Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani 

UVODNIK 
Na leto{njem 48. Skoku ~ez ko`o praznujemo tudi 100-letnico prvega Skoka ~ez ko`o v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je prva generacija {tudentov leta 1923 zaklju~ila {tudij na Rudarskem oddelku Tehni{ke fakultete. Slovesen sprejem {tudentov v montanisti~ni stan je potekal v dvorani Sokolskega dru{tva Ljubljana na Taboru. 
Obi~aj slovesnega sprejema {tudentov v montanisti~ni stan se je na visoko{olske zavode raz{iril iz Rudarske akademije v Banski [tiavnici (Slova{ka), ustanovljeni med leti 1762 in 1769. Na akademijo so obi~aj prenesli iz okoli{kih revirjev. Tam so stoletja iz nakopanih rud s pirometalur{kimi postopki pridobivali `elezo, baker, svinec, cink, kositer, srebro idr. Poklic, ki so ga opravljali v prete`no agrarnem okolju, navadno v odmaknjenih planinskih in gozdnatih okoljih, ni bil primerljiv z drugimi. 
Med obi~aje, ki so jih razvili, je spadal tudi sprejem novincev v zahteven, toda ~asten poklic. Svoje sposobnosti so morali pokazati pred stare{inami, saj so v svoje vrste sprejeli le zaupanja vredne, ki bi bili pripravljeni pomagati sotovari{u tako v jami kot tudi v `ivljenju. Po sprejemu je sledilo slavje, podobno kot danes praznujemo pomembne `ivljenjske dogodke posameznika. 
Stoletni jubilej sta po~astili dve publikaciji. Skokov odbor je pripravil `e tradicionalno knji`ico ob Skoku ~ez ko`o. Ta je `e 34. knji`ica od 36. skokov, ki so bili organizirani po drugi svetovni vojni. NTF je izdala monografijo, posve~eno stoletnici Skoka ~ez ko`o v Ljubljani. V ~asopisu se tokrat v lu~i stoletnice Skoka v Ljubljani spominjamo nekdanjih profesorjev in nadaljujemo redno rubriko o zgodovini {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani pred 70 leti. Pi{emo tudi o aktivnostih Kulturnega dru{tva Kropa v povezavi s 70-letnico odkritja Slovenske pe~i. 
Z veseljem izpostavljamo in priporo~amo v branje prispevek z naslovom: »Zgodovinski pregled ~lo­ve{tva v ogledalu kovin«. Za nas ga je pripravil slovenski klasi~ni filolog in pesnik ter prejemnik Pre{ernove nagrade, katerega o~e je bil vrsto let profesor kemije na Montanistiki in na{ cenjeni sodelavec. Hvale`ni smo. Izredno zanimivi retrospektivi svojih poklicnih poti z nami delita tudi kolega -nekdanji sekretar Zdru`enja kovinskih materialov Gospodarske zbornice Slovenije in kolega iz Zenice. Objavljamo tudi novico raziskovalke z Univerze uporabnih ved München, v kateri opisuje dobre prakse te univerze in lastne izku{nje z njihovimi programi ~uje~nosti in meditacije. 
[tudente/tke vabimo, da opi{ejo svoje dejavnosti ali dejavnosti kolegov za prispevke v ~asopisu ALUMNI OMM, po vzgledu avtorice intervjuja, ki ga je pripravila z na{im podiplomskim {tudentom in alpinistom. 
Prijetno branje in sre~no! 
Jakob Lamut 

Vsebina: 
01 Uvodnik 02 Nagovor predstojnika 04 Zgodovina 09 Generacije metalurgov 17 Novice 19 Dogodki 


Nagovor predstojnika 


Dragi stanovski kolegi in prijatelji, sre~no! 
Pred stotimi leti, torej leta 1923, samo {tiri leta po ustanovitvi Univerze v Ljubljani, je prvi~ potekala stanovska prireditev Skok ~ez ko`o, kjer starej{i montanisti sprejmejo medse mlaj{e kolege. Obi~aj, ki izvira iz 16. stoletja, ko so v ~e{kih in slova{kih rudnikih uvedli sve~ano sprejemanje novincev, se {e vedno ohranja v nekaterih de`elah Evrope. V Sloveniji se ohranja v Velenju pri sprejemu novincev med stare rudarje in na na{i fakulteti na montanisti~nih oddelkih OMM, OG in OGRO. Za nas ima ta dogodek izredno velik pomen, tako zaradi ohranjanja tradicije, kot tudi zaradi dejstva, da je Skok ~ez ko`o najstarej{a neprekinjeno delujo~a stanovska prireditev Univerze v Ljubljani in del nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije. Od prvega skoka pred stotimi leti naprej poteka prireditev vsako drugo leto, le v letih od 1940 do 1951 skoka ni bilo zaradi druge svetovne vojne. 47. Skok ~ez ko`o, ki bi moral biti leta 2021, pa smo ga zaradi epidemije COVID-19 bili prisiljeni izvesti z enoletno zamudo, dne 7.5.2022 in to v precej okrnjeni obliki, brez tradicio­nalne velike slavnostne prireditve v dvorani hotela Union. 
Preteklo obdobje, od zadnjega skoka pa do danes, je zaznamovalo kar nekaj dogodkov, ki so in {e vedno bistveno vplivajo na na{a `ivljenja. Najprej je tu pandemija COVID-19, ki je celo leto, kljub zelo ku`ni omikron varianti, ves ~as popu{~ala in s tem omogo~ila, da se je za~elo `ivljenje vra~ati v normalne tirnice delovanja. Tako smo na na{em oddelku, takoj ko so razmere do­pu{~ale, prenesli celoten pedago{ki proces s spleta v univerzitetne u~ilnice ter laboratorije in skupaj s {tudenti zopet svobodno zadihali. Naslednji dogodek je vojna v Ukrajini, ki ni spre­menila le evropske varnostne pokrajine, ampak ima mo~an vpliv na evropsko in svetovno gospodarstvo tako zaradi surovin in hrane, kot tudi zaradi humanitarne krize. Namre~ 24. februarja 2022 je Rusija za~ela »poseb-no voja{ko operacijo«, s katero naj bi izvedla »demilitarizacijo in denacifika­cijo Ukrajine.« Na presene~enje Kremlja in ve~ine voja{kih strokovnja­kov pa je Ukrajina zdr`ala za~etni napad in v septembru celo spro`ila protiofenzivo, s katero so osvobodili severovzhodni del Ukrajine. Ruska invazija je v svetu razkrila pomembne geopoliti~ne delitve, saj zahod podpira Ukrajino, Kitajska in ve~ina dr`av na globalnem jugu pa nastopa nevtralno. Rusija je pred zimo napadala kriti~no ukrajinsko infrastrukturo v upanju, da bo zima naredila tisto, ~esar ruska vojska ni mogla, t.j. da bo zlomila voljo Ukrajine. Neuspe{no. V tem ~asu pa se je preostali svet trudil prilagoditi novim razmeram in cenovnim {okom na podro~ju energentov ter drugim dobav­nim motnjam ki jih je spro`ila predrzna agresija Rusije. Nadalje smo bili v letu 2022 pri~e hitremu nara{~anju inflacije po celem svetu. V zadnjem desetletju smo se kar navadili `iveti z zelo nizkimi, celo negativnimi obrestnimi merami, nato pa je za~ela prihajati draginja kot posledica ohlapne monetarne politike dr`av ter prekinjenih dobavnih verig, najprej zaradi COVID-a in nato zaradi ruske invazije na Ukrajino. V borbi proti vse huj{i inflaciji so centralne banke za~ele dvigovati obrestne mere, kar pa je s seboj prineslo nevarnost novih kriz in recesij ter mo`nost za~etka propada nekaterih podjetij in posledi~no pove-~anja brezposelnosti in rev{~ine. Vsaj zaenkrat se v tem pogledu {e kar dobro dr`imo. Vsi na{teti dogodki so imeli velik vpliv na gospodarske razmere v Sloveniji in {e posebej na na{o meta-lur{ko industrijo, ki je zelo ob~utljiva na nihanje cen energentov ter na globalne dobavne verige. 
Kot vidimo, so se v zadnjem obdobju zgodili prenekateri veliki premiki na mnogih podro~jih in imamo ob~utek, bolj kot kadarkoli prej, da se svet resni~no zelo hitro spreminja. Zato so pred nami mnogi novi izzivi. Ti so v veliki meri povezani s podnebnimi spremem­bami in strategijami za zeleni prehod ter za kro`no gospodarstvo, ki bodo v prihodnje na{o dru`bo preoblikovale v sodobno, z viri gospodarno in konku-ren~no. Tak{no preoblikovanje pa bo nemogo~e brez razvoja na podro~ju materialov oziroma kovinskih mate-rialov, saj so le ti po eni strani klju~ni pri razvoju na vseh podro~jih tehnolo{kega napredka, po drugi strani pa imamo opravka z omejenimi viri in tehno­logijami za njihovo izdelavo/predelavo, ki so energetsko intenzivne. Odziv industrije na nove potrebe in spre­membo paradigme bo prav gotovo pove~anje vlaganj v raziskave in v razvoj orodij za odkrivanje novih materialov s kompleksnimi mikrostruk­turami ter v razvoj tehnologij za njihovo izdelavo. Ti dejavniki bodo ustvarili potrebo po tehnolo{kem razvoju in ino­vacijah na vseh metalur{kih podro~jih in {ir{e. Pri tem bodo klju~no vlogo igrali dobro usposobljeni in ustrezno izobra`eni kadri, ki bodo poskrbeli za razvoj novih naprednih materialov in proizvodnih tehnologij in za ustvarjanje prilo`nosti za nove industrije v raznoliki paleti in`enirskih aplikacij. Npr. razvoj ra~unalni{kih orodij za na~rtovanje novih tehnologij za proizvodnjo in shra­njevanje energije `e spodbuja potrebo po novih procesnih tehnologijah za proizvodnjo {irokega nabora kovinskih komponent, ki so jih {e pred kratkim nekateri obravnavali kot ni~ ve~ kot »igra~ke« za akademsko sfero. Danes pa postajajo, ~eprav zaenkrat v majhnih koli~inah, ti kovinski izdelki visoke vrednosti, vse bolj klju~ni pri realizaciji trajnostne naravnanosti na{ih tehno­

