhar, ki je AIDS pozitiven ?
Samo 8 vprašanih bi odšlo na večerjo v tako gostilno. Torej je znanje Portorožanov in Portorožank o AIDS-u solidno, a ko je potrebno to isto znanje preizkusiti v praksi, padejo na izpitu. Hrana ni kužna in lahko bi brez skrbi odšli v restavracijo na večerjo.
Za konec pa Se to :
Do februarja 1992 je na Obali zbolelo za AIDS-om 5 oseb, 4 so že umrle. Okuženih pa je bilo tudi 5 oseb, od katerih je ena že umrla. Problem AIDS-a šele prihaja, a mi smo zelo slabo pripravljeni na njegov prihod. Polni smo lažnih strahov in neznanja. Ob vse večjem številu intrav^noznih uživalcev drog se še povečuje možnost okužbe z AIDS-om. Turizem zagotovo prispeva velik delež k širjenju tega obolenja. Z boleznijo se je potrebno sprijazniti. Zdravil ni in jih verjetno še dolgo ne bo, zato nam ostane le še pravilno spolno obnašanje in da otroke podučimo o vseh rizičnih poteh, po katerih se AIDS prenaša. Če bodo slabo znali matematiko, bodo preživeli, če pa ne bodo znali uporabljati kondoma, imajo veliko možnost, da bodo umrli zaradi AIDS-a.
dr. Milan Krek
MNENJA * MNENJA * MNENJA * MNENJA * MNENJA * MNENJA* MNENJA * MNENJA * MNENJA * U
PIRAN - MESTNA OBČINA?
Bo lokalna samouprava, ki se ji reče Portorož, občina? Marsikoga zanima, kaj bi od tega imeli.
SE PORTOROŽU SPLAČA BITI OBČINA ?
Portorož je dolgoročno zavezan turizmu. Tu živi 3000 prebivalcev; večina njih je neposredno ali posredno vezanih na turizem.
Prvo vprašanje, ki se poraja ob misli na lokalno samoupravo je, o katerih in koliko stvareh lahko odloča 3000 ljudi. Odgovor je : o zelo malo stvareh (še posebej ne, če je za odločanje potrebno strokovno znanje in odgovornost).
Drugo vprašanje: Koliko je Portorož povezan s sosednjimi kraji, kot so Piran, Lucija, Sečovlje, vasi, Strunjan ? Preveč, da bi bilo mogoče njihove potrebe ločevati in razbijati opravljanje nekaterih funkcij (npr. čistilna naprava v Piranu, deponija v Dragonji in Sečovljah, pokopališče v Piranu in Vinjolah ...)
MAJHNO NI VEDNO DOBRO IN LEPO
Ljudje, ki npr. delajo v Piranu in živijo v Luciji, so se bržkone poistovetili s piransko občino v sedanjih mejah kot s celoto. Delitev sedanje občine Piran na manjše teritorialne enote, npr. v mejah sedanjih krajevnih skupnosti, bi bržkone povzročil sledeče posledice : občine bi postale enote brez pomembnejših pristojnosti, saj majhne teritorialne enote ne morejo o kdovečem odločati.
KAJ SO LOKALNE POTREBE ?
Odločanje o lokalnih potrebah pomeni, da ljudje sami odločajo o tem, katere dejavnosti bodo razvijali in katerim bodo dali prednost.
Npr. piranska občina je izdala obveznice za razvoj komunalne infrastrukture. To pomeni, da so se marsikateri prihranki produktivno usmerili in bo tako mogoča optimalna gospodarska dejavnost, ki bo povratno zopet omogočala ustrezne davčne prihodke. Varianta bi seveda bila, da bi čakali na miloščino republike in na denar, ki ga ni.
RAZLOGI ZA MESTNO OBČINO
1.	Močnejša občina lahko zadrži in vzdrži skladen prostorski in komunalno-infrastrukturni razvoj; res je sicer, da je - prostorsko gledano - danes marsikaj v neskladju, vendar pa je nevarnost, da ekstremno kritičen odnos do realnosti blokira optimalno (kompromisno) pozitivno rešitev (ali z drugimi besedami - nič ni tako slabega, da ne bi moglo biti še slabše !).
2.	Prostorska in kadrovska infrastruktura ne bi zahtevala nobenih dodatnih stroškov.
3.Mestna	občina bi zadržala finančne vire v svojem okviru in s tem sama določala stopnjo razvoja kraja, kar je, glede na gospodarsko moč Pirana, tudi realno pričakovati.