Nagovor predstojnika 
lo{ko naprednih dru`b. V EU je po­manjkanje nekaterih materialov in zaskrbljenost glede oskrbe s kriti~nimi kovinami, spodbudilo strate{ke razmi­sleke in tudi `e poteze, ki vklju~ujejo tako dr`avne in izobra`evalne insti­tucije, kot tudi industrijo za ambicioz-nej{i korak v smer kro`nega gospo­darstva; t.j. tak{nega, v katerem sta poraba energije in odpadek ~im manj-{a, recikla`a kovin in ostalih materialov pa ~im ve~je. Pobude so pri{le od mnogih dele`nikov pri ~emer pa je jasno, da na{e na naprednih tehnolo­gijah temelje~e dru`be ne bo mogo~e razvijati in vzdr`evati brez stalnega dotoka kovinskih materialov. Tega pa ni mogo~e izvesti brez dobro usposob­ljenih metalur{kih in`enirjev, ki so ne­pogre{ljivi za zagotavljanje inovativnih re{itev za vse bolj kompleksne pro-bleme, s katerimi se soo~a industrija. Pri vsem tem pa se, ne samo EU, ampak tudi drugje po svetu, vse bolj soo~amo s pomanjkanjem zanimanja za {tudij metalurgije, kar je zelo zaskrbljujo~e. ^e bo razpolo`ljivost usposobljenih me-talur{kih in`enirjev {e naprej upadala, bo seveda prva na izgubi industrija, nato pa {e celotna dru`ba. Samo podjetja in dr`ave, ki vlagajo v svojo delovno silo, bodo kos nastajajo~im izzivom in bodo lahko izkoristili po­slovne prilo`nosti, ki se ob vsakih tak{nih velikih spremembah pojavijo. 
Tudi na na{em Oddelku za materiale in metalurgijo se, kljub na{im velikim pri­zadevanjem, soo~amo s te`avo pre­majhnega zanimanja za na{e {tudijske programe in posledi~no z ni`jim vpisom. Podatki o vpisanih {tudentih sicer ka`ejo, da je bilo od leta 2016 do 2021 skupno {tevilo {tudentov, ki so {tudirali na na{ih {tirih {tudijskih programih, ves ~as relativno konstantno in se je gibalo okrog {tevilke 260. Lani pa smo zaznali rahel padec in v leto{njem letu ponoven padec. Tako trenutno pri nas {tudira 199 {tudentov, od tega jih je na prvi stopnji 101, na drugi 79 in na doktorski stopnji 19. Vpis v prvi letnik na prvi stopnji se je ves ta ~as gibal med 60 in 70 {tudenti, letos pa imamo na prvi stopnji vpisanih 50 {tudentov. 
Poleg izobra`evalnega procesa smo bili v tem obdobju zelo aktivni tudi na raziskovalnem podro~ju, ki nujno spremlja na{ {tudij in poteka na dveh podro~jih: izvajanje projektov na na­cionalnem in evropskem nivoju ter izvajanje projektov neposredno z indu­strijo. Pri tem je stanje pri pridobivanju nacionalnih projektov preko ARRS katastrofalno in `e zelo dolgo na teko-~ih razpisih nismo dobili nobenega projekta. Veliko intenzivnej{e je sodelo­vanje z industrijo, kjer to sodelovanje omogo~a neposreden prenos znanja v industrijske pogoje, kjer OMM izstopa od drugih raziskovalnih in{titucij po inovacijah in aplikativnem u~inku. Na ta na~in neposredno vplivamo na izbolj-{anje konkuren~nosti na{ega gospo­darstva. Uspe{nost pri znanstveno­raziskovalnem delu OMM se ka`e tudi skozi veliko {tevilo objav ~lankov v revijah s faktorjem vpliva. V letu 2022 smo v sodelovanju z Livarskim dru{t­vom ter Univerzo v Mariboru uspe{no izvedli Livarsko posvetovanje v Porto­ro`u in organizirali in uspe{no izvedli tradicionalni Clausthalski teden v Ljub­ljani, ki sta se ga tokrat aktivno udele`ila kar dva prorektorja iz Tehni{ke univerze Clausthal iz Nem~ije. 
Naj ta prispevek zaklju~im z obljubo nadaljnje zveste zavezanosti na{i dol­goro~ni viziji, ki je v negovanju in ne­prestani popularizaciji in razvijanju stroke, ki je podprto s kakovostnim {tudijskim procesom, vestnim znan­stveno raziskovalnim delom v povezavi s temeljnimi in aplikativnimi projekti s partnerji v industriji in s kolegi znan­stveniki doma in v tujini. Vsem skaka-~em v imenu Oddelka za materiale in metalurgijo iskreno ~estitam ob skoku ~ez ko`o ter jim `elim, da bi uspe{no nadaljevali svojo strokovno in `ivljenj­sko pot. 
Sre~no! 
Predstojnik Oddelka za materiale in metalurgijo, NTF, UL prof. dr. Goran Kugler 

Zgodovina 



Zgodovina ~love{tva v ogledalu kovin 
Kot je dobro poznano, so v pregled­nicah ~love{ke zgodovine zgodnej{a obdobja ozna~ena po snoveh, naravnih ali izdelanih, na katerih je temeljila materialna kultura vsakega od njih.1 Glavni razlog za to je, da so nam ta obdobja poznana predvsem ali izklju~no po materialnih virih, ki jih primarno raziskuje arheologija. Tako kot beseda arheologija (archaîos: starodaven, lógos: beseda) je tudi ve~ teh poimenovanj gr{kega izvora: ozna­ke za staro, srednjo in mlaj{o kameno dobo, paleolitik, mezolitik, neolitik so iz gr. besede líthos: kamen in pridevnikov palaiós (starodaven), mésos (srednji) in néos (nov, mlad). Za poimenovanja po kovinah (bronasta, bakrena, `elezna doba) pa se gr{ki izrazi manj uporab­ljajo, kar je morda povezano tudi z neprimernostjo gr{kih besed, ker so v metalur{kem oziru premalo natan~ne. Nekateri zgodovinarji med mlaj{o kameno in bronasto dobo postavljajo bakreno dobo (od pribli`no 4000 do pribli`no 2300), z gr{ko tujko halkolitik ali z latinsko gr{ko eneolitik. Na eni strani gre za ~isto arheolo{ko-zgodo­vinsko vpra{anje, ali je dominantnost bakra v materialni kulturi na nekaterih obmo~jih dovolj{na, da opravi~uje tak{no poimenovanje; na drugi strani pa je ~isto jezikovna te`ava, saj gr{ka beseda chalkós in latinska beseda aes (ali pridevnik aeneus) pomenita lahko baker ali bron (pri Homerju ve~inoma pomeni bron). Podobno gr. beseda síderos lahko pomeni `elezo ali jeklo. 
Ob~asno se podoben na~in poimeno­vanja uporablja tudi za novej{e civili­zacijske pojave ali obdobja, celo za ~as, v katerem `ivimo: ker je silicij zelo pomemben element v polprevodni{kih in visokotehnolo{kih napravah, je po njem imenovana visokotehnolo{ka kalifornijska Silicijeva dolina, v~asih pa tudi sli{imo ali beremo, da `ivimo v silicijevi dobi. To seveda ni strokovni zgodovinski izraz, se pa v uporabi tak{nih izrazov ka`e, kako pomembno vlogo pripisujemo materialni kulturi in snovem, na katerih temelji. Uporabljana snov ka`e na stopnjo tehni~nega (metalur{kega in drugega) znanja in s tem na stopnjo kulturne in civilizacijske kompleksnosti ~love{ke dru`be. ^as, ki je poimenovan po kovinah, za evropski prostor sega od za~etka starega veka (ok. 3500 pr. Kr.) do klasi~ne antike (ok. leta 700 pr. Kr.), to se pravi: zajema ~as nastanka dr`avnih skupnosti, ki jih lahko imamo za enega t civilizacijske prelomnice. ^eprav uporaba kovin ni edina zna~ilnost materialne kulture, v ~asu katere so se godili ti temeljni civilizacijski premiki, pa je bila v obzorju arheolo{kega in zgodovinskega razis­kovanja dovolj pomembna, da je dala tem obdobjem ime. 
Ljudje, ki so `iveli v tistih dobah, svojega ~asa, civilizacije in kulture seveda niso poimenovali s temi izrazi, ki so, kot `e re~eno, plod sodobnega znanstvenega raziskovanja in periodizacije. So se pa velike vloge kovin v `ivljenju zavedali in ta zavest odseva tudi v mitologiji in literarnih delih. Tu ne najdemo le opisov izdelovanja in predelovanja kovin in uporabe kovinskih izdelkov, temve~ imajo kovine tudi prenesen, simboli~ni pomen: njihova imena ozna~ujejo posamezne temeljne ~love{ke dejav­nosti, na~ine `ivljenja, pa tudi zna~aje, osebne zna~ilnosti in moralno stanje dru`be. V tem smislu lahko re~emo, da so kovine v literaturi uporabljene kot zrcalo zgodovine, zrcalo ~love{kih nravi in eti~ne podobe razli~nih ljudstev in ~asov. Na poseben na~in pa se ka`e pomen kovine tudi v tem, da je v njej mogo~e upodobiti ~lovekovo prepri-~anje ali pa kar celotno `ivljenje: ve{~ina umetnikove roke lahko celo v kos oro`ja, v trdi, negibni material izdelka, namenjenega boju, vkle{e `ivo utripanje celotnega sveta. 
V tem kratkem razmi{ljanju bomo na­nizali nekaj znamenitih mest iz anti~ne poezije literature, ki ilustrirajo pravkar povedano. 
Ne bomo za~eli pri za~etku, ampak bomo stopali skozi zgodovino nazaj. Rimski pesnik Albij Tibul (54–19), eden od pes­nikov t. i. avgustejske lirike, predstavnik rimske elegije, v 10. elegiji 1. knjige zavra~a vojskovanje in boja`eljnost, katerih izvor vidi v lakomnosti, v prido­bitni{ki miselnosti in `elji po razko{ju. Simbol tega mu je zlato (1.10.7: divitis hoc vitium est auri); nasproti temu pa postavlja svojo `eljo, da bi `ivel v idealiziranih davnih ~asih, ki so jih odli­kovali po{tenost, skromnost in prepro­sta materialna kultura, ki jo simboli­zirajo izdelki iz bukovine in drugih vrst lesa (1.10.8: faginus scyphus 1.10.17: a stipite factos (sc. Lares); 1.10.20: in exigua ligneus aede deus). Izumitelj oro`ja je sicer moral biti surov ~lovek, »resni~no `elezen« (1.10.2: ferus et vere ferreus ille fuit), vendar je {ele nezmer­na pridobitnost iz oro`ja naredila orodje zla. Kakor zelo pogosto v rimski in tudi gr{ki poeziji sta tudi v tej Tibulovi pesmi `elezo (ferrum) in bron (aes; pridevnik aeratus, bronast, prim. 1.10.25: aerata tela) stalna atributa oro`ja ali kar metonimi~ni imeni za oro`je, vojno in vse, kar ta prina{a s seboj: trpljenje, smrt, posurovelost in okrutnost. A tudi sicer{njo zna~ajsko surovost prispo­dablja Tibul s kamnom in `elezom 
(1.10.59: lapis est ferrumque), oziroma v prevodu Kajetana Gantarja z jeklom: 
Kdor pa pretepa dekle, je iz kamna, iz trdega jekla. 

1 V strokovni literaturi najdemo (nekoliko) razli~ne razdelitve obdobij; seveda pa tudi zgodovina ni potekala enako na vseh razli~nih geografskih podro~jih sveta. 
Zgodovina 
Posebej znamenit primer ~love{ke lakomnosti, ki jo simbolizira zlato, je zgodba o legendarnem frigijskem kralju Midasu, ki jo pripoveduje v Metamor­fozah (11. 85–145) veliki rimski pesnik Publij Ovidij Nazon (43–17). Kralj Midas je pijanega in zablodelega Silena, one-moglega od vina in let, pripeljal nazaj bog Bakhu (Dionizu), kateremu je bil Silen kru{ni o~e. Bakh se je razveselil in je Midasu v zahvalo izpolnil `eljo: vse, ~esar se je ta dotaknil, se je spremenilo v zlato. Ker pa sta se v zlato spremenili tudi hrana in pija~a, je Midas spoznal, da je bila njegova `elja nespametna. Usodnega daru ga je pozneje re{il Dioniz, tako da mu je svetoval, naj se okopa v reki Paktol; odtlej je reka postala zlatonosna. Midas pa je za~el sovra`iti vsako bogastvo. ^astiti je za~el boga narave, Pana. Redno je zapu{~al pala~o in se sprehajal po gozdovih, pre`ivljal ~as v naravi. 
Seveda pa zlato v anti~ni poeziji nima samo negativnega simbolnega pome­na. Nasprotno: pomeni lahko najvi{jo stopnjo dru`bene in eti~ne popolnosti. O tem pripoveduje eden najslovitej{ih odlomkov iz rimske poezije, Ovidijeva pripoved o {tirih dobah ~love{tva (Metamorfoze 1.89–162). V njem ple­menitost kovin izra`a zna~aj posa­meznih dob: ~love{ka zgodovina je prikazana kot dekadenca, propad, kot padanje iz zlate dobe v srebrno, bronasto in kon~no v `elezno. Zanimivo pa je, da v idealni, zlati dobi ljudje {e niso poznali kovin, tudi ne zlata samega, {ele v zadnji, ki je »iz trde `elezove rude«,2 so z njimi pri{le tudi pogubne strasti po zmeraj ve~, po posedovanju, po bogastvu in za~ele so se vojske in ropanje (141–148): 
@e je `elezo in `e je zlato, {e ve~ja 
poguba, 
vdrlo na dan, `e vojna divjá, ki se bije 
z obojim, 
hrupno z oro`jem ro`lja, vihti ga v roki krvavi. Vse le od ropa `ivi: ni varen gostitelj pred gostom, tast ni varen pred zetom, ljubezen med brati je redka, mo` pre`i na `enino smrt, na mo`evo `ena. Ma~ehe stra{ne varijo iz zeli{~ strupene pija~e. Prej kot je ~as, zanima se sin za o~etova leta. 
Toda simboliziranje eti~nega stanja dru`be s kovinami se ne za~ne z Ovidijem: njegov zgled je mnogo sta-rej{i. Najdemo ga pri enem najstarej{ih avtorjev evropske knji`evnosti, staro-gr{kem pesniku Heziodu, ki je `ivel v 
7. st. pred Kristusom. V njegovi didak­ti~ni pesnitvi Dela in dnevi je dalj{i odlomek s prav isto temo (106–201), le da je pri njem ~love{kih dob oziroma, kot pravi pesnik sam, rodov ~love{tva, pet: med rodove, poimenovane po kovinah, se vrine {e herojski rod. Eti~ni trend pa je ravno tako negativen: ~lo­ve{tvo gre po poti propada od zlatega rodu do `eleznega, s tem da je bil ~etrti rod, rod herojskih ljudi (polbogov), bolj{i od predhodnega bronastega. Med ljudi zlatega rodu (génos chrýseon) je »smrt prihajala kot spanec omamen«,3 sicer pa »so imeli vseh dobrin na pretek« in »so zadovoljni in mirni opravljali svoja dela sredi obilja dobrot«. Ko se je ~as tega rodu iztekel, jih je zemlja vzela v svoje naro~je: »postali so demoni, blagi duhovi zemlje in varuhi svetih postav, ki odvra~ajo dela zlo~inska« in »so na-vzo~i povsod po zemlji, v rahle meglice odeti«. Pri srebrnem rodu (génos argýreon) pa je bilo `e marsikaj dru-ga~e (130–131): 
Otrok je rasel sto let in pri materi skrbni se hranil, ves ~as otro~je igral se in v hi{i doma~i prebival. 
Ti stoletni otroci so samostojno `ivel le malo ~asa in {e takrat niso znali krotiti objesti in so zanemarjali ~a{~enje bogov – kon~ali so kot podzemni duhovi slab{e vrste, kot ni`ja, demonska bo`anstva. 
Bronasti rod (génos chálkeion)paje, zanimivo, nastal iz lesa, iz jeséna (melía). Kovina torej ozna~uje njihov zna~aj in dejavnost, ne pa izvor, ki je v neizdelani naravni resni~nosti. Ta je bil obseden z vojskovanjem in s krvavimi deli nasilja. Pri njih je bilo vse bronasto (150–151): 
Bronaste hi{e so imeli in bojno 
opravo iz brona, 
z bronom so delali, ~rno `elezo jim ni 
bilo znano. 
Njihov konec je bil tak, kakr{ni so bili 
oni sami: stra{en, grozljiv, ~rn. Herojski rod (andrôn heróon theîon génos) se je po svojem zemeljskem koncu preselil na Otoke prebla`enih, kjer u`ivajo v plodovih zemlje, ki jim rodi trikrat na leto (170–174). 
Peti rod je iz `eleza (génos sidéreon); to je sedanji rod, ki mu Heziod, kot sam pravi, nikdar ni `elel pripadati: raj{i bi umrl prej ali se rodil pozneje (175 in naslednji). To najhuj{e {ele pride (181–194): 
Kadar ljudem lasje bodo `e ob 
rojstvu siveli: 
o~e takrat ne bo sinu, ne sin o~etu 
podoben, 
gost bo gostitelju mrzek, prijatelju 
mrzek prijatelj, 
brat ne bo marala za brata, kot prej 
bilo je v navadi, 
star{ev otroci na starost ne bodo ni~ 
ve~ spo{tovali, 
~eznje se bodo jezili, jih zmerjali z 
grdo besedo, 
bo`ji izginil bo strah, otroci 
roditeljem svojim 
dali ne bodo preu`itka v zahvalo, 
drug drugemu s silo 

2 Vsi navedki iz Metamorfoz so iz prevoda Kajetana Gantarja. 3 Vsi navedki iz pesnitve Dela in dnevi so iz prevoda Kajetana Gantarja. 

Zgodovina 
ru{ili mesto in dom; in pest bo krojila pravico. Sveta prisega, pravi~nost, dobrota – vse to bo brez cene. Bolj bodo v ~islih nasilni mo`je in mojstri zlo~inov, pest bo edina pravica, ob~utke sramu bo izginil, podle` bo `alil pravi~ne in {kódoval bolj{emu mo`u s svojo zahrbtno besedo, ob krivo prisego podprto. 
Heziodova pripoved o preteklosti se tako preobrne v napoved mra~ne, danes bi morda rekli distopi~ne prihod­nosti. Ki mogo~e niti ne zveni povsem nerealisti~no. 
Za konec pa najslovitej{i primer: opis {~ita, ki ga za Ahila izdela bog kova{tva, metalurgije, livarstva in vsakr{ne umetne obrti, bog Hefajst. V 18. spevu Iliade Homer v verzih upodobi celoten krog ~love{kega `ivljenja v miru in vojni, in to tako, da opi{e omenjeni {~it (na kratko pa {e oklep, ~elado in golenke). Svet se torej najprej zrcali v mojstrskih kova{kih potezah na {~itu in se od tam odbije v umetelne gr{ke heksametre, ki jih lahko Slovenci beremo v prav tako umetelnih prevodih Antona Sovreta ali Jelene Isak Kres. Ti verzi so najprej poklon pripravi kovin (Iliada 18.470–477): 
Dvajset mehov je puhalo zrak v talilno ognji{~e, s spretnimi sunki so vanj po{iljali pestre izpuhe, v~asih hitreje sope~ in drugikrat spet po~asneje, kakor si Hefajst je pa~ za`elel opraviti delo. V ogenj trpe`ni je baker zagnal in za njim {e kositer, drago zlato in srebro ter dvignil veliko je naklo, br` ga postavil na ~ok in z ve{~o desnico pograbil krepko kladivo, z levico pa naglo prijel `e za kle{~e.4 
V nadaljevanju skozi 120 verzov sledimo izdelavi {~ita in potem podobam, ki so vdelane v njegovih pet plasti, nalo`enih ena vrh druge, tako da delujejo, kot bi bile razporejene v koncentri~nih krogih: na vrhnji, najmanj{i, sredinski plo{~i so Zemlja, morje in nebesna telesa; na drugi plo{~i sta podobi dveh mest (enega v miru, drugega v vojni); na tretji podobe `etve, setve in trgatve, na ~etrti podobe ~rede govedi in ~rede ovac in rajanje ob trgatvi; na peti pa podoba Okeana, velike reke, ki obliva ves svet. Tako je v obdelanih kovinah zadihal ves ~love{ki kozmos. 
Brane Senega~nik 


Pomen skoka ~ez ko`o 
»Da bi razumeli pomen skoka ~ez ko`o, se moramo ozreti na dolg zgodovinski razvoj rudarstva in metalurgije. Rudarstvo je temelj vse industrije in predstavlja tako v narodnem kakor v svetovnem gospodarstvu neposredno, {e bolj pa posredno zelo pomembno vlogo. Skoraj ga ni predmeta, ki ga uporabljamo v na{em vsakdanjem `ivljenju, katerega ne bi pomagal pridobiti rudar. Rudarstvo se pa po svojem na~inu dela, od prvega sledenja rudnin do kon~ne izro~itve rudarskega proizvoda tr`i{~u bistveno razlikuje od dela v ostali industriji.« 
»Delo v jamah je v pravem smislu besede borba proti prirodi, katera se z vsemi svojimi silami in elementi zoperstavlja prodiranju rudarja do koristne mineralne snovi. Od svo­jega prvega za~etka je rudarstvo najtesneje povezano s topilni~ar­stvom, kateremu rudar dobavlja potrebne surovine. Topilni~ar je mo­ral prilagoditi svoje naprave in metalur{ke postopke kakovosti in sestavi rud, kakor mu jih je dajal rudar, kateri pa je `e v za~etku pri~el postopke oplemenitenja surovih rud, ki so olaj{evali in v gotovih pri­merih omogo~ali topilni~arju njiho­vo gospodarsko predelavo. Podze­meljsko delo rudarja je nekaj tajinstvenega, neznano zunanjemu svetu. Rudarji so si v toku zgodovine pridobili svoje posebne navade, obi~aje in pravo, svojstveno no{o itd. Velike vrednote, katere so ustvarjali, so jim pridobile posebne privilegije«. To je napisal prof. dr. Anton Homan (rudar) v knji`ici ob 
15. skoku ~ez ko`o, dne 2. 3. 1957. 
»Od davnih ~asov so bili rudarji in metalurgi ena skupnost, dru`ila jih je posebnost in te`avnost dela in poklica, {e posebej pa izredne nevarnosti. Za premagovanje le teh je moral imeti poleg fizi~ne in umske mo~i {e pogum. Z rudarstvom je ozko povezana metalurgija saj se je razvila kot nujna dodatna panoga: rudar koplje rudo topilni~ar-meta­lurg pa iz nje pridobiva kovino. Zato so bili `e od nekdaj rudarski obi~aji tudi obi~aji metalurgov, ki na isti na~in s posebno slovesnostjo sprejemajo novince v svoje vrste. Tako je bil Skok ~ez ko`o skupna prireditev na vsakem podjetju, ki je dru`ilo rudarje in metalurge,« sta zapisala ob XIV. skoku ~ez ko`o dne 
6. 3. 1955 profesorja Anton Homan (rudar) in Viktor Fettich (metalurg)«. 
4 Prevedla Jelena Isak Kres. 

Zgodovina 
Oba sta diplomirala na Rudarski 
akademiji Pribram leta 1921. Ko profesorja govorita o poveza­nosti strok, sta se spomnila na tehnolo{ko in veri`no povezanost, saj so bili proizvodi narejeni v metalur{kih obratih iz nakopanih rud osnova za nastanek obrtnih in indu­strijskih obratov. Njihovi proizvodni programi so temeljili na produktih, dobljenih od montanistov. 
Tudi danes so proizvodi montanistov nepogre{ljivi v {tevilnih tehnolo{kih procesih, vklju~no s tistimi za traj­nostni in zeleni razvoj. Njihova proiz­vodnja zahteva zelo kompleksne tehnologije povezane s hidrometa­lurgijo, varstvom okolja, recikla`o in kro`nim gospodarstvom, vklju~no z izkori{~anjem pomembnih surovin, skritih v raznih haldah. To pa za­hteva inovativno raziskovalno delo za razvoj trajnostnih tehnologij. 
O pomembnosti znanja za razvoj montanisti~ne stroke nam pri~ajo {tevilne Rudarske akademije in visoke {ole, saj so bile ustanovljene kot prve na tehni{kem podro~ju: Banska [tiavnica (1762/1769), Frei-berg 1765, Clausthal 1775, Monta­nisti~na visoka {ola Leoben 1848/1849 idr. [tudijski program Rudarske akademije Clausthal (1775) je obsegal predmete: mate-matika, kemija, mineralogija, stroj­ni{tvo, rudarstvo in metalurgija. 
Produkti montanistov so pomagali k hitrej{emu okrevanju gospodarstva. Verjetno zato ni naklju~je, da so za povojno izgradnjo Evrope ustanovili Komisijo za premog in jeklo, predhodnico Evropske gospodarske skupnosti in dana{nje EU. 
Jakob Lamut 


Kratka zgodovina {tudija metalurgije na Univerzi v Ljubljani – leto 1953 
Zaradi reorganizacije slovenskega visokega {olstva je leta 1953 Teh­ni{ka visoka {ola (TV[) delovala kot samostojen zavod in ne v okviru Univerze v Ljubljani. Njen rektor je bil dr. Anton Kuhelj.[1] 
TV[, ki jo je financiralo Ministrstvo za prosveto in kulturo Ljudske Republike Slovenije (LRS), je dobila navodilo, da njen prora~un za leto 1953 ne sme presegati izdatkov predhodnega prora~unskega leta. To je januarja 1953 povzro~ilo precej razburjenja med poslanci v Ljudski skup{~ini Ljudske Republike Slove­nije (LRS).[2] 
V tistem obdobju je bil profesor Ciril Rekar poleg zaposlitve na Fakulteti za rudarstvo in metalurgijo, Oddelku za metalurgijo tudi predstojnik Metalur{kega in{tituta (MI) v Ljub­ljani, ki je bil ustanovljen pri TV[ `e leta 1948 – z dekretom Sveta za prosveto in kulturo LRS. 
Ker sta bila slabo leto dni pred tem, 
1. aprila 1952 TV[ na novo priklju-~ena kar dva in{tituta (»In{titut v Polju pri prof. Rekarju« in »In{titut za {ibki tok pri prof. Lasi~u«) ter biro, ki jih je do tedaj financirala Zvezna uprava za napredek proizvodnje Fe-derativne Ljudske Republike Jugo­slavije (FLRJ), so bila razpolo`ljiva finan~na sredstva posameznih fakultet ~lanic TV[ za leto 1953 zdaj {e toliko bolj okrnjena. 
Dejansko je to pomenilo, da mora delo TV[ in njenih ~lanic v letu 1953 potekati v veliko bolj skromnih okvi­rih; tudi z omejitvami za izdajanje nujno potrebnih u~benikov in skript za {tudente, za njihove obvezne vaje, strokovne ekskurzije, znan­stvene raziskave, izdajanje znan­stvenih publikacij idr. Poleg tega se je pojavil tudi pere~ problem (pre)nizkih pla~ asistentov, labo­rantov in pomo`nega tehni~nega osebja, zato je takrat TV[ zapustilo kar 9 asistentov.[2] 
Vir[2] navaja, da je In{titut v Polju vegetiral, saj jim je bilo zagotovljeno le kritje osebnih dohodkov uslu`ben­cev, ne pa tudi materialnih stro{kov. In{titut v Polju, ki se je kot razisko­valna enota Gospodarskega sveta Vlade FLRJ ukvarjal z oplemenite­njem rud, hidrometalurgijo in gorivi, je po priklju~itvi MI in profesorju Rekarju dobil nov naziv: MI – Laboratorij Polje. Njegove material-ne stro{ke je moral nato ob `e tako omejenih finan~nih sredstvih pokri­vati MI. 
Za name~ek je bil predlog prora-~una za MI za leto 1953 {e zmanj{an, zato so se poslanci na IV. rednem zasedanju Ljudske skup{~ine LRS, ki je potekalo od 28. 1. do 30. 1. 1953 zavzemali za samostojne prora-~unske postavke za priklju~ene in{titute ali pa opustitev njihovega delovanja. 
Takratno razmi{ljanje profesorja Lasi~a z Elektrotehni~ne fakultete TV[ o javnem financiranju znanosti je aktualno {e danes: »Mislimo, da vodi upravljanje po sistemu, kot ga predpisuje uredba, do nezdravih razmer v in{titutih, do hlastanja po zaslu`ku, kar kon~no napravi to, da se delajo samo usluge (storitve, op.a.), ki nimajo s pravim ciljem, za katerega je in{titut postavljen, 