4.Pomemben	razlog proti majhnim občinam pa je, da te enote postanejo zafrustrirane, se zapirajo vase, navzven pa so iracionalno agresivne, preveva jih sindrom totalitarnosti (sindrom Schwartzbartl), kot so patriarhalne vrednote, zaplankanost in provincialnost. To pa je vsekakor tuje liberalnemu duhu našega časa.
Marko Zorman
FOTO COLOR LABORATORIJ Obala 43 PORTOROŽ
Razvijanje filma in izdelava fotografij V ENI URI. Sviluppo pellicola e stampo IN UN'ORA.
EXPRESS izdelava slik za dokumente. Stampe IMMEDIATE per fototessere.
Cenjene stranke obveščamo, da smo se iz Pirana preselili v Portorož (pri bivši lekarni)!
Avvisiamo la gentile clientela che ci slamo trasferiti a Portorose (presso Гех farmacia)!
GRBI PIRANSKE OBČINE
Ko primerjam obstoječe grbe piranske občine s prikazanima v zadnjih številkah glasila "Portorožan", je tisti z upognjenimi kraki boljši od drugega.
Prvi bi moral imeti vertikalna kraka upognjena v desno (kakor sta v ohranjenem originalu) in horizontalna navzdol. Ozadje - ščit in figura - in križ nista po svoji obliki v medsebojni harmoniji. Vendar je tako podana oblika križa z upognjenimi kraki mehka in igriva, značajsko mediteranska, primorska.
Drugi grb deluje puščobno in dolgočasno (enakokraki križ, enaka polja med kraki in ščitom) zaradi slabo izkoriščenih elementov likovnega izražanja in premalega poznavanja heraldike.
Sv.Jurij - San Giorgio (naj bi bil oficir rimske legije), simbol krščanskega viteštva, je bil fami patron in zaščitnik mesta Pirana. Njegovo podobo običajno predstavlja vitez na konju, s križem na ščitu, ki z dolgo sulico ubija na tJeh ležečega zmaja. Takšne podobe Sv.Jurija so se ohranile na pečatih (najstarejša je bila verjetno že na pečatu v 1 .polovici 13.stol.), na kamnitem nosilcu (pilo) mestne zastave, na detajlu kora cerkve Sv.Jurija itd. v Piranu. Njegova podoba je bila poenostavljena v beli ščit z rdečim križem, ki je postal najkasneje v 2 .polovici 15.stol. piranski mestni grb. Piranski grbi odsevajo heraldično oblikovalsko kulturo skozi vsa slogovna obdobja. Npr.: gotski rogati ščit z ravnim Jurjevim križem, ščit v obliki stilizirane konjske glave v en face značilnim za Italijo med leti 1400 - 1600, ovalni ščit v bogati baročni kartuši (cartocdo) s trakastim Jurjevim križem in rahlo upogn jenimi kraki itd.
Zakaj je potrebno na novo oblikovati ozir. preoblikovati znake v tem primeru ščit in križ, ki so sicer tudi kot takšni vidni, niso pa uporabljeni tako, da bi upoštevali natančno določene heraldične pomene ? Zakaj se sramujemo preteklih kulturnih vrednot, svoje tričetrt tisoč letne piranske komune z vsemi svojimi obstoječimi simboli ?
Predlagam, da uporabimo raznolikost že obstoječih piranskih občinskih grbov : na zastavah za različne namene, žigih, uradnih dokumentih, listinah, priznanjih, emblemih itd. Izberimo posamezne slogovne tipe le-teh za navedene določene namene in kjer je potrebno tudi ustrezno kaligrafijo. Izdajmo katalog vseh piranskih grbov, da bo sprehod po piranskih uličicah bolj vsebinski in bo bogatejša informacija o več stoletnem mestu.
Grb Pirana iz 1477 na občinskem kamnu z votlimi merami. Prikazana je njegova osnovna kompozicijska shema gotskega pro-porcioniranja s kvadra-turo in triangulaturo.
VRTNICA - SIMBOL (grb) PORTOROŽA!
PORTOROŽ (PORTOROSE) je toponim, ki se veže na sakralni objekt S.Maria della Rosa, lociran v tem prostoru že v času samostana Sv.Bernardina, ki je nastal sredi 15.stoletja.
Samo ime nima nikakršnega semantičnega stika z "vrtnico". ROSA, staro it., Luogo corroso da impeto d'acque, pomeni "kraj, ki ga razjeda vodna sila".
Potrdilo temu je še ena lokacija - S.Maria della Rosa na Serminu.
Zal je bilo na obalnem območju zgrešenih mnogo podobnih napak. Portorož je tipičen primer. Ali bomo to napako odpravili v "našem simbolu - vrtnici" ?