Zgodovina 


Prof. Ciril Rekar, kemik in metalurg (1901 – 1989) 
nobene zveze. Obstoji nevarnost, da se bodo dela ocenjevala po rentabil­nosti, ne pa po koristnosti za razvoj neke panoge na{ega gospodarstva, za katerega je laboratorij postavljen. Vsa razvojna dela so dolgotrajna in ~eprav prinesejo kon~no gospo­darstvu ogromne koristi, so med razvojem nerentabilna in jih zato ustanove ne bodo rade naro~ale in pla~evale. To more edino dr`avni or­gan…«[2] 
V osemdesetih letih 20. stoletja je nato MI zaradi svoje preusmeritve Laboratorij Polje predal Rudarske-mu in{titutu. 
Pomembno je poudariti, da se je, kljub skrbem zaradi nezavidljive finan~ne situacije, v letih 1953 – 1954 profesor Ciril Rekar med drugim intenzivno ukvarjal tudi z izdelavo na~rtov, elaboratov in investicij­skega programa za novo `elezarno v Skopju[3], kar predstavlja pomemben doprinos slovenske metalur{ke stroke k razvoju jeklarstva v tedanjem skupnem jugoslovanskem prostoru. 
Na metalur{kem oddelku Fakultete za rudarstvo in metalurgijo TV[ je v letu 1953 svoj {tudij uspe{no zaklju-~ilo 8 diplomantov: Franc Jeler~i~, Dragoljub Eri}, Kozma Aha~i~, Bo`i­dar Ko`elj, Franc Re{ek, Ivan Kralj, Franc Rode in Du{an Gnidovec.[4] 
Darja Steiner Petrovi~ 

Literatura in viri: 
1. 
Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1957 , Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010. 

2. 
Stenografski zapiski Ljudske skup{~ine Ljud­ske Republike Slovenije, IV. redno zasedanje 


(28. 1. – 30. 1. 1953), LS LRS, 1953. 
3. 
Ciril Rekar. Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi4 99820/ 

4. 
34. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani – NTF, Ljubljana, 1995. 





Generacije metalurgov 


Moja poklicna pot 
Rojen sem bil 19. junija 1950 v Trbovljah. Otro{ka leta sem pre`ivel v Hrastniku, v naselju, imenovanem Frtica. Kot po nepisanem pravilu sta bila mama in njen o~e, moj stari o~e, vso njuno delovno dobo zaposlena v steklarnah. Pot ju je vodila od steklarne v Hrastniku, nato sta od{la v steklarno v Beogradu, v letu 1943 pa sta {la na Dunaj, kjer sta do~akala osvoboditev in se nato vrnila v Hrastnik. O~e in stari o~e sta bila ves ~as zaposlena v rudniku Hrastnik; stari o~e kot rudar, o~e pa je kar nekaj let upravljal dvigalo za prevoz delavcev v rudni{ke ja{ke. Zadnja leta zaposlitve je bil vodja rudni{ke vzdr`evalne delav-nice. To delo me je zelo zanimalo, in ker je bilo to takrat dovoljeno, sem veli­kokrat »pohajal« po steklarni. Kadar sem bil po pouku na Rudniku (del Hrastnika, kjer se je nahajal rudnik), sem bil ve~inoma v delavnici, kjer sem opazoval delo. Delavcev nisem motil, razen v ~asu malice, ko sem se jim z veseljem pridru`il in jedel enako »me­na`o«, kar je bil moj najve~ji u`itek. 
Po kon~ani osnovi {oli sem obiskoval gimnazijo v Trbovljah. Kar nekaj so{ol­cev nas je ve~inoma pe{ hodilo iz Hrastnika v gimnazijo v Trbovlje in nazaj, seveda pa se je pot vedno »zavlekla«; predvsem ob petkih, ko smo imeli svoje »opravke«. Po maturi leta 1969 sem vpisal {tudij metalurgije in diplomiral pri profesorju Pelhanu febru­arja 1975. V tem {tudijskem letu se je odprla nova mo`nost {tudija na katedri za livarstvo, kjer sem s 1. marcem postal asistent sta`ist, z obvezo opravljanja izpitov v teko~em letu in sodelovanja s profesorjem Pelhanom in dr. Trbi`anom pri raziskovalnih nalogah iz livarstva. Ta del mojega »{tudija« je bil najbolj zani­miv. Veliko novih stvari se je dogajalo... @e na za~etku sem se aktivno vklju~il v priprave in izvedbe livarskih posveto­vanj ter aktivno predaval in prevajal predavanja, kar je bilo nekaj obi~ajne­ga. Ta moja aktivnost je trajala neprekinjeno do leta 2020, kar je prakti~no 45 let. Te`ko je na kratko napisati vse, kar se je dogajalo. Inten­zivno smo za~eli tudi s seminarji z razli~nimi temami, od priprave peska do ulivanja in preiskovanja litin, tako sive litine kot barvnih kovin. Moram pa omeniti vsaj en velik prispevek na{e »delovne ekipe«, to je uvajanje tehno­logije opla{~enega peska v Termitu v Morav~ah. To je bilo zelo zahtevno in sistemati~no delo, ker smo tehnologijo uvajali na industrijski napravi. Ko je bila investicija dokon~ana, so kupci opla-{~enega peska dobesedno v vrsti pri vratih ~akali na nakup. Moje delo asistenta sta`ista sem kon~al decem-bra 1977 z magistrsko nalogo o strje­vanju rde~e litine. 

Svojo poklicno pot lahko glede na zaposlitev razdelim na tri obdobja: kot samostojni raziskovalec za podro~je jeklarske tehnologije sem od konca leta 1978 do aprila 1992 deloval na Meta-lur{kem in{titutu, od aprila 1992 do marca 2006 sem kot direktor podjetja vodil Termit, nato pa delal {e v treh majhnih podjetjih razli~nih dejavnosti. 
Od maja 1999 do konca decembra 2019 sem delal na Gospodarski zbornici Slovenije, najprej kot sekretar Zdru`e­nja za nekovine. V letu 2007 sem prevzel {e Zdru`enje kovinskih materialov in tako sta se obe zdru`enji zdru`ili v Zdru-`enje kovinskih materialov in nekovin. To je bila logi~na posledica dejstva, da so bila podjetja obeh zdru`enj tehno­lo{ko in produktno medsebojno zelo povezana. 
Po slu`enju voja{kega roka sem se oktobra 1978 zaposlil na Metalur{kem in{titutu (MI), kjer sem delal na popol­noma novem podro~ju, tako imeno­vanem kontinuirnem ulivanju jekla. To delo je bilo zame velik izziv, ker tega podro~ja nisem poznal. Korak za kora­kom sem spoznaval tehnologijo konti litja in se u~il na konti napravah, oziroma spoznaval tehnologijo ulivanja gredic na Jesenicah, potem pa {e v [to-rah. Poleg same tehnologije litja smo se za~eli u~iti procesov ra~unalni{kega obvladovanja strjevanja, kar je bilo tedaj {e v povojih, zato pristop do tega ni bil enostaven. Jeklarska ekipa na MI je bila kadrovsko zelo mo~na, pokrivali smo vsa podro~ja. Raziskovalne naloge smo izvajali v vseh treh `elezarnah, poleg tega v okviru Raziskovalne skup­nosti Slovenije (RSS) in Posebnih raziskovalnih skupnosti (PORS). Na~in dela je bi tak{en, da smo imeli redne sestanke raziskovalnega tima na raz­li~nih lokacijah, tako v vseh treh pod-jetjih kot tudi izven. Teme so obrav­navale trenutno stanje tehnologij in rezultate raziskav, predvidene tehno­lo{ke spremembe in inovacije ter druge aktualne teme. Poleg tega okvira jeklar­skega tima smo imeli zelo dobre kontakte z raziskovalno sfero v Jugo­slaviji, prakti~no smo imeli dobre vezi z vsemi raziskovalnimi institucijami, raziskovalci na fakultetah in podjetjih. Kot primer tak{nega sodelovanja so bile jeklarske konference in sre~anja v Hercegnovem, Topuskem in na Meta­

Generacije metalurgov 

lur{kih fakultetah v Beogradu, Zenici in 
drugje. Ena izmed prvih konferenc, kjer sem aktivno sodeloval je ravno tista v Her-cegnovem (slika). 
Dobro mednarodno sodelovanje smo imeli tudi z metalur{kimi in{tituti na Mad`arskem, ^e{koslova{kem in na Poljskem. To so bili bilateralni sestanki v tujini in doma ter konference ude­le`encev vseh {tirih dr`av. Ta izmenja­va je bila zelo koristna in je prispevala veliko tehnolo{kih inovacij. 
Ena izmed prvih konferenc, kjer sem aktivno sodeloval, je bila konferenca podjetja VOEST ALPINE na temo konti­nuirnega litja. S kolegom dr. Pre{ernom sva aktivno sodelovala tudi na nasled­njih dveh konferencah istega podjetja (slika). 
Zaklju~ek slu`be na MI je predstavljala moja aktivna udele`ba na jeklarski konferenci v Kairu, ki so jo organizirali Angle`i. S tem sem zaklju~il z delom na MI in za~el {tiriletni mandat kot direktor podjetja Termit. Ti dve sliki sta le pri­mera sodelovanja na konferencah in kongresih ter sre~anjih. Vseh je za velik album. 
Po slovenski osamosvojitvi in vojni v Jugoslaviji je nastala velika kriza, kar se je odra`alo v velikem zmanj{anju proiz­vodnje in prodaje Termitovih proizvo­dov, in sicer do skoraj 60 odstotkov. To je bil najve~ji razlog, da so me sodelavci iz Termita prosili za pomo~, glede na dejstvo, da sem imel veliko {tevilo dobrih kontaktov tako doma, kot tudi v biv{i Jugoslaviji in v tujini. To je bil izziv, katerega izid ni bil vnaprej jasen in predvidljiv. Potrebno je bilo mnogo naporov, veliko dela in jasnih na~rtov. Prvi dve leti smo v glavnem posku{ali kar najbolj pokriti tiste potrebe, ki smo jih takrat zmogli, nato pa smo tehno­lo{ko naredili preskok v vi{jo kvaliteto proizvodov, tako na jeklarskem kot na livarskem podro~ju. V letu 1993 smo odprli podru`nico Termita v Kutini, ki jo je vodil ing. Roginek, eden izmed naj­ve~jih strokovnjakov za podro~je pomo-`nih livarskih in jeklarskih sredstev. Pokrival je Hrva{ki trg, pa tudi BiH in nekaj trga v Srbiji. V prvem letu dela predstavni{tva smo naredili velik korak v smeri pozitivnega poslovanja in us-pe{nega prodora na ta tr`i{~a. Razvoj proizvodov za jeklarstvo in livarstvo smo usmerili v nove izdelke in izbolj{ali obstoje~e. 
Glede na to, da sem svoje delo v glavnem izpolnil z raziskovalnim delom, kar je bil velik del moje poklicne aktivnosti, sva s profesorjem Lamutom uresni~ila idejo, ki je `e dalj ~asa tlela, in sicer, da bi povezali jeklarske stro­kovnjake, raziskovalce in dobavitelje jeklarnam in livarnam, prek jeklarskih posvetovanj, ki bi jih organizirali v dolo~enih ~asovnih okvirih. Tako sva v Termitu pripravila in organizirala prvo jeklarsko posvetovanje oziroma semi­nar. Odlo~itev je bila dobra, rezultat je bil priprava 17-tih posvetovanj in semi-narjev na razli~nih lokacijah, v dalj{em ~asovnem obdobju. Ta poteza je bila ena bolj{ih in pozdravljena od velikega {tevila udele`encev. Sedaj je ta aktiv-



Generacije metalurgov 
nost v mirovanju, mogo~e pa bo ideja ponovno o`ivela. 
Kot `e povedano, je bila moja poklicna pot povezana tudi s tremi zaposlitvami v manj{ih podjetjih. Zadovoljen sem bil z delom v podjetju, ki se je ukvarjalo z izdelavo, prodajo in vgradnjo ognje­varnih materialov. To je bila koristna praksa. Za kratek ~as sem bil zaposlen tudi na podro~ju izven moje stroke, kot komercialni direktor sem delal v pod-jetju, ki se je ukvarjalo z gradnjo lesenih hi{. Tudi to delo je bilo zelo zanimivo. 
Spomladi 1999 sem dobil vabilo za delo sekretarja Zdru`enja za nekovine na Gospodarski zbornici Slovenije. To delo je bilo »pisano na mojo ko`o«, saj obravnava pomo`ne materiale, abraziv­ne materiale, steklarstvo in proizvodnjo pomo`nih livarskih in jeklarskih mate-rialov. Poleg ve~jega {tevila rutinskih del in opravil sem zelo hitro ugotovil, da bi bilo treba delo narediti zanimivo. Praksa na zbornici je bila, da se vse delo opravi na sestankih, ki so na zbornici, kar je v redu. Moje na~elo pa je vedno bilo, da morajo, na primer ~lani Upravnega odbora, najvi{jega organa zdru`enja, na svojih sejah spoznati podjetja in njihovo delovanje. Tako sem le prvo sejo UO sklical v prostorih zbornice, vse naslednje pa v prostorih podjetij, kar je v veliko odborih postala stalna praksa. V letu 2007 sem po upo­kojitvi prej{njega sekretarja prevzel {e mesto sekretarja Zdru`enja kovinskih materialov s skupnim imenom Zkovmat­nek. 
Delokrog sekretarja je bil zelo {irok. Te`ko je opisati vse tisto, kar sem po~el in s ~imer sem se ukvarjal. Izbral bom nekaj bolj zanimivih tematik. Med temi je bilo moje ~lanstvo v medresorski komisiji za protidobave, katere ~lani so bili z Ministrstva za gospodarstvo, Mini-strstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve in jaz, kot ~lan Gospo­darske zbornice. Naloga komisije je bila ugotavljanje mo`nosti za pove~anje iz­voza slovenskih gospodarskih subjek­tov, z olaj{anjem procedure in finan~nim zapiranjem poslov. Delo smo opravljali po na~rtih dela komisije. Svoje delo smo po skoraj desetih letih kon~ali pri 89. seji. Delo vseh ~lanov komisije je bilo korektno, zelo zahtevno in sistemati~no, z zanimivim pristopom do posameznih zadev. 
Z velikim trudom in analizami, ki smo jih naredili za evropsko zdru`enje FEPA, sem v dveh letih uspel z v~lanitvijo v zdru`enje FEPA, saj menim, da mora na{e zdru`enje delovati v evropskem okviru. Tako smo postali njeni aktivni ~lani in se udele`evali sej evropskega zdru`enja, ki so se odvijale v glavnem na sede`u FEPA v Parizu. Najvi{ji organ FEPA je kongres, ki se odvija enkrat letno, v razli~nih dr`avah. Z velikim trudom sem uspel pridobiti dodelitev organizacije kongresa FEPA Sloveniji. Organizirali smo ga v Portoro`u in udele`ilo se ga je okoli 150 udele`encev iz vseh dr`av ~lanic FEPE. Kongres je bil odmeven in pohvaljen. 
Podobno sem zastavil sodelovanje v evropskem zdru`enju livarn CAEF. Po treh letih smo postali pridru`eni ~lani, po {tirih letih pa redni ~lani. Sede` CAEF je v Düsseldorfu, sestanki komisij pa se odvijajo v razli~nih krajih, kjer so podjetja, ki smo si jih ogledali. Najvi{ji organ CAEF je Council Meeting, ki se »seli« po Evropi. Pred tremi leti sem organiziral ta sestanek v Ljubljani, s prek 40 udele`enci. S tak{nim pristo-pom smo povezani s prakti~no vsemi livarskimi zdru`enji v Evropi (23 zdru-`enj). 
Socialni dialog poteka v dveh zdru`e­njih. Zdru`enje za nekovine in Zdru`enje delodajalcev sta partnerja delojemal­cev v sindikatu KNG (kovine, gumarstvo in nekovine), Zdru`enje kovinskih mate-rialov in livarn in Zdru`enje delodajal­cev pa sta partnerja sindikata SKEI. S sindikatoma se pogajamo lo~eno, saj sta od nekdaj sklenjeni dve kolektivni pogodbi, za KNG in za SKEI. 
Poleg dela na Zkovmatnek sem nadalje-val tudi s strokovnim delom, analizami za celoten prikaz stanja na podro~ju kovinskih in nekovinskih materialov, analizami stanja dela v dejavnosti in vklju~evanjem dejavnosti v EU. Do sedaj sem od za~etka dela v zdru`enju imel `e prek 15 predavanj izven Slo­venije (v Boru, na Ohridu, v Beogradu, v Skopju…). 
Po upokojitvi ob koncu leta 2019 se {e vedno udele`ujem nekaterih strokovnih sre~anj, ker je to deloma na~in `ivljenja, ki sem ga bil vajen. Kot primer bi navedel vabilo k ~lanstvu za sodelo­vanje pri delu znanstvenega komiteja pri organizaciji petega Metalur{kega kongresa jugovzhodne Evrope (MME SEE 2023), ki bo v Trebinju junija 2023. To sodelovanje mi pomeni veliko ~ast. Podobnih vabil je ve~, kar pomeni, da je moje celotno delo in sodelovanje ostalo opazno in cenjeno. 
»Suma sumarum« moje celotne aktiv­nosti: prek 80 raziskovalnih nalog z razli~nih podro~ij, prek 100 predavanj po vsej Evropi, ter izredno veliko {tevilo sestankov strokovnih skupin. V ~asu funkcije direktorja Zdru`enja sem opravil prek 20 predavanj v biv{i dr`avi Jugoslaviji. 
Aktiven sem {e tudi kot nadzornik pri ocenjevanju znanja vajencev v steklar­stvu in kot ~lan pogajalskih skupin za kolektivni pogodbi delodajalcev za nekovine in za kovinske materiale in livarne za pogajanja s sindikatom SKEI. 
Martin Debelak 

Generacije metalurgov 


Moja poklicna pot 
Rodil sem se v {est~lanski dru`ini leta 1952 v Zenici, kjer sem kon~al osnovno {olo in gimnazijo. Leta 1970 sem se vpisal na Univerzo v Sarajevu, Meta-lur{ko fakulteto v Zenici. Leta 1973 sem se prepisal in nadaljeval {tudij na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za nara­voslovje in tehnologijo, Oddelek za Montanistiko, kjer sem leta 1976 diplomiral na Odseku za metalurgijo, pod mentorstvom prof. dr. V. ^i`mana in pridobil naziv dipl. in`. metalurgije. Tema diplomske naloge je bila: »Kali­bracija kotnika 45 x 45x5mmv @ele­zarni Zenica«. Naj omenim, da je moja najmlaj{a h~i Emina-Ferzana Uzunovi} za {tudij tudi izbrala Univerzo v Ljubljani in leta 2022 diplomirala kot najbolj{a {tudentka na Fakulteti za elektroteh­niko. 
Takoj po diplomi sem se zaposlil v @elezarni Zenica kjer sem delal do leta 1989. Za~el sem kot in`enir pripravnik, nadaljeval kot tehnolog in na koncu postal izmenski in`enir v ve~ valjar­ni{kih obratih `elezarne. @elezarna Zenica je takrat izdelala cca. 1,8-1,9 milijona ton jekla na leto. V sklopu `elezarne je delovalo 9 razli~nih valjarn za valjanje profilov in `ic. Proces valjanja se je za~el v valjarni bluming s premerom valjev 1150 mm in se kon~al na kon~ni valjarni s premerom valjev 200 mm. Poleg omenjenih dveh so bile {e te`ka valjarna s premerom valjev 800 mm, srednja valjarna (Ř 550 mm) in {tiri lahke (Ř 280-320 mm), ki so bile slabo opremljene in so zahtevale veliko ro~nega dela. Bili sta pa {e dve valjarni `ice, polkontinuirna Ř 250 mm ter avto­matizirana kontinuirna dvo`ilna valjar­na, opremljena z monobloki Morgan, ki je omogo~ala najve~jo hitrost valjanja do 50 m/s. Tako so sobivale tehnologije valjanja s konca 19. in za~etka 20. sto­letja, nato iz 30-tih let in kon~no iz 70-tih let 20. stoletja. Vse to, {irok nabor valjarn ter uporabljenih kalibracij in tehnologij mi je omogo~ilo, da sem tehnologijo valjanja dobro »zapekel« na seriji testnih valjanj ob osvajanju proiz­vodnje tako novih kot tudi obstoje~ih tankostenskih profilov, predvsem s po­mo~jo takrat preverjenih strokovnjakov kot sta Josip Bajni{tingel, dipl. in`. in prof. dr. Aziz Mujezinovi}. V tem ob-dobju sem bil najprej pomo~nik vodje lahke valjarne potem pa in`enir special­ist. V @elezarni Zenica sem dosegel priznano tehni~no inovacijo, povezano s spremembo razporeditve in uporabe valjalnih ogrodij kon~nih prog Ř 280 in Ř 320 mm ({t. 1969 v Biroju za inovacije). 

Vmes sem bil leta 1980 izbran med 9 kandidati @elezarne Zenica na razpisa­nem nate~aju za izbor {tudentov ma-gistrskega {tudija Plasti~ne predelave kovin na Metalur{ki fakulteti Zenica. Magistrski {tudij je vodil prof. dr. Mu-stafa ^au{evi}, po njegovi prezgodnji smrti pa upokojeni prof. dr. Rajko Lipold. Pod njegovim mentorstvom sem leta 1985 magistriral s temo »Optimizacija mo`nih inovacij na zastarelih srednjih linijskih progah z upo{tevanjem indu­strijskih potencialov dr`av v razvoju«. Magistrsko delo je temeljilo na prak­ti~nih rezultatih inoviranja tehnologij valjanja na zastarelih valjarnah, dose`enih na mednarodnem projektu DP/PAK/75-??071/11-02 in je so~asno slu`ilo za pripravo elementov za doktor­sko disertacijo. 
Zaradi poskusnega valjanja ali izpol­njevanja strogih tehni~no-tehnolo{kih zahtev za dobavo valjanih izdelkov za velike mednarodne pogodbe sem v tem obdobju v `elezarni pre`ivel ne{teto ur izven rednega delovnega ~asa, popold­ne, pono~i itd. Izpostavil bi izpolnitev pogodbe iz leta 1988 za enoletno dobavo 100.000 t profila BS R 70, po britanskem standardu BS11:1985, s so~asno dobavo po mednarodnem standardu UIC 860 za potrebe indijskih `eleznic. Izpolnjevanje tehni~nih ele­mentov tako velike mednarodne pogod-be je strokovno nadzoroval in arbitriral LLOYD’S REGISTER iz Londona. Takrat­na vrednost projekta (leta 1988) je bila okoli 45 milijonov ameri{kih dolarjev. Nosilec te naloge NIR je bil prof. dr. S. Toma{evi} v imenu Metalur{kega in{tituta iz Zenice, jaz pa sem bil tehni~ni koordinator za izpolnjevanje obveznosti `elezarne. To mi je dalo prilo`nost, da sem poleg tehnologij valjanja spoznal proizvodne tehnologije neposredno v: koksarni, aglomeraciji, plav`ih, SM jeklarni, tehni~ni kontroli in celo v zunanjetrgovinskem sektorju nekdanjega Rudarsko-metalur{kega kombinata (RMK) Zenica. Po tem uspe{no opravljenem delu sem bil leta 1989 imenovan na polo`aj glavnega tehnologa, pred tem pa sem opravil sedem delovnih mest na ni`jih polo`ajih. 
Svoje delo v @elezarni Zenica sem zaklju~il leta 1989. Vpisal sem se na doktorski {tudij na Univerzi v Sarajevu, Fakulteti za metalurgijo v Zenici, kjer sem leta 1990 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: »Prispevek k predelavi klasi~nih valjalnih ogrodij v 