Alojz Umek - Luj muzejski konservator
O komuni na Krogu
"Če bi bilo po mojem, bi lahko komuno na Krogu začeli oblikovati že kar takoj", je dejal don Pierino Gelminl na obisku v Portorožu. Don Pierino Gelmini je idejni oče 140-ih komun Srečanje (Comunita' incontro) v Italiji in 20-ih drugod po svetu, ki pomagsgo mladim narkomanom iz stisk. Podobna komuna naj bi ob pomoči don Pierina nastala tudi na Krogu. Po seminarju "pomoč narkomanom in prizadetih ob njih", ki je potekal 17.marca na Teološki fakulteti v Ljubljani, pa si je don Pierino ogledal še Rakek, kjer naj bi nastal podoben center.
Don Pierina vodi IJubežen do ljudi
Don Pierino je dan prej v pogovoru z novinarji in člani slovenske koordinacije za delo z narkomani navdušeno dejal, da je Krog nad Sečovljami zelo primeren кггу za takšen center, saj ga obkroža tudi veliko zelenja in takih površin, na katerih bi lahko člani te komune tudi delali. Možne pomisleke s strani sosedov pa tudi drugih je označil kot neutemeljene. Dejal je še, da se ti pojavljsyo povsod, leerte komune nastajajo. Ljudje mislijo, da s seboj prinašajo tudi кггуе, prostitucijo in še več drog, razpečevalcev. Toda tega ne dovoljujejo že sama pravila, ki veljajo za vse čiane komune. Krog pa je po besedah don Pierina primeren tudi zato, ker je hkrati oddaljen od urbanih središč, pa vendarle tako blizu, da člani komune ne bi živeli izolirano od drugih ljudi. Očetu Francu je že obljubil 100 milijonov lir za komuno na Krogu, če bo projekt dobil vso podporo in tudi dejansko ugledal luč.
Sprva bi komuno vodilo 10 članov Comunita Incontro iz Italije, postopoma pa bi jo prevzeli naši ljudje, ki bi se zato usposobili v italijanskih komunah. Svoje dejanje je don Pierino označil kot dejanje ljubezni, ne pa le kot pomoč. Ljubezen do ljudi pa veje prav iz vseh dejanj dona Pierina.
Sij an Pretnar
*	w
l	P0RT0R0ŽARIJE - P0RT0R0ŽARI JE - P0RT0R0ŽARIJE - PORT	I
X	И
X	Iz šaljivih predlogov In odgovorov na našo nagradno nalogo...	\
Ena od bralk, ki se je lotila reševanja naše nagradne naloge o portoroških kulturnih spomenikih, meni, da si prvo mesto med njimi zagotovo zasluži tržnica - imenovana "Kaštel", dolgoletno zbirališče pijancev, klošarjev, manijakov in seveda "fušarjev".
Priporoča se ogled tako imenovane vremenske hišice kot zgled socialistične zapuščine, ki je uničila čudovito trato...
Tej zbirki dodaja bralka še znano "mini igralnico" imenovano Gianni, kjer postopajo najrazličnejši "sumljivi" tipi in kjer se porabi ogromno droge, kar vedo vsi - razen portoroških policajev.
Nagrajena reševalka predlaga, da se med kulturno zapuščino uvrsti še eno dediščino iz časov prejšnjega režima - vile nekaterih "zaslužnih" politikov. Uredništvo dodaja še svoj predlog : ulico, kjer ima hišo znani revolucionar, naj se preimenuje v "Via facti".
Pa park pred Casinojem, saj si prijateljice noči zaslužijo vsaj park kulturnega slovesa in imena.
Depandansa hotela Virginija" - rojstna hiša novodošlih "Portorožanov" - je prav tako kreatorica "kulturnega" Portoroža, pravi nagrajenka.
Znani portoroški arhitekt nam je sporočil povsem "resen" odgovor na 2.vprašanje nagradne naloge. Predlaga namreč, da se kot kulturni spomenik zaščiti Dom učencev "Baldomir Saje". Po njegovem mnenju je ta kobaltno modra stavba naj-le^i primer popolnega vklapljanja v okolje.
Ce ste mlad, izobražen, perspektiven - vendar nezaposlen kader, se javite na razpis za direktorja Igralnice Casinö. Poizkusiti ni greh ali "važno je sodelovati". Ne vrzite puške v koruzo, če vam pridejo na ušesa govorice o pomembnih ljudeh, ki da so zainteresirani za to dobro plačano mesto (n.pr. dva republiška poslanca in nekaj lokalnih veljakov).....