Generacije metalurgov 
univerzalno pri valjanju I-nosilcev paralelnih stojin na zastarelih srednjih progah« pred komisijo v sestavi: prof. dr. R. Turk, mentor, prof. dr. S. Toma­{evi}, ~lan in prof. dr. V. ^i`man, pred­sednik. Nato sem bil izvoljen v naziv docenta in prodekana za pedago{ko delo ter predstojnika Katedre za pla-sti~no predelavo kovin. Leta 1993 sem bil izvoljen v naziv izredni profesor, leta 2004 pa v naziv redni profesor in se oktobra 2022 s tem nazivom in delov­nem mestu tudi upokojil. 
Toda `ivljenje je pogosto {ir{e in bolj zapleteno od same poklicne kariere, zato sem v omenjeni karieri opravljal tudi druga dela: 
- Strokovnjak Organizacije ZN za industrijski razvoj UNIDO: Opravil sem 9-mese~no misijo za inovacije in izbolj{anje kalibracij in tehnologij valjanja v valjarnah v Lahoreju in drugih zastarelih pakistanskih jeklarnah. Tako sem po poro~anju na sede`u UNIDO na Dunaju, poleg potrditve na seznamu UNIDO ekspertov, kasneje prejel pri­poro~ilo Predsedstva Bosne in Herce­govine za izvolitev in imenovanje na mesto veleposlanika Bosne in Herce­govine v Pakistanu. 
– 
Dve leti sem bil Senior Management Consultant pri povojni obnovi in razvoju Bosne in Hercegovine, kasneje pa direktor raziskav v pisarni USAID/ BBAC-Sarajevo, kjer sem svetoval podjetjem v Bosni in Hercegovini za njihovo konsolidacijo in razvoj. 

– 
Od leta 1998 do 2002 sem bil vele­poslanik Bosne in Hercegovine v Pakistanu. Nato mi je ob drugih diplo­matskih obveznostih uspelo zagotoviti pla~ano udele`bo dveh predstavnikov 


Metalur{ke fakultete iz Zenice na mednarodnem simpoziju o metalurgiji in materialih v Islamabadu leta 2001. 
– Eno {tudijsko leto (2002/2003) sem bil 
v.d. dekana Tehni{ke fakultete na Med-narodni Univerzi na Cipru (Cyprus Inter­national University – CIU) in na podlagi tega anga`maja je bila sklenjena prva mednarodna pogodba o sodelovanju z novoustanovljeno Univerzo v Zenici. 
– 
Bil sem tudi v.d. rektorja Univerze v Zenici v kratkem obdobju (2004/2005), ko mi je s sodelavci uspelo pripraviti nov statut Univerze po pravilih t.i. bolonjske deklaracije in s tem »odpreti« pot Univerzi v Zenici za v~lanitev v zdru`enje KOVO (Koordinacija visoko-{olskih organizacij) BiH, »odpraviti« pomisleke Univerze v Banja Luki in misije OVSE v Bosni in Hercegovini glede podpore ustanovitvi in priznanju Univerze v Zenici, ob hkratnem ures­ni~evanju predpostavk za oblikovanje Rektorske konference Bosne in Her-cegovine, ki jo je zaradi mojega odhoda na dol`nost veleposlanika Bosne in Hercegovine na Norve{kem podpisal novoizvoljeni rektor. 

– 
Od leta 2005 do 2008 sem bil veleposlanik Bosne in Hercegovine na Norve{kem. Nato mi je ob drugih diplomatskih obveznostih uspelo zago­toviti kasnej{e prihode in predavanja akademikov Norve{ke akademije zna­nosti, prof. dr. A. J. Vetlesen na Univerzi v Zenici, na temo kolektivnega zla, ki so ga zagre{ile sile biv{e JNA in para­voja{ke enote iz Srbije ter lokalni Srbi med agresijo in vojno v Bosni in Hercegovini. To je v svojih delih storil `e v letih 2005–2006, kar je znanstveno ozna~eno kot genocid. Akademik prof. 


Dr. A. J. Vetlesen je bil kasneje (leta 2019) promoviran v ~astnega doktorja znanosti Univerze v Zenici. 
– V zadnjih petih letih dela na Fakulteti za metalurgijo in tehnologijo Univerze v Zenici sem bil s strani HEA BiH (Agencija za visoko {olstvo) ve~krat imenovan za predsednika komisij za zunanjo evalvacijo ve~ univerz v BiH, ter dodiplomskih, magistrskih in doktor­skih {tudijskih programov, da bi bil leta 2020 na mednarodnem razpisu izbran za ~lana tak{ne komisije za zunanjo eval­vacijo doktorskega {tudija metalurgije in materialov na Univerzi v Galatyju v Romuniji, kot mednarodni strokovnjak komisije. 
Glede na nenehno povojno (od leta 1995 do danes) upadanje {tevila vpisanih {tudentov na Fakulteti za metalurgijo in tehnologijo (in ve~ino drugih fakultet) Univerze v Zenici (in drugih univerz v BiH) smo pogosto revidirali predmet­nike in programe po oddelkih. To upa­danje {tevila {tudentov se je s tem zmanj{alo, vendar se je {e vedno doga­jalo bolj ali manj kontinuirano, zato se je zmanj{alo {tevilo diplomantov, magist­rov in doktorjev znanosti. Z veseljem poudarjam, da je na Katedri za pla-sti~no predelavo kovin, kjer so bile pod mojim mentorstvom od leta 1991 zaklju~ene tri doktorske disertacije, {e vedno kvalitetno delo in kadri, med njimi tudi moj dolgoletni asistent in prvi sodelavec, sedaj z nazivov izr. prof. dr. Omer Beganovi}. Mimogrede, moj znanstveno raziskovalni opus obsega 83 referenc, izpostavil pa bi 11 knjig in 29 ~lankov na mednarodnih konfe­rencah. 
Faik Uzunovi} 


V prostem ~asu 


Intervju 
Kot je edinstvena in raznolika na{a Naravoslovnotehni{ka fakulteta, tako so edinstveni tudi {tudentke in {tu­dentje, ki jo obiskujejo. Ve~ina se ne zaveda koliko razli~nih talentov, `elja in ambicij se skriva v njih. Zato se mi je zdelo primerno, da katerega izmed njih predstavimo {ir{i javnosti, kajti {tu­dentke in {tudenti na{e fakultete niso le to, za kar se izobra`ujejo, torej meta-lurgi, materialisti, rudarji, geologi, geotehnologi, tekstilni in`enirji itd., ampak imajo tudi precej zanimive ho-bije. Zaradi tega sem se kot prvega odlo~ila predstaviti nadobudnega bo­do~ega magistra Metalurgije in mate-rialov, alpinista, ultramaratonca in pod-predsednika Organizacijskega odbora 
47. Skoka ~ez ko`o, Gregorja [egla. Gregorju sem zastavila nekaj vpra{anj, ki se nana{ajo na njegov najljub{i hobi – alpinizem. 
1. Kako to, da si se za~el ukvarjati z alpinizmom? Kdo te je navdu{il? 
V svet alpinizma me je pripeljala ljube-zen do gibanja v naravi. Preden sem se ukvarjal z alpinizmom, sem tekel ultra-maratone. Ultramaratonska kondicija ti daje svobodo gibanja, ki jo pozna le malokdo. [iroko znanje alpinisti~nih ve{~in pa podarja {e ve~jo svobodo. 
2. Se ukvarja{ {e s katerimi {porti? S katerimi? 
Veliko kolesarim in te~em. Preden sem se preusmeril v alpinizem, sem tekel ultramaratone, ki so slu`ili kot zelo do-bra podlaga za dolge alpinisti~ne ture. Zdaj kolesarim in te~em le v namen kondicijske priprave za alpinizem. 
3. Kateri je bil tvoj prvi kos alpinisti~ne opreme? 
Prvi kos moje alpinisti~ne opreme je bil zagotovo raven pohodni alpinisti~ni cepin, ki sem ga uporabljal za svoje prve sne`ne ture in pristope, ki tehni~no niso bili zahtevni. 
4. Koliko ~asa na teden posveti{ pri­pravam in treningom ter kako so treningi sestavljeni? 
Treninge prilagodim sezoni. Kondicij­skih priprav ne zanemarim nikoli in navadno obdr`im bazo 50 kilometrov na teden, ki pa jo pred kondicijsko zah­tevnimi cilji lahko raztegnem tudi do 120 kilometrov ali ve~. V jesenskem ~asu se najbolj posvetim pripravam na tekmo­valno ledno plezalno sezono. Na za~etku sezone s cepini ve~ plezam v skali, tik pred pri~etkom tekem pa se preselim na umetno steno za orodno plezanje. 
5. ^e me spomin ne vara, si se nekako specializiral za plezanje po zalede­nelih slapovih, ki velja za eno izmed najbolj drznih in adrenalinskih zimskih {portnih aktivnost. Kako je pri{lo do te odlo~itve? Je bila to dolgoletna `elja? Kateri so tvoji najve~ji dose`ki pri tem? Kateri je tvoj najljub{i slap v Sloveniji? Si ga `e preplezal? Kak{na je njegova zahtevnost? 
Kot te~ajnik na AO PD Ljubljana Matica sem se udele`il internacionalnega led-no plezalskega tabora v Franciji. Tam me je ledno in me{ano plezanje ne­verjetno navdu{ilo, hkrati pa sem spo­znal tudi mnogo dobrih ljudi. Na tabor se {e vedno vra~am vsako leto, ~eprav zdaj v vlogi in{truktorja. 


Pri izbiri smeri je pomembno znati kri-ti~no oceniti svojo pripravljenost. Smeri si dorasel, ~e jo lahko prepleza{ in nato sestopi{ v dolino brez tveganja za smrtno nevarnost. Potrebno je izposta­viti, da je bilo v~asih – pred iznajdbo modernih lednih vijakov in ostalih varo-val – ledno plezanje mnogo bolj tvegano in je zahtevalo ve~ poguma. Moderna varovala so v ve~ini primerov veliko bolj varna. 
Trenutno tekmujem na tekmah Evrop­skega pokala v lednem plezanju. Zelo rad plezam tudi smeri z velikimi streha-mi in previsi, ki so fizi~no zelo naporne, a dobro varovane. 
Moj najljub{i slap je verjetno Centralni Brezovski slap v Robanovem kotu, ki mu je podeljena ocena WI6, X, R. Pri tem prva {tevilka za WI (Water Ice) poda podatke o fizi~ni in tehni~ni zahtevnosti plezanja, X pomeni, da je ledna struk­tura nestabilna, R pa pomeni Runout, kar pove, da je mo`nost varovanja zelo slaba oziroma je ni. Slap sem preplezal januarja 2021 s soplezalcem Borom Levi~nikom. 
6. Katera je bila tvoja prva odprava? Kdaj je potekala? Kako si se nanjo pripravljal? 
V letu 2021 sem bil ~lan enomese~ne odprave v Maroko, kjer smo plezali smeri v Tagiji, ki je del Visokega Atlasa. Za Tagijo so zna~ilni ogromni kanjoni, 
V prostem ~asu 
katerih stene so grajene iz monolitnega apnenca in se v vi{ino dvigajo tudi ve~ kot tiso~ metrov. Do vasi Taghia, ki le`i na vi{ini dva tiso~ metrov ni ceste, zato je do tam stvari potrebno tovoriti z mulami. 
7. Kdo je po navadi organizator odprav? So v lastni re`iji ali jih organizira Planinska zveza Slovenije oz. katera druga organizacija? 
Navadno je pobudnik vodja odprave, lahko pa pobuda pride iz Komisije za alpinizem pri PZS, organizacija pa poteka v lastni re`iji. 
8. Sama oprema in potovanje navadno predstavljata kar velik finan~ni zalo­gaj. Zanima me ali imate kak{ne spon­zorje in, ~e ni zaupno, kateri so? 
Ve~ino odprav in potovanj sofinancira Planinska zveza Slovenije. PZS igra po­membno vlogo pri razvoju alpinizma in ostalih z alpinizmom povezanih {portov. Brez njihove podpore gotovo ne bi bil, kjer sem. 
9. Katerih odprav si se v preteklosti `e udele`il? Katera ti je najbolj ostala v spominu? 
Zaenkrat sem se udele`il dveh odprav v Visoki Atlas in Patagonijo. Iz obeh sem 