Elektro Koper je na obcestnih svetilkah stare žarnice zamenjal s tako imenovanimi varčnimi žarnicami. Pa so se našli nekateri, ki so raztreščili stekleni okrasni "balon", da bi se prebili do varčnih žarnic in jih namestili pri sebi doma. Nekateri pač skrbijo za svoj plot, kaj pa je zunaj njega, jim je prav malo mar.
Večina Portorožanov je pozdravila novo pridobitev za naš kraj - asfaltiranje cestišča skozi tunel pod Valeto, s čimer smo pridobili novo peš pot. Vendar si nekateri peš pot predstavljajo čisto po svoje: z nogo do konca na plinu preizkušajo svoje in dirkalne sposobnosti svojih vozil skozi predor. Pri tem seveda povsem ignorirajo prometne znake, ki motornim vozilom prepovedujejo voziti skozi predor.Uredništvo predlaga prometnim policajem, da se postavijo v zasedo in vsem kršilcem po vrsti vzamejo vozniško dovoljenje.
Novinar Boris Šuligoj se v "Delu" z dne 18.3.1992 zgraža, ker je sredi Portoroža še neasfaltiran del Cvetne poti. V krajevni skupnosti Portorož smo sicer veseli njegovega solidarnega zgražanja (že negmanj pet let se namreč pulimo za denar, da bi uredili to pot - prej iz malhe SKCIS-a, zdaj iz občinskega proračuna), seveda zaman. (Mogoče bo njegovo javno zavijanje z očmi učinkovitejše od našega jadikovanja!)
Predlagamo pa, da svojo solidarnost razširi : pozornost javnosti naj usmeri še na tragično stanje javne razsvetljave portoroških ulic. Nadaljujmo kar s Cvetno potjo, ob kateri stoji cerkev, do nje pa se verniki prebijajo v najtrši temi (če se jih ne usmili mesec). Piransko stolnico naj bi letos osvetlili, kar je vse pohvale vredno (nekdo bo sicer rekel, kaj vse bi bilo treba prej postoriti - vsi pač ne bodo nikoli uslišani!), portoroški verniki, pa najbrž lahko še kar tavajo v temi! (Mimogrede - v portoroškem župnišču ima svoj sedež tudi "Karitas").

Tudi
I	med oddihom
I	v zanesljivi družbi
I	Na izlet ali na počitnice, s seboj vzemite zavarovanje Adriatic. Sprašujete zakaj?
I	Nezgode ne poznajo oddiha, nezgodno zavarovanje pa ni posebno velik strošek.
Nezgodno zavarovanje za počitnice. Pokličite nas in na vsa vprašanja vam bomo z veseljem odgovorili.
plima, do o
poblaščena agencija	AlifjlliiC*
M.
obala 107, lucija tel: 76-715
avtrovalna družbi d.d. assicurazkxii s.p.L
KKC AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - A
program za marec * program za marec * program za marec * program za marec * program za marec * program
-	petek, 6. marec ob 20,30:osrednja slovesna premiera novega slovenskega filma "TRIANGEL" režiserja Jureta Prevanje, ki nas je že navdušH s filmom "Do konca in naprej". Tudi "Triangel" je odlična komedija, scenarij zanjo je napisal Dimitrij Kralj iz Izole. Na premieri bo pred stavitev ustvarjalcev filma, prisluhnil pa boste še koncertu Zorana P red Ina, ki je tudi avtor filmske glasbe.
-	nede|a, 8. marec ob 18. uri In ob 20,30:ffimski predstavi "Rocky, ulični po6caj"v
-	sobota, 14. marec ob 16.uri: glasbeni otroški program: Glasbeni musical za otroke "Mačji sejem", nastopata Neca Falk in Jerko Novak,
-	nede|a, 15. marec ob 18h in ob 20,30: filmski predstavi "Poročna ogrlica" - komedija,
-	sobota, 21. mavca ob 20,30: gledališka predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane: Anton Čehov - "Tri sestre" v režiji Branka Brezovca,
-	nede|a, 22. marca ob 18h in 20,30: filmski predstavi "Oskar je kriv za vse",
-	petek, 27. marca ob 16. ure o t r o š k i program: W. Disney-eva risanka "Rešite|i v Avstraliji" s predfilmom "Kraljevič in berač",
-	nede|a, 29. marec ob 18h in ob 20,30: filmski predstavi, vendar še ni podatkov o filmu.