Patagonija, dostop do vzhodne stene Saint Exupery (Foto: Gregor Šegel) 
prinesel mnogo novih izku{enj in raz{iril obzorja, mislim pa, da sem se obakrat domov vrnil tudi bolj{i ~lovek. 
10. V preteklem letu si bil del odprave v Patagonijo. Bi povedal kaj ve~ o tem (zakaj ravno Patagonija, s kom si {el, s kak{nim namenom ste {li, koliko ~asa ste bili tam…)? 
Patagonijo najla`je opi{em kot alpini­sti~ni raj. Odro~na podro~ja, dolgi do-stopi, visoke granitne stene iz kvalitetne skale so kot poligon, kjer mora alpinist uporabiti vse svoje obstoje~e znanje in iznajdljivost. O gorah kot je Cerro Torre ali Fitz Roy je bilo posnetih mnogo juna{kih filmov, saj so ti vrhovi nekdaj predstavljali vrh svetovnega alpinizma, vzpon na njih pa se je zdel skoraj nemo-go~. Vodji odprave sta bila izvrstna in svetovno znana slovenska alpinista Luka Lindi~ in Luka Kranjc, ostali ~lani odprave pa so bili {e Bla` Karner, Kri{tof Frelih in Andra` [parovec. 
Pred odpravo sem imel »ogledanih« le nekaj potencialnih smeri. V Patagoniji so razmere zelo spremenljive, zato je treba cilje prilagoditi vremenu. Navad-no so po obdobju slabega vremena vrhovi v snegu, skala pa obdana s plastjo ledu, zato je treba biti pri izbiri smeri zelo pazljiv. V Patagoniji smo ostali en mesec, pri tem pa izkoristili kar tri vremenska okna. S soplezalcem Bla`em Karnerjem sva uspe{no preple­zala dve smeri. 
11. Kateri vzpon ti najve~ pomeni? 
Veliko mi pomeni vzpon na Pillar Go-retta v Patagoniji, kjer sva s soplezal­cem re{evala orientacijske te`ave zaradi ledeni{kih razpok `e na (pre)dolgem dostopu, nato pa sem sam za name~ek z derezo prebil led in nogo do kolena potopil v ledeno mrzlo vodo. V smeri, kjer sva eno no~ bivakirala na polici sredi stene, sva vseeno ohranila motivacijo in mnogo dobre volje ter smer uspe{no preplezala. 

12. Kateri vzpon je bil najbolj zahteven? 

Son~ni vzhod med saharskimi sipinami (Foto: Gregor Šegel) 
Vzpon je lahko zahteven tehni~no, fi-zi~no, psihi~no, zaradi slabih razmer… Zato je te`ko opredeliti, kateri vzpon je bil najbolj zahteven. 
13. Katera alpinisti~na tura ti je bila najbolj v{e~? 
Na prvo mesto bi postavil Triglavsko magistralo s turnimi smu~mi. Tura se za~ne z vzponom na Vogel, od tam pa 

Po vzponu v Visokem Atlasu (Foto: Ga{per Kres­nik) 

V prostem ~asu 

naprej ~ez Komno, Triglavska sedmera jezera, Prehodavce, Kanjavec, Kreda­rico na vrh Triglava in nato spust v Krmo. Turo, za katero se po navadi potrebuje tri dni, sva s sedanjim na~el­nikom AO PD Ljubljana Matica opravila v dvanajstih urah. 
14. Kak{ni so tvoji nadaljnji cilji? Ima{ kak{ne na~rte za prihodnje leto? Bo{ mogo~e sam organiziral kak{no od­pravo? 
Zaenkrat odprave ne `elim organizirati sam, `elim pa organizirati ve~ taborov za perspektivne alpiniste v tujini. Leto{njo zimsko sezono `elim posvetiti tekmam v lednem plezanju ter te`jim me{anim in lednim smerem. S priha­jajo~im letom si ne belim glave in ~akam, kaj bo prinesla zima. 
15. Se vidi{ v metalurgiji ali te vle~e drugam – npr. v vodenje plezalnega centra, vodenje ekipe, v Gorsko re{evalno slu`bo, kot gorski vodnik ali katero drugo vlogo? 
Zaenkrat se bolj vidim bolj v tehni~ni stroki, saj se v tem okolju po~utim dobro, kaj bo prinesla bolj oddaljena prihodnost, pa bo pokazal ~as. Ne zdi se mi tako pomembno, kje delam, najbolj pomembno je, da se tam po~utim dobro, hkrati pa si `elim ob delu {iriti obzorja. 
16. V tem {portu si velikokrat izpo­stavljen raznim tveganjem, kako se spoprijema{ s tem? Ali kdaj razmi{lja{ »Kaj ~e…?« Kako poskrbi{, da ta tve­ganja zmanj{a{? 

Tveganja delimo na objektivna in sub-jektivna. Objektivna tveganja so tista, ki se jim ni mogo~e izogniti. Subjektivna tveganja pa lahko zmanj{amo z lastnimi dejanji. To so na primer uporaba pra­vilne opreme, pripravljenost na turo, znanje uporabe varovalne opreme… Menim, da so najbolj tvegani alpini­sti~ni za~etki, ko se s posameznimi tveganimi situacijami sre~amo prvi~ in morda ne vemo, kako bi jih re{ili. Z nabiranjem izku{enj se u~imo tveganja zmanj{ati in te`ave re{evati na varen na~in. 
17. Bi lahko opisal najhuj{i polo`aj, v katerem si se zna{el? Kaj ti gre takrat po glavi? In kako se loti{ re{evanja problema, v katerem si se zna{el? 
Ko sva se s soplezalcem spu{~ala ~ez dolgo lijakasto steno, naju je sredi ste­ne ujela nevihta. Bil sem privezan na sidri{~e in ~akal kolega, da se spusti do mene. V manj kot minuti me je zalival slap vode, ki je s seboj prina{al tudi veliko kamenje. Soplezalca nisem mo-gel videti ali sli{ati, zato sem pri~akoval najhuj{e. Nikdar prej nisem ob~util, kaj pomeni biti popolnoma nemo~en, pre­pu{~en usodi in sre~i. Ko je nevihta za~ela ponehovati in se je stena o~istila kamenja, sem zagledal soplezalca, kako se spu{~a do mene. Nisva mogla verjeti, da sva oba ostala `iva! Moja ~elada je bila po~ena na ve~ delih, obla~ila sem imel popolnoma raztrga­na, po telesu pa polno ran in podplutb. Tudi vrv je bila deloma natrgana na ve~ delih. Situaciji bi se te`ko izognila, saj je bila vremenska napoved idealna, spust iz vrha najine smeri pa drugje ni bil mogo~. 


Najbolj pomembno je, da tudi po tak{ni situaciji obdr`i{ trezno glavo in se, ~e je to le mo`no, sam spravi{ na varno. 
18. Kdo je tvoj vzornik v alpinizmu, ple­zanju, v `ivljenju na splo{no? 
V `ivljenju mi je vzor moja dru`ina, ki je zelo povezana in si vedno pomagamo. V alpinizmu imam ve~ vzornikov, pred­vsem pa cenim tiste, ki so pripravljeni deliti znanje, ki so ga sami pridobili s trdim delom in z leti izku{enj. Zelo sem hvale`en Komisiji za alpinizem, ki orga­nizira in sofinancira tabore za mlade perspektivne alpiniste ter na{im alpi­nisti~nim odsekom, ki opravljajo zelo dobro delo pri izobra`evanju novih alpi­nistov. Intervju pripravila: 
Jerneja [u{el 

Novice 


^uje~nost in medi­tacija – za in`enirke in in`enirje 
Univerza uporabnih ved München nudi te~aje in predmete ~uje~nosti in meditacije za dobro po~utje njenih ~lanov, predvsem pa, da jih pripravi na delovno okolje in izzive kompleksne prihodnosti. 
Koli~ina nam danes dostopnih infor­macij, na~in povezanosti in hitrost dogajanj vplivajo tako na na{e zasebno `ivljenje, kot tudi na na{e izobra`evanje in poklic. V~asih imamo ob~utek, da smo prenatrpani z informacijami, spet drugi~ pa nam informacij manjka. Rasto~a kompleksnost in negotovost nam ote`ujeta identifikacijo dejstev in razumevanje povezave med vzrokom in posledico. Logika in racionalno razmi{ljanje, katera smo vadili v ~asu {olanja, pogosto nista ve~ zadostna za re{evanje problemov (s katerimi se soo~amo). 
Do nedavnega je bilo razmeroma eno­stavno predvideti opis delovnega mesta in kariero. Danes pa je zelo verjetno, da bomo v prihodnosti delali v poklicih in s tehnologijami, kimorda sploh {e ne obstajajo. Iz vsega tega se pojavijo na­slednja vpra{anja: »Kako lahko aktivno vplivamo na prihodnost in s tem kre­iramo svet, ki je zares vreden `ivljenja?« »Kaj je resni~no smiselno?« »Kako to, da vztrajam?« »Kako razviti novo dobro idejo, ki je v skladu z ekonomskim in evolucijskim razvojem?« »Kako prepo­znati pravo odlo~itev?« »Ali je umentna inteligenca pomo~ ali konkurenca pri delu, ki ga opravljam?« »Kak{na je vloga ~loveka v podjetih in izobra`eval­nih ustanovah prihodnosti?« 
Sama sem se z nekaterimi od teh vpra-{anj resno soo~ila pred 12 leti, ko sem delala kot raziskovalka na podro~ju elektrokemije vpodjetju v Münchnu. 

Ukvarjala sem se z razvojem novih katalizatorjev za gorivne celice. Na-enkrat sem se zavedla tako imeno­vanega in`enirskega »footprinta«: vse kar delam, pusti odtis – tako na okolico, kakor tudi na mene samo. Spoznala sem, da so stvari zares globoko pove­zane med seboj, tako tehni~no, eko­nomsko in politi~no, kakor tudi eti~no, psiholo{ko in sociolo{ko. Da bi sprejela pravo odlo~itev, je bilo potrebno spre­gledati to globoko kompleksnost. Isto-~asno se je v dru`bi {irila zavest o ekolo{ki in vsezajemni povezanosti, in trajnosti. Postalo mi je jasno, da sem med {olanjem dobila kompetence, katere mi omogo~ajo re{evanje proble­mov na racionalnem nivoju z uporabo intelekta. Ampak, te kompetence mi niso bile ve~ zadostne za re{evanje problemov globoke kompleksnosti, ka­terih sem se zavedla. Za~ela sem se spra{evati: »Kako se lahko bolj{e pri­pravim na probleme, izzive in zahteve, ki jih prina{a prihodnost?« »Kaj lahko naredim, da bi zadr`ala svojo stabilnost in odpornost in da se hkrati globlje pove`em s svetom okoli sebe, da bi tako skladno vplivala na svoj razvoj, na razvoj podjetja in na bolj{o prihodnost vseh nas, brez izjem?« Enostavno sem se zavedla pomembnosti teme in`enir­skega »footprinta« in potrebe poglob­ljevanja ve{~in znanja. Niti jaz, niti moj delodajalecnisva imela virov, ki bi mi omogo~ili, da se s temo ukvarjam na skladen na~in. Iz tega je nastal na­slednji korak: 
Zaposlila sem se kot docentka elektro­kemije na Univerzi uporabnih ved v Münchnu. Imela sem sre~o, da sem se udele`ila te~aja meditacije in ~uje~no­sti (angle{ko: Mindfulness; nem{ko: Achtsamkeit) za zaposlene, takrat pod vodstvom prof. Andreasa de Bruina.V tem ~asu je bil to eden prvih te~ajev te vrste na evropskih univerzah, znan po imenu »Münchenski model«. Te~aj sem za~ela obiskovati, ker so se v tem ~asu {irile govorice o podobnih te~ajih na ameri{kih univerzah kot sta npr. Har­vard in MIToziroma v podjetih kot so npr. Google in SAP. Ta te~aj je spre­menil moje `ivljenje. Ne samo, da sem ob~utila pozitiven vpliv nazasebno `ivljenje, ki se je odrazil v regulaciji stresa in emocij, nepri~akovano se je izbolj{ala tudi kvaliteta odnosa tako s {tudentkami in {tudenti, kakor tudi s kolegicami in kolegi. Pove~ali sta se kreativnost in u~inkovitost. La`je sem razumela kompleksne teme, enostav­neje se pove`em z ljudmi in naravo. Tako lahko gradim vire, ki mi omogo-~ajo delo na podro~ju in`enirskega footprinta. V praktikum elektrokemije, katerega {e dandanes vodim in kre­iram, sem hitro tudi sama za~ela inte­grirati vaje ~uje~nosti iz Münchenske­ga modela. Cilj tega ni, da bi {tudentke in {tudentje dosegali bolj{e rezultate, temve~ da bi (p)ostali radovedni, pri­pravljeni in vztrajni. Bolj{i rezultati so ponavadi prijeten spremljevalec. [tu­dentke in {tudentje so opazili, da jim te vaje prina{ajo {irenje zavesti o pove­zanosti, lahkotnost re{evanja proble­mov, kakor tudi, da te vaje ustvarijo inspirativno delovno atmosfero. 
Poleg omenjenih te~ajev za zaposlene in implementacije vaj v posamezne predmete, od leta 2010 obstaja tudi predmet »^uje~nost in meditacija«, do-stopen vsem zainteresiranim {tudent­