NAGRADNA NALOGA - NAGRADNA NAL »
Ш
Ali poznate svoj kraj ?	»
i
Na nagradno nalogo iz prejšnje številke "Portorožana" sta prispela samo » dva (2!) odgovora - oba iz Lucije, ki sta se sicer zelo približala pravilnemu j® odgovoru (1 .vprašanje), vendar sta bralki pozabili našteti še nekaj kulturnih ш znamenitosti v Portorožu. Zaradi tega nagradno nalogo podaljšujemo oz. & ponavljamo.	»
Torej odgovorite na naslednji vprašanji:	ш
ш
1) Katere kulturne in zgodovinske spomenike ali arheološka najdišča & ter naravne spomenike premore Portorož ?	|
I 2) Katere objekte bi še morali (po vašem mnenju) uvrstiti med j® ш spomenike? (Pri tem vprašanju upoštevamo tudi šaljive odgovore). &
I Še zmeraj smo prepričani, daje vaše znanje s področja kulturne in naravne \ ш dediščine oz. zgodovine Portoroža neizmerno. Ne razočarajte nas! ш m	ш
m Odgovore (pravilne) pričakujemo do 15. marca ti. (pošljite jih na naslov & * uredništva : KS Portorož, Obala 16). Nagrada podje^a C.D.E. Imperiale ® ш Portorož (univerzalne avtomobilske sedežne prevleke iz merinos volne v \ m vrednosti cca 300 DEM) še čakajo na srečneža/srečnico, ki bo pravilno ш ^ odgovoril(a)!)	ш
prostovoljni prispevki
Za to številko so v sklad za izdajanje "Portorožana" darovali:
Majda in Nande PIKŠ s Poti pomorščakov 500 tolarjev, in že drugič Ana UKMAR in Marija MEZGEC prav tako s Poti pomorščakov skupaj 300 SLT in Rudi STAVAR z Vilfanove ulice 100 tolarjev.
"Portorožan" se vsem zahvaljuje in sporoča, da se sklad ob vrtoglavi inflaciji naglo prazni!
Ce kdo želi darovati v sklad, lahko to stori osebno v uredništvu (tajništvo KS Portorož, Obala 16 (1 .nadstropje-levo)) ali po položnici na žiro račun KS Portorož štev. 51410-645-50022 s pripisom za "Portorožana".
FOTO COLOR LABORATORIJ Obala 43 PORTOROŽ
Razvijanje filma in izdelava fotografij V ENI URI.
Sviluppo pellicola e stampo IN UN'ORA.
EXPRESS izdelava slik za dokumente.
Stampe IMMEDIATE per fototessere.
Cenjene stranke obveščamo, da smo se Iz Pirana preselili v Portorož (pri bivši lekarni)!
Awls lamo la gentile clientele che ci slamo trasferiti a Portorose (presso Гех farmacia)!
V pritličju krajevne skupnosti Portorož je ponovno steklo tedensko merjenje krvnega tlaka - vsako sredo popodne od 16. do 17. ure.
KJE IN KAKO LAHKO DOBITE "PORTOROŽAN-a"?
Če še ne veste - na "Portorožana" se lahko tudi naročite in si tako zagotovite, da ne boste ostali brez njega.
Sporočiti nam morate le svoj naslov (po telefonu na štev. 73-046 ali pismeno na naslov uredništva KS Portorož, Obala 16). "Portorožana" vam bomo vsak mesec pošiljali BREZPLAČNO. Seveda se prostovoljnih prispevkov za poštnino ne bomo branili.
Kot vsak mesec pa ga lahko - BREZPLAČNO -dobite na naslednjih mestih :
BEU KRIŽ: v marketu "Mercator-Degro" in v maiketu ■Jestvina";
BERNARDIN : v marketu MINI COOP;
PORTOROŽ- center : na pošti, v banki, v marketu "Mercator-Degro" (pri avtobusni postaji), v marketu ■Jestvina" (pri plaži).
Uredništvo
portorožan Љ
UREDNIŠKI ODBOR GLASILA KRAJANOV PORTOROŽA/COMITATO DI REDAZIONE DEL GIORNAÜNO DEI CITTADINI DI PORTOROSE: Gustav GUZEJ, Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Marko PODGORNIK, Irina STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN" naslovnico je oblikoval / copertina di: Teo TAVZELJ, dipl arh.; tehnična ureditev / redazione tecnica: Boris VUK Naslov uredništva: KS Portorož, Obala 16, Portorož, Tel. 73046 / L indirizzo della redazione: CL di Portorose, Lungomare 16, Portorose, Telet. 73 046. TISK: Birografika "BORI" Izola, naklada 1500. ФФФФФФФФФФФФФФФФФФФФФ