Novice 
kam in {tudentom. Predmet je popol­noma enakovreden drugim {tudijskim predmetom. Zanj se dobi ocena in ECT-to~ke. V zadnjem akademskem semestruje kar 1024 od 18.525 na uni-verzo vpisanih {tudentk in {tudentov izrazilo zanimanje za ta predmet, pri katerem je mo`en vpis le za 45 udele-`encev. Tako veliki interes je znak, da sta ~uje~nost in meditacija pomembni komponenti sodobnega izobra`evanja. 
Kaj je ~uje~nost? Eden njenih pomenov je, da je to opa`anje sedanjega tre­nutka, tako da usmerjamo pozornost na SEDAJ, brez tega, da bi sodili in oce­njevali izku{nje, ki se pojavljajo iz tre­nutka v trenutek. Recimo, ko si umi­vamo roke zavestno ~utimo vodo, njeno temperaturo, milo, milnico, dotik rok. Vadimo, da smo bolj prisotni. Pomemb-no je, da ~uje~nost ni nekaj, kar izvajamo mehani~no iz glave, v slogu »zdaj bom ~uje~a/~uje~«. Volja za ~uje~nost prihaja iz znotraj. ^uje~nost je na{ notranji potencial, ki ga vsi imamo. Z vajo se ta potencial aktivira in izrazi v obliki notranje dr`e. Eden pionirjev ~uje~nosti in ustanovitelj centra za Mindfulness in Medicine, Health Care and Society na Univerzi Massachusetts, Jon Kabat-Zinn pou­darja, da je poleg komponente »mind« (mindfulness) enako pomembna tudi komponenta srce (heart) in govori o heartfulnessu. V skladu s tem so vaje so~utnosti in empatije vklju~ene v programe, ki so koncipirani s posebno pozornostjo, takotudi programi, ki jih vodim. 
Prav tako je pomembno poznati tve­ganja, ki jih prakticiranje lahko prinese, kot npr. interakcija z obstoje~imi psi-hiatri~nimi, psihosomatskimi in somat­skimi boleznimi ali pa vadba z neizku-{enim u~iteljem (vir: Piron, H. (2020): Meditationstiefe. Grundlagen. For-schung. Training. Psychotherapie. Berlin: Springer-Verlag). 
Kak{na je povezava ~uje~nosti in in`e­nirstva? Nekatere izmed lastnosti, ki jih mora imeti in`enir so: pozornost, kon­centracija, odpornost, vzdr`ljivost, spo­sobnost regulacije stresa, stabilna psihohigiena, disciplina, samou~inko­vitost, radovednost, (ko)-kreativnost, inovativnost in intuicija. Raziskave so pokazale, da ~uje~nost in meditacija pri ve~ini oseb pozitivno vplivata na vse na{tete lastnosti. Pomembno je po­udariti, da pritem ne gre za proces samooptimiranja, temve~ za tehniki, ki nam omogo~ata, da manifestiramo na{ potencial in pridobimo jasno sliko o tem, kaj ho~emo narediti v `ivljenju. Povezava med nekaterimi na{tetimi lastnostmi in treningom ~uje~nosti in meditaciji je obrazlo`ena v tekstu, ki sledi. 
Znastvenika M.A. Killingsworth in D.A. Gilbert sta v delu »A wonderingMindis an UnhappyMind« (2010) opozorila na dejstvo, da se slaba polovica (47 %) udele`encev njihovega eksperimenta duhovno ni nahajala v trenutku se­danjosti. Druga~e povedano, ve~ in nas zamudi 50 % `ivljenja. Vzrok temu so najbolj pogosto potujo~e misli, katere aktivirajo ~ustva. Obremenjujo~e misli in ~ustva lahko negativno vplivajo na psihohigieno. Vaje ~uje~nosti zmanj-{ujejo pojav potujo~ih misli, kar avto­matsko vodi do tega, da imamo manj nepotrebnih skrbi. Tako lahko jasneje vidimo, katere probleme moramo re{iti in tudi na~in njihovega re{evanja. 
Odpornost (latinsko »resiliere« = skok) lahko definiramo kot `ivljensko ve{~ino, ki nam omogo~a premagovanje te`kih dogodkov in situacij na dinami~no-kon­struktivni in reflektirani na~in. Isto~as-no je to v skladu z moralnimi vrednotami in dru`beno uravnove{eno sposob­nostjo prilagajanja, s ciljem doseganja celovitega, pozitivnega razvoja. Od­porni ljudje razvijejo kompetenco kon­struktivne obravnave kompleksnih pro-blemov. Odpornost tako lahko smatra-mo kot osnovno ve{~ino, ki nam omogo~a kreativno in konstruktivno delo in u~enje. Dobra novica: odpornost ni nekaj, kar pade z neba na nekaj sre~nikov, temve~ je lastnost, ki jo s pomo~jo sistematsko koncipiranih vaj lahko razvije skoraj vsak (vir: Kohls, N. (2022): Mehr Lebensfreude durch Achtsam keit und Resilienz. München: Südwest Verlag). 
S treningom ~uje~nosti in meditacije isto~asno ozave{~amo mehanizme raz­mi{ljanja. Namesto, da uporabljamo znane tehnike intelekta (analiza, frag-mentacija) ustvarimo atmosfero, pri­merno za razvoj intuicije (integracija, vpogled). ^eprav beseda »intuicija« pri marksikaterem intelektualcu vzbudi negodovanje, je zgodovina polna ljudi, ki so jo uporabljali. Njihove ideje in inspiracije so vplivale na razli~ne nivoje na{e dru`be. To so veliki iznajditelji in umetniki. »Intuicija je nekaj nerazlo`lji­vega, nekaj, s ~imer ~utimo, naznavamo resnico. Intuicija je nekaj nad znanjem. »Mislim, da so vsa velika odkritja delo intuicije,« je dejal Nikola Tesla. Znano je, da so pametnim posameznikom, ki so npr. odkrili periodni sistem elementov ali pa dvojno spiralo DNA pomagale sanje in nenadni vpogledi, ki se naha­jajo zunaj nivoja intelekta, na nivoju intuicije. Intuicijo ima vsak, ampak kako jo prepoznamo, treniramo in kdaj je smiselno, da ji damo ve~ prostora? 
^uje~nost in meditacija nam lahko omogo~ita, da bolje spozamo samega sebe in izkoristimo svoj potencial na najbolj{i na~in. Spoznanje o dostop­nosti novih nivojev zavesti, kateri vodijo k integraciji, nam bo omogo~ilo po­novno zdru`itev z naravo. To nam bo dovolilo ustvarjanje novih pristopov k problemom. Novi pristopi pa bodo vodili do trajnostnih, dolgoro~nih re{itev za dobrobit prihodnjih generacij. Za bolj 


Dogodki 
pozitiven, ne le in`enirski odtis in odgo­
vornej{e ravnanje z `ivljenjem. Zaposlena kot docentka elektrokemije in Learning Experience Designer na Univerzi uporabnih znanosti München. 
meditacije za {tudentke in {tudente, doktorante in doktorantke, raziskovalke in raziskovalce ter zaposlene tako na univerzah kot v podjetjih. Del te~ajev je oblikovan namensko za in`enirke / in`e­
»^uje~nost je notranja dr`a, ki avto­matsko vodi k spremembam in nas u~i odgovornega ravnanja z `ivljenjem.« 
Prof. Andreas de Bruin 

Je certificirana trenerka ~uje~nosti, meditacije in odpornosti.Vodi delavnice  nirje. O svojem delu je med drugim objavila ~lanek v ~asopisu Bavarskega  Viktorija Juhart  
in te~aje ~uje~nosti, heartfulnessa in  centra za inovativno izobra`evanje.  



70-letnica odkritja Slovenske pe~i v Kropi 
V Kropi so organizirali simpozij v po~astitev 70-letnice odkritja Sloven-ske pe~i. Pri gradnji ceste Kropa – Jamnik so namre~ leta 1953 odkrili ostanke metalur{kega objekta z dobro ohranjenim spodnjim delom metalur-{kega reaktorja. Prof. Ciril Rekar je v ~lanku Slovenska pe~ v Kropi – na{ `elezarski spomenik zapisal: ...v Dnu nad Kropo odkopana pe~ na volka je »slovenska pe~«, o kateri govorijo stare listine. Ta pe~ ima pravokoten presek in obliko navzdol obrnjene piramide. Njena vi{ina je ohranjena do 2,6 m, mogo~e je merila 2,9 do 3 m. V ~lanku je opis konstrukcije talilnika in opis dovoda zraka v reakcijski prostor. Podane so analize najdenih `linder in najdenih ostankov jekla ter izra~uni porabe oglja za proizvodnjo volka mase 200 kg. ^lanek je objavljen v delu Vodniki tehni{kega muzeja Slovenije II 1954. O Slovenski pe~i je pisal tudi vodja Tehni{kega muzeja g. Franjo Ba{. 
Pohvalno je, da je namen simpozija vzpodbuditi strokovno javnost k razis­kovanju in vrednotenju Slovenske pe~i in za~etkom razvoja `elezarskih naselij v Sloveniji. Kova{ki muzej v Kropi bo pripravil zbornik o simpoziju. 
Letos praznujemo stoletnico prvega Skoka ~ez ko`o na Univerzi v Ljubljani. Tradicije sprejemanja novincev v mon­tanisti~ni stan, so nastale v krajih kjer so nabirali in kopali rude in pridobivali kovine. Pri poslu{anju referatov s podro~ij geologije, rudarstva, metalur-gije, zgodovine ter vpetosti v {olo in lokalno skupnost sem si lahko `ivo predstavljal prodiranje montanistov v te kraje in ustanavljanje njihovih skup­nosti in ustvarjanje produktov, ki so jih tovorili po svetu. 


Kulturno dru{tvo lepo skrbi, da se ohranja tradicija, ki je ponesla ime kraja po svetu. 
Jakob Lamut 


Napovednik 
Strokovno posvetovanje ob 48. Skoku ~ez ko`o Leto{nje posvetovanje bo v petek, 31. marca 2023 v predavalnici P11, NTF, A{ker~eva 12, Ljubljana, z za~etkom ob 9h. Tokrat poteka pod naslovom: »100 LET SKOKA ^EZ KO@O – POMEN MATERIALOV IN METALURGIJE ZA SLOVENIJO.« Vljudno vabljeni! 
48. Skok ~ez ko`o 
48. Skok ~ez ko`o bo v soboto, 1. aprila 2023 v ljubljanski dvorani Union. Obele`ili bomo 100 let te tradicije, zato {e toliko bolj lepo vabljeni, da se nam pridru`ite. 
Tradicionalno livarsko posvetovanje – 63. IFC Portoro` 2023 bo potekalo od 13. do 15. septembra 2023. Leto{nji moto konference je: »Proaktivna, inovativna in fleksibilna livarna.« Podrobnej{e informacije so dostopne na spletni strani: www.drustvo-livarjev.si. Kontaktni e-mail in telefon: drustvo.livarjev@siol.net, +386 1 2522 488 

28. Mednarodna konferenca o materialih in tehnologijah, Portoro` 
(28. ICM&T) 
In{titut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) `e vrsto let organizira strokovne konference, sre~anja in simpozije. V letu 2023 bo organiziral `e 28. konferenco ICM&T, ki bo tudi letos potekala v GH Bernardin, od 11. do 13. oktobra 2023 v Portoro`u. Ve~ informacij na spletni strani: https://www.icmt28.com 
SRE^NO! 

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni 
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani kluba. ISSN 2591-1392 Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravo slovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljub ljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana 

Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr. Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef Medved 
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar