Duhovno življenje BUENOS AIRES'LETO 71 ^ ^ _____ __________( O i FEB. - MAREC 2004 9 i FEB. - MAREC 2004 ŠKOFJA LOKA Zidani most čez Selško Soro Foto: Marijca Snoj Od zgoraj in od leve: 1. Koncelebrirana sv. maša ob zlatem jubileju Prešernove šol6 na Pristavi (sobota, 13. septembra 2004). — 2. Pozdrav in priložnostne besede voditeljice Prešernove šole, prof. Marjane Vivod. — 3. Pristavski dušni pastir dr. Alojzij Kukoviča blagoslavlja Prešernov kip, dar prof. Lojzeta Peterle*3 Prešernovi šoli, ter... — 4. ... portret ustanoviteljice in dolgoletn6 voditeljice Prešernove šole gdč. Mije Markež, delo Staneta Snoja. — 5. Nastop pristavskega otroškega zbora Zarja mladosti pod vodstvom prof. Marjane Jelenc. - 6. Častni gostje na jubilejni prireditvi Prešernove šole. — 7. Tudi pristavska skupina ,,Le ludje" je ob tej priložnosti nastopila. - Foto: Peter Pavšer . UVODNIK ZA POSTNI ČAS LOJZE KUKOVIČA r m nova vstopamo v postno dobo liturgičnega M leta, v kateri se Cerkev na poseben način M j spominja Kristusovega trpljenja in njegove » dL smrti. Je to „močni liturgični čas“, v katerem se nas posebej vabi k spreobn\jeryu in spokornim delom. Kristusov klic, s katerim se je na začetku svojega javnega delovanja predstavil ljudem, „Čas se je izpolnil in božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte Veselemu oznanilu,“ na nek način znova odmeva na začetku vsakega postnega časa. Kristjani smo pri krstu že sprejeli Kristusovo blagovest odrešenja, se odrekli „staremu človeku" ter postali nove stvari, ko smo oblekli Kristusa, kot lepo pravi sv. Pavel. Krst nam je sicer izbrisal izvirni greh in, če smo bili krščeni odrasli, tudi vse osebne grehe. Postali smo boiyi otroci, toda krst nam ni odvzel grešnih nagr\jei\j in s tem tudi ne nevarnosti, da znova pademo nazaj v sužnost greha. Žal nismo ostali zvesti krstnim obljubam. Vsakdo zase ve, v koliki meri se je to z njim zgodilo. Vsekakor je gotovo, da še daleč nismo živeli tistega ideala, ki smo se zary odločili. Sv. Janez nas zato po pravici opominja: ,,Če pravimo, da nimamo greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.“ Pa tudi Jezus sam nas je učil prositi v očenašu: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolnikom." Nihče zato ne more reči, da ne potrebuje spreobrnjenja in pokore. Klic po pokori seveda ne meri v prvi vrsti na zunanja spokorna dela, na ,,raševino in pepel", na zdržanje od jedi in na druga spokorna dejanja. Glavno je spreobrnjenje srca, je notranja pokora. Brez te vsa zunanja spokorna dejanja Bogu ne morejo biti všeč, ker niso iskrena, ne prihajajo iz skrušenega in skesanega srca. Seveda tudi samo notranje spreobrnjenje ni zadosti. Če se to na nek način ne pokaže na zunaj, v zunanjih spokornih delih, ni pristno ne iskreno. Človek je telo in duh in kar se čuti v duši, se hoče na ta ali oni način pokazati na zumy. V čem je notranje spreobrnjenje? Predvsem v resni volji, da se kesamo žalitev prizadetih Bogu in bližnjemu. V skrušenosti srca, v ponižnem priznanju greha, v žalosti, da smo zapustili Očetovo hišo in tako prizadeli svojemu Očetu težko žalost. Zunanja spokorna dela bodo pa imela najrazličnejše oblike. V popravi krivic storjenih bližnjemu, v skrbi za zveličanje naših bližnjih, v pomnoženi in poglobljeni molitvi, v delih usmiljenja do potrebnih bratov, v potrpežljivem prenašanju teže življenja in v pomoči potrebnim. Cerkev nas vse kristjane vabi na dvoje spokornih dejanj v postnem času, na zdržek od mesa in pritrganja v količini jedi. V primeri s tem, kako so naši predniki pred 2. Vatikanskim koncilom preživljali post in opravljali postna spokorna dejanja, so današnji cerkveni predpisi o postu res več kot malenkostni. Cerkev zaupa našemu lastnemu spokornemu duhu, da bomo storili mnogo več, kot pa nam sama naroča za postni čas. Na dve spokorni deli je Kristus sam posebej opozoril. Spokorni deli, ki sta danes še posebej aktualni. Kristus je rekel in sednj govori tudi nam: ,,Dajte in se vam bo dalo. Odpustite in se vam bo odpustilo." Sta to dve obliki miloščine, ki nnj bi jih kristjan vršil z veliko dobroto in gorečnostjo. Vedno boste reveže imeli med seboj, je dejal Kristus. To velja tudi in morda še bolj kot v drugih časih, danes. Veliko je revščine med nami, ne samo BESEDA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA VELIK DAR SVETEGA DUHA FRANC RODE T7" oje 30. maja 1998 na Trgu sv. Petra papež sprejel pol milijona članov različnih cerkvenih gibanj, JL X- jim je govoril o novih binkoštih za Cerkev. Dejal jim je, da so novo upai\je za Cerkev in za njeno misijonsko poslanstvo v sekulariziranem in ateističnem svetu. Ko sem bil od 16. do 19. junija v Rimu na željo Papeškega sveta za laike, smo govorih o novih gibanjih v Cerkvi. Papež, ki seje ravnokar vračal iz Poljske, nam je poslal sporočilo, v katerem pravi, da je izziv nove evan-gelizacije danes dramatičen. Zato so potrebne nove oblike oznanjevanja, nove oblike pričevanja, nove oblike krščanske navzočnosti v svetu. Prav to Sveti Duh podarja Cerkvi po 2. vatikanskem cerkvenem zboru, ko v r\jej obpja novo in nepredvideno dinamičnost, ki jo predstavljajo cerkvena gibanja in nove skupnosti. To je nedvomno eden tistih zaželenih in pristnih sadov koncila. Ne tisto, kar se je površno in časnikarsko razneslo po svetu in tudi med kristjane, namreč da se Cerkev nekritično prilagaja vsem tokovom modernega časa, marveč ta nova dinamičnost in ta nova cerkvena gibanja, ki jo predstavljajo, to je pravi sad koncila. Sveti oče poudarja v svoji poslanici udeležencem srečanja potrebnost povezanosti s pastirji, ki jih je Bog izbral duhovne revščine, ampak tudi materialne. Miloščina pokrije množico grehov, je rečeno na nekem mestu v Svetem pismu. Živimo sredi med reveži, tudi sami več ali manj reveži. Zato radi dajajmo, da bomo tudi prejeli, kot obljublja Kristus. Namesto vidnih, zemskih in minljivih reči, bomo prejeli neminljivo plačilo v tem, „kar oko ni videlo, uho ni slišalo in kar v človeško srce ni prišlo“. Za malo danega bomo prejeli večno plačilo. Dnjmo zatorej lačnemu Kristusu v osebi lačnih in potrebnih bratov na zemlji in imeli bomo zaklad v nebesih. Znajmo tudi odpuščati. Postni čas nas še posebej vabi k temu delu usmiljenja. Prosimo odpuščar\ja, če smo koga žalili in odpustimo, če smo bili žaljeni. Spomnimo se tistega služabnika iz evangelija, kateremu je gospodar odpustil ves težki dolg, a ga je potem znova zahteval, ko sam in posvetil, da zbirajo in posvečiyejo njegovo ljudstvo v veri, upanju in ljubezni. Dobesedno pravi tole: „Nobena karizma ne odvezuje od dolžnosti poslušnosti in pokorščine pastirjem Cerkve." Pastirji imnjo glede teh gibanj dolžnost, da preverijo in prepoznajo pristnost karizem. Pri tem nas papež prosi za očetovsko velikodušnost in ljubezen, za pozorno in ljubečo naklonjenost. Navaja besede apostola Pavla: „Duha ne ugašajte. Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite" (1 Tes 5,19). Tukaj je torej naša velika odgovornost, da ne izničimo daru Duha, ampak storimo vse, da ta dar obrodi kar najbolj obilen sad za vse Božje ljudstvo. Gibanja pa sveti oče prosi, naj se ponižno vključijo v življenje krajevne Cerkve. Škofje in duhovniki naj jih prijazno sprejmejo v župnijske in škofijske strukture. To je v bistvu sporočilo, ki ga nam je dal papež glede našega ravnanja v zvezi s skupnostmi in z novimi cerkvenimi gibanji. Na tem srečanju v Rimu - bilo nas je 110 škofov z vseh petih celin - smo izmenjavali izkušnje kot pastirji kra- i jevnih Cerkva. Mnogo pozitivnega je bilo povedano, predvsem pa je bilo poudarjeno, da so nova gibanja v Cer- a kvi velik dar Svetega Duha. Zlasti je f pomiloščen ni znal odpustiti malenkostnega dolga svojemu tovarišu. Za te vrste del usmiljenja nimamo nobenega opravičila, če jih ne vršimo, ker odvisi samo od naše dobre volje. Ko gre za post, se lahko opravičimo, ker se zaradi težkega dela ne moremo odpovedati zadostni hrani. Lahko se celo opravičimo, da ne moremo dati miloščine, ker imamo komnj zadosti zase in za družino. Na noben način pa ne moremo reči: Ne odpustim, ker mi moje zdravje tega ne dovoli ali ker nimam ničesar, kar bi mogel dati revežu. Za odpuščanje je potrebna le naša dobra volja. Odpustimo, kajti za to se nam ne bo treba odpovedati jedi, pa tudi nobeni drugi reči, za katero bi lahko revež prosil. Pa še to imejmo pred očmi, da je velik greh ne hoteti odpustiti skesanemu bratu, ko nam vendar Kristus naroča, da moramo ljubiti celo svoje sov- . ražnike. pozitivno, da je večina članov novih skupnosti ali gibanj doživela osebno srečai\je s Kristusom, kar jih je privedlo do radikalne in osebne odločitve za Kristusa. To je velika milost, kije dana večini od vas. V tem trenutku nry bi vsak od vas obnovil to brezpogojno in dokončno osebno odločitev za Jezusa Kristusa in za njegov evangelij. Škofič so naglasili tudi, da je v vseh gibanjih zelo poudarjeno poslušarge in premišljevanje Božje besede, ko nas Bog osebno nagovarja. Poudarjena je bila ljubezen do evharistije in do Matere Božje kot tudi dela usmiljenja, kijih gojijo nova gibanja v Cerkvi. Skratka, tuje nekrfi izrednega v skladnosti med vero in življenjem. Vemo, da ta skladnost ni nikoli popolna in da se naše življenje nikoli povsem ne njema z zahtevami evangelija. Vendar moramo vsak dan z iskrenim srcem težiti k temu, da svoje življenje, svoje odnose z drugimi in svoj odnos do sveta usklnjamo s tem, kar od nas zahteva evangelij. S tem se krepi krščanska istovetnost članov različnih gibanj- Ti dokazuiejo, da Kristus nikoli ne razočara. Tudi med seboj, to vam zelo priporočam, gojite ljubezen in prijateljstvo. Sadovi novih gibanj so na dlani. Tu so nešteta spreobrnjenja, tuje mnogo duhovnih poklicev, ki verjetno brez Pjih ne bi nikoli vzklili, tu je nova evangelizaclja, ki je v teku, ne samo z oznanjevanjem, ampak tudi z vzpostavljanjem novih struktur, novih gospodarskih sistemov in aovih ustanov, ki gledajo na celostno človekovo odrešenje. škofje, zbrani v Rimu, so tudi omenili nevarnosti, ki se jih je treba izogibati. Nekateri so menili, daje vtem ali onem gibanju nekakšen občutek večvrednosti nad drugimi kristjani. Drugi so opozorili na določeno zaprtost v skupino. Tudi tega se je treba varovati; skušajte biti zares odprte skupnosti. Nekaterim seje zdelo, daje pretiran poudarek na čustvih, kar ne more trajati dolgo. Opozarjali so, da moramo biti vedno spoštljivi do osebne svobode in do osebnih odločitev. Posebno pogosto so poudarjali potrebo po povezanosti s krajevno Cerkvijo. Zastavilo se je tudi vprašanje inkulturaclje. Vsa gibanja, ki jih srečnjemo v Sloveniji, imajo dejansko svoj izvor zu-naJ naših meja. Če pa gremo globlje, lahko rečemo, da •mnjo svoj izvor v Svetem Duhu. Sveti Duh pa je Slove-nec in govori slovensko, tako kot je Avstrijec ali Nemec ali Francoz ali Italijan ali Španec. Bodite pozorni, da boste milost, ki ste jo prejeli in prihaja od Svetega Duha, živeli na slovenski način. Kot je bilo rečeno in kot je bilo geslo tega srečanja v umu - dovolite, da ga navedem v izvirnem jeziku: „Umil-rnfhte inseriti, cordialmente accolti“- ponižno včlenie- v Cerkev, prisrčno sprejeti. Mislim, da je v teh besedah vse povedano. Po eni strani se ponižno včleifiifiete v ^lvlier\je in v strukture Cerkve, po drugi strani pa vas <'rkev z vsem srcem sprejema. Poudarjena je bila tudi vloga škofa. On spremlja z oče-°vsko ljubeznijo, vendar tudi kritično nove karizme, ki Se Pojavljajo v Cerkvi. On je počelo edinosti. Kot pravi ®v' Ciprjjan: „Ubi episcopus, ibi Ecclesia"-Kjer je škof, je Cerkev. Zapomnite si to! Iz knjige Stati inu obstati Iz poslanice Janeza Pavla II. za SVETOVNI DAN MIRU 2004 Kot vsako leto za Svetovni dan miru, 1. januarja, je papež Janez Pavel II. tudi letos objavil daljšo poslanico, katere eno samo in sicer zadnje poglavje objavljamo v naslednjih vrsticah. Naslov „Civilizacija ljubezni" je naš. Civilizacija ljubezni Na koncu tega razmišljanja se mi zdi potrebno spomniti na to, da je za pravi mir na svetu potrebna tako pravičnost kot tudi ljubezen. Pravičnost je brez dvoma prva pot, ki jo je treba ubrati, da se ustvari mir. In narodi se morajo sprijazniti z dejstvom, da se morajo vzgojiti v spoštovanju do pravičnosti. Toda ne bo še prišlo do konca poti, če se pravičnosti ne pridruži ljubezen. Včasih se zdi, kot da sta si pravičnost in ljubezen dve nasprotni si sili. Pa ni tako: sta to le dva vidika iste realnosti, dve razsežnosti človeškega življenja, ki se morata med seboj dopolnjevati. To potrjuje tudi zgodovinska izkušnja. Ta uči, kako se pravičnost pogosto ne more osvoboditi gneva in maščevalnosti, sovraštva in celo krutosti. Zato pravičnost sama ne zadošča. Še več, lahko sama sebe zataji, če se ne odpre globlji sili, ki je ljubezen. Zato sem večkrat spomnil kristjane in vse ljudi dobre volje, kako je potrebno odpuščanje za rešitev problemov, tako posamičnih ljudi, kot tudi narodov. Ni miru brez odpuščanja! Ponavljam isto tudi ob tej priložnosti, ki imam pred očmi konkretno krizo, ki prizadeva in se vsak dan veča v Palestini in na bližnjem Vzhodu. Ne bo mogoče najti rešitve težkim problemom, ki zadevajo te pokrajine in to že toliko časa, dokler se ne bodo odgovorni odločili premagati logike stroge pravičnosti in se odpreti logiki odpuščanja. Kristjan ve, da je ljubezen nagib, zaradi katerega je Bog stopil v odnos do človeka. In je tudi ljubezen tisto, kar Bog pričakuje kot odgovor človeka na svojo ljubezen. Ljubezen je najvišja in najbolj plemenita oblika, kako morejo ljudje stopiti v stik eden z drugim. Zato mora ljubezen razvnemati vsa področja človeškega življenja in se mora razširiti tudi na mednarodni red. Samo človeštvo, v katerem bo vladala civilizacija ljubezni, bo moglo uživati avtentičen in trajen mir. Na začetku novega leta želim spomniti ženske in moške vseh jezikov, verstev in kultur na načelo, ki se glasi: Ljubezen premaga vse! Da, dragi bratje in sestre iz vseh delov sveta, na koncu bo zmagala ljubezen. Vsak od nas naj se trudi, da bo ta zmaga napočila kmalu. Saj v globini po njej hrepeni vsako človeško srce. ZA FEBRUAR SPLOŠNI: Da bi se uresničilo miroljubno sobivanje kristjanov, judov in muslimanov v Sveti deželi. Verski voditelji vseh treh monote-ističnih verstev, prisotnih v Sveti deželi, so se januarja leta 2002 sestali v Aleksandriji in izdali dokument z naslovom Prva aleksandrijska deklaracija verskih voditeljev Svete dežele. V i\jej so med drugim zapisali tole: Voditelji muslimanske, krščanske in judovske skupnosti smo se zbrali v imenu Boga, ki je vsemogočen in usmiljen, da bi molili za resničen mir v Jeruzalemu in Sveti deželi ter izrazili svojo pripravljenost končati nasilje in prelivanje krvi. Nauk naših ver nas uči, da ubijanje nedolžnih ljudi v Božjem imenu pomeni skrunjenje njegovega svetega imena ter sramoto za vero v očeh sveta. Nasilje v Sveti deželi je zlo, ki se mu moramo zoperstaviti vsi ljuclje dobre volje. Želimo živeti skupni kot sosecjje, ki spoštnjejo drug drugega zgodovinsko in versko dediščino. Zato pozivamo vse, da se uprejo izzivanjem, sovraštvu in popačenemu prikazovanju drugih. 1. Sveta dežela je sveta za vsa tri verstva. Zato je treba zagotoviti svobodo bogočastja za vse, spoštovati njeno svetost in ne dovoliti, da bi jo oskrunilo prelivanje krvi. 2. Palestinci in Izraelci naj spoštnjejo posvečeno voljo Stvarnika, po čigar milosti prebivnjo ravno v tej deželi, ki se imenuje sveta. 3. Pozivamo politične voditelje obeh ljudstev, nnj delnjo za pravično, varno in trajno rešitev v duhu nauka Vsemogočnega in prerokov. 4. Prvi korak na tej poti nnj bo naš poziv k versko utemeljenemu premirju, katerega nnj se držijo vse strani in se vrnejo k pognjanjeni. 5. Trudimo se ustvariti ozračje, v katerem bodo sedanje in prihodnje generacije bivale skupni v medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Pozivamo vse, nnj se vzdržijo nestrpnosti do drugih in vsakršnega demoniziranja ter tako vzgnjnjo tudi prihodnje rodove. 6. Kot verski voditelji se zavezujemo, da si bomo še naprej skupni prizadevali za pravičen mir, ki vodi k spravi v Jeruzalemu in Sveti deželi v skupno dobro vseh ljudi. 7. Sporočamo, da je bila ustanovljena stalna skupna komisija z nalogo, da izvnja priporočila te deklaracije in v tem smislu sodeluje z našimi političnimi voditelji. MISIJONSKI: Da bi v Oceaniji v vseh krajevnih Cerkvah posvečali posebno skrb duhovniškim in redovniškim poklicem za službo evang-elizacije. Oceanija je zelo prostrano področje mnogih otokov, izrednih oddaljenosti in nnjrazličnejših narodov in plemen. Apostolskih delavcev pa je malo. Upanje vzbuini0 številni mladi ljuclje, ki jih Gospod kliče na delo za evangelizacjjo in vstopnjo v semenišča, ki jih Cerkev v Oceaniji odpira v raznih državah. Slovencem je posebno blizu Papua Nova Gvineja, kjer je med našimi misijonarji posebno znan salezijanec, brat Jože Kramar. Misijonom je daroval 65 let svojega življenja - najprej v Bengaliji, potem v Burmi, na Filipinih in končno v Papui Novi Gvineji. Bogu smo hvaležni, daje zanimanje mladih Indonezijcev za duhovne poklice tako veliko, da morajo graditi nova semenišča in noviciate, kjer fantje in dekleta poglabljajo vero, jo povezujejo z zdravimi poudarki svoje kulture in se tako pripravljajo za apostolsko pot. Najbolj pa primanjkuje vzgojiteljev in profesorjev za vso to velikodušno mladino, ki se pripravlja na apostolat. Njihova vzgoja zahteva preudarnih vzgojiteljev, globokih v poznavanju vere in domače kulture. Ker je domačih profesorjev premalo, je nujno potrebna pomoč tujih misijonarjev. Res, žetev je velika, delavcev pa še premalo. Zato sedanji papež prosi redovne predstojnike, naj velikodušno podprejo vzgojo v indonezijskih semeniščih. Podprimo jih tudi mi s svojo molitvijo. p. Jože Kokalj SLOVENSKI: Da bi se zavedali, kako je na vseh področjih življenja prevelika popustljivost (permisivnost) škodljiva. So starši, ki razlagajo: Otrok mora rasti čim bolj neovirano. Nobenih zapovedi ali prepovedi. Sam nuj vse preskusi, potem bo vzgojen. Bo res? Verjetneje bo že mrtev ali težko poškodovan, če bo okusil vsako telesno tveganje. Gotovo pa vzgojno prizadet. Znani vzgojitelj dr. Bogdan Žorž je napisal knjigo o eni glavnih napak take popustljive (permisivne) vzgoje. Razvajenec ni pripravljen na življenje, ki vedno postavlja meje, to neizogibno bivanjsko resničnost. Kdor meje zanikuje, je sanjač. Kdor tako vzgaja, množi pohabljence. ZA MAREC SPLOŠNI: Da bi ob spoštovanju ozemelj, kultur, izročil in pravic avtohtonih (prvotnih) prebivalcev povsod dosegli pravo sožitje med njimi in prebivalstvom, s katerim živijo. Generalna skupščina Združenih narodov je leta od 1994 do 2004 proglasila za desetletje avtohtonega prebivalstva sveta pod geslom „Avtohtono prebivalstvo: sodelovanje v dejanju. “ Ta ljudstva živijo na ozemljih, ki so bila njihova, predno so prišli ljuclje drugačne kulture ali etničnega porekla, jim s silo vzeli zemljo, ogrozili obstoj njihove kulture ali celo eksistence ter zagospodovali nad njimi. Po poročilih Združenih narodov živi danes na velikih prostranstvih po vsem svetu okrog 300 milijonov domorodcev. Skoruj povsod predstavljivo ti ljudje nuj bolj ranljivi in nujbolj na obrobje potisnjeni del prebivalstva. Kot niyrevnejši med revnimi trpijo pomanjkanje osnovnega zdravstvenega varst- va; raven izobrazbe med i\jimi je nižja kot pri ostalem prebivalstvu in stopnja nepismenosti višja; izobraževalni sistemi ne vključujejo v svoje programe njihovega izročila in kulturnih vrednot; znarge, ki si ga je avtohtono prebivalstvo nabiralo skozi stoletja, se marsikje izkorišča v komercialne namene; splošno veljavno dejstvo je, da je brezposelnost med avtohtonim prebivalstvom izredno visoka; njihove osnovne človeške pravice se na razne načine kršijo že stoletja dolgo. Danes se med njimi krepi zavest o prestanih krivicah in prizadevanje, da bi jim družba priznala pravico do lastne identitete in načina življenja ter jim omogočila ekonomski, družbeni in kulturni razvoj. Sveti oče v svoji evangeljski skrbi za najmanjše v tem mesecu priporoča v molitev avtohtona ljudstva s prošnjo, da bi se ta mogla v polnosti vključiti v družbe, Iger živijo. Neodtujljivo dostojanstvo človeške osebe zahteva, da spoštigemo pravice vseh manjšin, ^si ljuclje, še zlasti če se imennjejo kristjani, moramo zavračati in odpravki vsakršno rasno nestrpnost do kulturno ali etnično drugačnih skupnosti. Predsodki, zlasti kadar gre za raso, so razpoznavni znak nevednosti, ozkosrč-n°sti in omejenosti, zaradi katerih nekateri ljuclje iz občutka večvrednosti menijo, da imnjo pravico druge učiti umetnosti življenja. Mir v družbi se 10 krepil sorazmerno z razumevanjem m spoštovanjem raznolikosti med posameznimi člani družbe in prizade-Vdn)em za skupno dobro. Vse nas zaveznje dolžnost solidarnosti z ncy-D°li ubogimi in na rob potisnjenimi ljudmi, med katerimi se običajno znty-10 ravno avtohtono prebivalstvo. MISIJONSKI: bi se v Afriki ob spošto- vanju različnosti darov okrepilo sodelovaje misijonskih ustanov s krajevnimi Cerkvami. Cerkev v Afriki stoji pred velikimi izzivi. Povsod opažamo nemire in revolucije, smrtonosne bolezni, ekonomsko zaostajanje in duhovno zmedo, ki jo povzročnjo različne sekte in novodobna gibanja. Število beguncev gre v milijone. Pri tem pa ima Cerkev v Afriki velikega zaveznika: to so množice, ki so le sprejele Kristusa. Iz teh občestev prihnjnjo domači apostoli. Kristus jih pošilja bratom in sestram, ki so potrebni razsvetljenja evangelija. Seveda je nnjno potrebna vzgoja teh apostolov, da nnjprej sami doživijo osvo-bajnjočo moč vere in tako postanejo res prepričljivi oznanjevalci. Prva skrb Cerkve v Afriki so zato bogoslovci in mladi redovniki in redovnice. Njihovo število liitro raste, zato je odgovornost vzgojiteljev in profesorjev v semeniščih in drugih vzgojnih zavodih zelo velika. Vedno več vzgojiteljev je že domačinov. Upamo in prosimo Gospoda, da bi našli prave načine, kako čim primerneje usposobiti svoje rojake - Komisar KU Nielson ukazal nadzorovati zagovornike življenja Evropski komisar za pomoč deželam v razvoju Poul Nielson je ustanovil posebno delovno skupino, ki bo nadzorovala evropske zagovornike življenja. Pod drobnogled bo postavil tudi organizacije, ki nasprotujejo temu, da bi EU v okviru pomoči deželam v razvoju tam financirala tudi izvajanje splavov. S tem hoče očitno prestrašiti zagovornike življenja. Iz proračuna Evropska unija še naprej pošilja po vsem svetu finančna sredstva, namenjena splavu in sterilizaciji, oboje pa ima olepševalno oznako .»reproduktivno zdravje11. Glede verskih resnic ni kompromisov Kardinal Friedrich VVetter je 24.9.2003 pred vsemi člani nemške škofovske konference v pridigi poudaril: „Glcde resnice ni pogajanja, za resnico bogoslovce, redovnike in redovnice pa tudi laiške apostole - za sodobno evangelizacljo v vseh krajevnih Cerkvah zelene celine - Afrike. p. Jože Kokalj SLOVENSKI: Da bi verske resnice sprejemali celostno in jih ne izbirali po lastnem okusu. Sodobni človek stoji pred nepreglednimi kupi vsakovrstnih ponudb. Urana, obleka, oprema, glasba, šport, zabava, turizem itd. Nihče ne more imeti vsega, nigno moramo izbirati. Živimo pač v času veletrgovin. Nevarno pa je, da bi izbirali tudi na verskem področju. Verstev je veliko, ta misel mi je všeč iz te vere, druga iz druge, in tako si izdelam -kžg? Svojo vero? K^j pa še! Le zasebno zbirko bolj ali mai\j posrečenih misli, bolj ali maig povezanih med seboj, vse pa bolj začasnih... Vera je pa nekcy mnogo večjega! Je celostno zaupapje Bogu, radostno sprejetje vsega, kar je Bog razodel. Za večnost je važno vprašanje, kjg je Bog res razodel. Na večnost mu je skazana čast, nam pa delež pri njej. je treba pričevati. (...) To ni poziv k nestrpnosti. Strpnost namreč pomeni, da drugemu pustimo njegovo svobodo, da mu ne vsiljujemo svojega prepričanja. Strpnost ne pomeni, da se odpovemo svojemu prepričanju; ne pomeni, da si ne upamo več stati za svojim prepričanjem, še manj, da zavržemo svojo vero, ko jo drugi razglasijo za nekaj nezaslišanega. (...) Resnica vere, ki nam jo predlaga evangelij, ne more biti podvržena našim željam in volji. Ta resnica ni vprašanje našega okusa, ampak se mora naš duhovni okus oblikovati ob resnici evangelija. Resnica je Božji dar, je dar, ki si ga ne moremo sami dati — ki pa ga vseeno potrebujemo za življenje. (...) Ne dopustimo, da bi se nalezli močno razširjenega mnenja, da si lahko vsakdo zase sam oblikuje svojo vero. Sicer bomo v veri doživeli brodolom.11 Iz revije Kraljica miru HHnHKal 9B81 v . - • • : • • 4Af -•c- NOVICE IZ KATOLIŠKEGA SVETA PRAZNIKI V MESECU — JEZUSOVO DAROVANJE SVEČNICA 2. FEBRUAR "Prvotno ime današnjega praznika je JL bilo „Maryino očiščevanje". Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako „očistiti". Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ne bi obvezoval. Vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi tuknj pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila je božjo postavo. Evangelist Luka v poročilu o njenem obisku v jeruzalemskem templju omenja srečanje s starčkom Simeonom. Ta je v viderju spoznal, kdo je Dete, ki ga pestpje ta mlada žena Pristopil je, ga vzel v naročje in spregovoril sloviti preroški spev: ,,Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, knjti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva" Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je dobilo ime „srečai\je“ po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval „luč v razsvetljenje poganov". Na te besede starčka Simeona se naslanja starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča že znamenita romanca Silvija v svojem znanem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim imamo poročilo o tem obredu in o procesiji iz ene cerkve v drugo iz časa papeža Sergija I., ki je vodil Cerkev v letih od 687 do 692. Pomen tega obreda je jedrnato izražen v tretji prošnji blagoslova sveč: „Gospod Jezus Kristus, prava luč, ki razsvetljuješ vsakega človeka, ki pride na ta svet - kakor te luči, z vidnim ognjem prižgane, preganjajo nočne temine, tako nnj bodo tudi naša srca razsvetljena z nevidnim ognjem, to je, z lučjo Svetega Duha, in brez sleherne grešne slepote, da bomo mogli gledati z očiščenim duhovnim očesom, kar ti je všeč in našemu zveličanju v korist, ter da bomo tako po temnih nevarnostih tega sveta zaslužili priti k neminljivi svetlobi." Po tem obredu blagoslavljanja sveč nam ,je praznik znan kot svečnica - praznik sveč, praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave," piše slovenski etnograf dr. Niko Kuret. Cerkev, ki je uvedla na ta dan blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je „luč“ prispodoba Mesija, ki „ razsvetli nje človeštvo", mu razodeva smisel sveta in življenja. Danes se spominjamo tudi dveh osebnosti, ki ju omenja evangelist Luka v svojem poročilu o Jezusovem darovanju v templju: starčka Simeona in pobožne prerokinje Ane. Ta dva sta, na neki način, predstavnika starih ljudi, ki so v molitvi vedno blizu Bogu in kličejo na ta naš svet božji blagoslov. Ostareli ljuclje se pogosto čutijo nekoristne, toda s svojo molitvijo opravljnjo nadvse dragoceno službo in veliko delo. Silvester Čuk PAVEL MIKI in drugi japonski mučenci umrli 1597 6. FEBRUAR T)o vrnitvi s svojega devetega apos-JL tolskega potovanja, med katerim je v dneh od 17. do 27. februarja 1981 obiskal Filipine in Japonsko, je papež Janez Pavel II. pri splošni avdienci zbranim posredoval svoje vtise s tega potovanja. „Bivanje na Japonskem je bilo posebno pomenljivo," je dejal. Povedati velja, da ima Japonska blizu 125 milijonov prebivalcev, katoličanov pa je le 400.000, vendar pa katoliška Cerkev uživa visok ugled. „ Prvikrat so noge rimskega škofa stopile na to otočje," je nadaljeval papež, „kjer se zgodovina krščanstva piše že od časa sv. Frančiška Ksave-r\ja: sprva doba silnega razvoja, zatem dolga leta krvavih preganjanj. Ta so razkrila presenetljiv dokaz zvestobe japonskih kristjanov, posebno tistih z območja Nagasakija. Končno pa današnje obdobje, ko Cerkev spet lahko dela brez zatirani " Sveti Frančišek Ksaverlj je na Japonskem deloval v letih 1549 do 1551, krstil na tisoče vernikov in ustanovil več cvetočih krščanskih občin. Njegovo delo na „otoku vzhajajočega sonca" so nadaljevali njegovi sobratje jezuiti in kimilu je bilo na Japonskem 750.000 kristjanov. Cesar Tnjkosama, ki je bil sprva kristjanom naklonjen, je leta 1587 potoval po krajih, ki so bili po večini že krščanski. Hotel je, da bi tudi krščanske žene in dekleta stregle njegovi poželjivosti. Ko so se temu uprle, so ga njegovi poganski svetovalci nahujskali proti kristjanom. . Tako je cesar podpisal odlok, da | SVETNIK MESECA morajo misijonarji v šestih mesecih zapustiti Japonsko. Jezuiti so se delali, kot da nameravajo odpotovati z otoka, dejansko pa so se samo preoblekli in se vrnili h krščanskim občinam in previdno nadaljevali misijonsko delo. Leta 1593 so prišli na Japonsko prvi frančiškanski misijonarji, ki pa so nastopali preveč hrupno, kar rahločutnim Japoncem ni prijalo. Leta 1596 se je pričelo novo pregar\jai\je, za katero je dal povod nespameten španski mornar. Z nasedle ladje je hotel rešiti tovor, ki je po japonskih običajih zapadlo japonskemu cesarju. Začel je groziti, da bo prišel sam španski kralj in bo osvojil Japonsko. Povsod pošlje pred seboj misijonarje, Je govoril, nato pride i\jegovo ladjevje- Ko je cesar Taj kosama slišal te grožpje, je takoj ukazal zgrabiti misijonarje in jih obsodil na smrt. V obsodbi je rečeno: „Ti ljudje so kršili Prepoved in učili tiyo vero. Zato naj jih v Nagasakiju križajo!" Obsodbo so izvršili 5. februarja 1597. Umorjenih je bilo 26 mučencev. Na prvem mestu vedno navajajo Pavla Mikija, japonskega jezuita; z r\jim sta umrla še druga dva japonska jezuita, šest je bilo frančiškanov, vseh sest španskega rodu, od preostalih 17 mučencev so bili vsi rojeni Japonci ln vsi frančiškanski tretjeredniki; trye s° bili mladoletniki: Ludovik je imel * let, Anton 13 in Tomaž 14 leL Med svetnike jih je prištel papež Pij IX. 8. JUnjja 1862. Slovenci smo spomin Prvih japonskih mučencev obhajali že 0(1 leta 1598 dalje. Spominske oblet- niče njihove mučeniške smrti so se spominjali po jezuitskih in frančiškanskih zavodih. V naslednjih desetletjih so se jim pridružili številni novi mučenci. Versko svobodo so na Japonskem priznali šele leta 1889. KLEMEN MARIJA DVORŽAK 1751 - 1820 15. MAREC SZ ry ivjjenjsko geslo tega „pokoncil-Zj skega“ svetnika, apostola Dunaja in Varšave, buditelja verske pomladi v janzenistični in jožefmski zimi, je bilo: ..Ljubezen nikoli ne reče: to je dovolj!" V svojem razgibanem življenju, ki ni bilo posebno dolgo, je napravil ogromno dobrega kljub temu, da je na vsakem koraku naletel na ovire in nasprotovanja. Najprej se je moral boriti za svoj poklic, potem pa za svoje redovnike. Velikokrat je kazalo, da je bilo vse niegovo delo čisto zaman, vendar Klemen ni nikdar obupal. Njegovo krstno ime je bilo Janez. Rodil se je 26. decembra 1751 v vasi Tasovice pri Znojmu na južnem Moravskem. Njegov oče je bil Čeh, ki se je pisal Dvoržak; ko se je preselil v ponemčene Tasovice, so njegov priimek spremenili v Ilofbauer. Janezova mati je bila Nemka; bil je deveti od dvanajstih otrok. Po očetu je dobil mehak slovanski značaj, po materi pa nemško žilavost in trdno voljo. Ko mu je bilo osem let, mu je umrl oče. Mati ga je peljala pod križ in mu rekla: „Glej, ta je odslej tvoj oče. Varpj se, da boš hodil po poti, ki je niemu všeč!" Fant je zgodni občutil, da je življenje trdo. Bil pa je ubogljiv, pobožen in usmiljen do revežev. Srčno si je želel postati duhovnik, sredstev za šolanje pa ni bilo. Zato je šel v Zno-jm in se izučil za peka (pisatelj Hunermann je svojemu romanu o sv. Klemenu Dvoržaku dal naslov Pekovski vnjenec iz Znojma). Hotel je v samostan, a ravno takrat je cesar Jožef II. tisti samostan ukinil; hotel je živeti kot samotar, pa je cesarski ukaz tak način življenja prepovedal. Kot pek je delal na Dunnju, Kjer je našel prijatelja Petra Kuzmana, s katerim sta dvakrat potovala skozi naše krnje v Rim. Ko je bil v Rimu drugič, je hotel ostati tam kot samotar in sprejel redovno ime Klemen, ki ga je ohranil tudi kot redovnik redempto-rist. Kmalu se je namreč vrnil na Dimni in študiral je bogoslovje. Upiral se mu je racionalizem, ki so ga bili polni teološki učbeniki. Racionalizem je v krščanstvu priznaval samo to, kar more človek s pametjo doumeti, zametaval pa je verske skrivnosti. Klemen je postal duhovnik leta 1785 v Rimu in tam vstopil v red re-demptoristov. Še isto jesen se je vrnil na Dunni, da tam ustanovi samostan svojega reda Načrt mu ni uspel in s prijateljem sta odšla v Varšavo, ki je postala področje Klemenovega več kot dvnjsetletnega apostolata Ustanovil je šolo za revne otroke, poživil je bogoslužje, prisrčno, evangeljsko je oznanjal božjo besedo, odlikoval se je v dobrodelnosti, začutil je potrebo po laičnem apostolatu. Imel je veliko uspeha, nakopal pa si je tudi veliko sovražnikov. „Mnogi so poklekovali pred mano in poljubljali moje stopinje," je povedal kasneje, ..trikrat toliko pa jih je bilo, ki so me obmetavali z blatom." Bil je pregnan iz Poljske in spet se je naselil na Dunaju, kjer je v dvanajstih letih postal ..apostol cesarske prestolnice". Izredno rad je pridigal, preprosto in blago. Njegova beseda je bila prepričljiva, ker je za i\jo stala tako pristno evangeljska osebnost. Neštetim je bil duhovni voditelj v spovednici in izven pje. K njemu so posebno radi zahvali študenti, med pjimi tudi naš kasnejši misijonar Friderik Baraga, ki je takrat študiral na Dunnju pravo. Pod Klemenovim vplivom se je Baraga odločil za duhovniški in misijonski poklic. Rad je sprejemal mladino. Njegovo stanovanje jim je bilo vedno odprto, tudi takrat, ko ga ni bilo doma, ko je bil na obiskih pri družinah. Tudi na Dunnju so ga sovražniki hoteli onemogočiti in so mu bili stalno za petami. Umrl je 15. marca 1820. Njegov veličastni pogreb je pokazal, kako priljubljen je dejansko bil. Papež Pij IX. ga je leta 1876 razglasil za blaženega, Pij X. pa leta 1909 za svetnika. Dunni ga časti kot svojega drugega zavetnika; velja pa tudi za zavetnika pekov. Silvester Čuk OB 850-LETNICI SMRTI SV. BERNARDA TRETJA HOMILIJA Angelom je vse dostopno Evangelist pravi: Angel je vstopil k njej - k Mariji, brez dvoma -in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Kam je vstopil k i\jej? Mislim, da v njeno čisto spalnico, kjer je najbrž za zapahnjenimi vrati na skrivnem molila k svojemu Očetu. Angeli navadno stojijo ob tistih, ki molijo, in se veselijo tistih, katere vidijo, da v molitvi dvigajo čiste roke; z veselem Bogu darujejo v prijeten voi\j žgalno daritev svete pobožnosti. Koliko pa so Marijine molitve ugajale pred obličjem Nuj višjega, nam je razodel angel, ki jo je tako spoštljivo pozdravil, ko je vstopil k ryej. In angelu ni bilo težko skozi zaprta vrata priti k Devici na skrivno, saj mu zaradi njegove narave, ki ima duhovno podstat, nikamor ne preprečijo vstopa niti železni zapahi, kamor koli že ga vodi duh; angelskim duhovom zidovi pač ne predstavljajo nobene ovire, vse, kar je vidnega, se jim ukloni; prav tako so vsa telesa, še tako trdna in gosta, zar\je prodima in dostopna. Ne smemo torej sumiti, da je angel skromna vrata našel odprta, suj je Devica vsekakor imela namen, odtegovati se družepju z ljudmi in se izogibati pogovarjanju z njimi, da bi to ne motilo njene molitvene tišine ali spravljalo v skušnjavo njeno deviško čistost. Devica nnjmodrejša je torej tudi tisto uro za sabo zaprla vrata svojega prebivališča, toda pred ljudmi, ne pred angeli; tako je lahko k rgej vstopil angel, dostop pa ni bil prost nikomur izmed ljudi. Polnost milosti v blaženi Devici Angel je torej vstopil k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! V Apostolskih HVALNICE Device Marije Sv. Bernard iz Clairvauxa delih beremo, da je bil tudi Štefan poln milosti in da so bili apostoli napolnjeni s Svetim Duhom. Toda kako čisto drugače v primerjavi z Marijo! Snj v Štefanu polnost božanstva ni prebivala telesno kakor v Mariji; pa tudi apostoli niso spočeli od Svetega Duha kakor Marija. Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj, je rekel angel. Ali je k;y čudnega, da je bila milosti polna ona, s katero je bil Gospod? Bolj se je treba čuditi, da je angel pri Devici našel njega, ki ga je k Devici poslal. Ali je bil Bog toliko hitrejši od angela, da je hitečega sla prehitel in še pred njim prispel na zemljo? Devica je našla milost v Gospodovih očeh in kralj je takoj prišel iz svojega svetega kruja. Preveliko hrepenenje mu je dalo polet, da je pred svojim slom dospel k Devici, ki jo je ljubil, ki si jo je izvolil, ki je zahrepenel po njeni lepoti. Kreposti, ki pripravljajo milost Po pravici je Kralj zahrepenel po lepoti Device; storila je namreč vse, kar ji je davno prej svetoval njen oče David, ko ji je rekel: Poslušaj, hči, glej, nagni svoje uho, pozabi na svoje ljudstvo in hišo svojega očeta. In če boš to storila, bo kralj hrepenel po tvoji lepoti. Slišala je in videla, ne tako kot nekateri, ki poslušujo, pa ne slišijo, glednjo, pa ne razumejo, slišala je in verovala, videla in razumela. In nagnila je svoje uho, seveda k poslušnosti, svoje srce k razsodnosti, pozabila je na svoje ljudstvo in na hišo svojega očeta. Kuj ti ni skrbela za to, da bi svoj narod pomnožila s potomstvom, niti za to, da bi zapustila dediča hiši svojega očeta; vse, kolikor koli bi mogla imeti časti med ljudstvom in kolikor koli zemeljskih dobrin iz očetove hiše, je imela za smeti, da bi si prislužila Kristusa; ni se zmotila v svoji nameri, saj si je Kristusa pridobila za sina, ne da bi prelomila sklep čistosti. V resnici je torej milosti polna ona, ki je ohranila milost devištva in razen tega dosegla še slavo materinstva. Bog v Mariji in z Marijo Pozdravljena - pravi - milosti polna, Gospod je s teboj! Ni rekel: Gospod je v tebi, ampak: Gospod je s teboj. Bog namreč, ki je povsod enako ves navzoč po svojem enostavnem bistvu, je vendarle drugače navzoč v ustvarjenih razumnih bitjih kakor v drugih, in v teh razumnih bitjih ima ta navzočnost drugačen učinek v dobrih kakor v hudobnih. Navzoč je seveda tudi v nerazumnih bitjih, vendar tako, da ga ne dojemajo; vsa razumna bitja ga morejo dojemati, sicer s spoznanjem, toda samo dobra ga dojemujo tudi z ljubeznijo. Samo v dobrih je navzoč tako, da je navzoč z pjimi . tudi zaradi soglasja volje; če namreč | svojo voljo tako podrejajo pravičnosti, da se Bogu ne zdi nevredno hoteti, kar hočejo oni, se s tem, da se ne odmikajo od njegove volje, na poseben način zedir\j£yo z Bogom. Če je Bog tako z vsemi svetniki, je vendar še na poseben način z Marijo. S^j je bil z r\jo v takšnem soglasju, da ni združil s seboj samo bjene volje, ampak tudi i\jeno telo in je iz svojega bitja in iz bitja Device naredil enega Kristusa, bolje rečeno: nastal je en Kristus, ki ni bil ves iz Boga niti ves iz Device, pač pa je ves pripadal Bogu in ves Devici - in nista bila dva sinova, ampak en sin, skupen obema. Pravi torej: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Ni s teboj samo Gospod Sin, ki ga ogripjaš s svojim telesom, ampak tudi Gospod Sveti Duh, ki od njega spočer\jaš, in Gospod Oče, ki je rodil tistega, ki ga spočeruaš. S teboj je - pravim - Oče, ki svojega Sina napravlja tudi za tvojega; s teboj je Sin, ki zato, da v tebi uresniči čudovito skrivnost, na čudežni način odpira tvojo skrito notrar\jost sebi in hkrati tebi ohranja znamenje devištva; s teboj je Sveti Duh, ki z Očetom in s Sinom posvečuje tvoje telo: Gospod je torej s teboj. Devica, blagoslovljena med ženami Blagoslovljena ti med ženami! Rad bi pristavil, da je Elizabeta, ki Je rekla te besede, takole nadaljevala in blagoslovljen sad tvojega te-tesa! Sad tvojega telesa ni blagoslovljen, ker si ti blagoslovljena, am-Pak si ti blagoslovljena, ker ti je On Prišel naproti z blagoslovom in s srečo. V resnici je blagoslovljen sad tvojega telesa, ki so v njem blagoslovljeni vsi narodi in ki si iz ryego-^e polnosti tudi ti prejela skupni z druginu, čeprav drugače kot drugi, ^ato si torej ti blagoslovljena, in to med ženami, medtem ko on ni blagoslovljen niti med ljudmi niti med ^geli, ampak je - kot pravi apostol ~B°9, ki je nad vsem, blagoslov-•1(>n na veke. Govorimo lahko o blagoslovljenem možu, o blagoslovljenem kruhu, o blagoslovljeni ženi, o •agoslovljeni zemlji ali o kateremkoli ustvarjenem bitju, ki o ryem vemo, da je blagoslovljeno; na edins- NOVICE IZ Vudu duhovniki državo Haiti znova posvetili hudiču Kult vudu, ki izvira iz Afrike, je državni predsednik Aristide, nekdanji duhovnik, marca letos povzdignil v državno religijo, enakovredno katoliški veri. Dne 14.8.1791 so iz zahodne Afrike izvirajoči sužnji deželo z živalskimi daritvami obljubili hudiču, če se bodo znebili francoske kolonialne oblasti. Svobodo so si priborili leta 1804. Dandanes je 70% prebivalcev pripadnikov vuduja (in 70% katoličanov!!). Na dan, ko so letos spet posvetili državo hudiču, so haitski protestanti organizirali molitev za ljudstvo Haitija, najrevnejšo deželo na Zahodu, kjer ne zna pisati vsak drugi človek. ZDA: Mestni svetniki ne smejo več moliti k Jezusu Svetniki mesta Great Falls v ameriški zvezni državi Južna Karolina ne smejo več pred sejami mestnega sveta moliti k Jezusu. Tako je 21. avgusta odločil okrožni sodnik, potem ko se je zoper molitev pritožila pripadnica čarovniškega kulta Darla Kayre Wyn- KATOLIŠKEGA SVETA ne. V mestnem svetu so zasedanja po navadi začeli z molitvijo v imenu Jezusa Kristusa. Wynne je zahtevala, da naj k molitvi povabijo zastopnike različnih ver ali pa molijo le k splošnemu bogu. Mestne svetnike je sodnikova odločitev zelo razočarala in župan H .C. Starnes je obljubil pritožbo. Teolog svari pred jogo Teolog Albrecht L. Schmidt (Berlin), včasih prepričan ezoterik in jogi, je v reviji „Janz Team" kristjane posvaril pred avtogenim treningom in jogo. Pri njima da gre za „hinduistične rituale adoraci-je“, ki da lahko človeka odprejo demonom. V svojem prispevku pravi, daje treba jasno razlikovati med magično-ritua-listično in hinduistično-ezoterično in po drugi strani krščansko duhovnostjo. Schmidt: „Vse, kar počnemo, da bi bili sami bog in bi tako vzeli usodo v svoje roke, je škodljivo ter nas konec koncev daje v hudičeve roke." Božja volja da je, da človek uporablja svoj razum. „Na področju ezoterike in okultnosti pa je treba izključiti prav razum," tako Schmidt. Iz revije Kraljica miru tveni način pa je blagoslovljen sad tvojega telesa, ker je Bog, ki je nad vsem, blagoslovljen na veke. Sklep, da ohrani devištvo Blagoslovljen sad tvojega telesa, ki ga je Bog za vedno blagoslovil. In po pjegovem blagoslovu si tudi ti blagoslovljena med ženami, ki si ušla splošnemu prekletstvu, izraženemu v besedah: V bolečinah boš rojevala otroke, in prav tako tistemu, ki sledi: Prekleta nerodovitna v Izraelu; prejela si edinstveni blagoslov, da nisi ostala nerodovitna in tudi nisi rodila v bolečinah. Kaj boš storila. Devica, ki to slišiš, ki to bereš? Če boš rodila, te bodo zadele stiske, če boš ostala nerodovitna, boš prekleta. Kuj boš izbrala, pametna Devica? O pametna devica, o pobožna de- vica! Kdo te je poučil, da je Bogu všeč devištvo? Kateri zakon, katera določba, katera stran Stare zaveze naroča, svetinje, spodbuja, živeti v telesu netelesno, na zemlji živeti angelsko življenje? Kje si brala o devicah, da pojejo novo pesem, ki je ne more peti nihče drug, in spremljajo Jagnje, kamor koli gre? Kje si brala, da so pohvaljeni tisti, ki so se zakonu odpovedali zaradi nebeškega kraljestva? Zaobljubljaš se, da se boš Kristusu izročila kot devica, in ne veš, da se mu moraš izročiti tudi kot mati! Izbiraš možnost, da te v Izraelu zaničujejo. Da pa bi bila po volji tistemu, ki te je izbral, si ruje izvoliš prekletstvo nerodovitnosti; in glej, prekletstvo se spremeni v blagoslov, nerodovitnost je nagrajena z rodovitnostjo. Drugič dalje POSTNO BRANJE m MOJ POLOM- LJENI KRISTUS RAMON CUE Prevedel JANKO MODER Dober večer, prijatelji! Pri teh premišijevar\jih bi se rad pogovarjal z vami o svojem polomljenem Kristusu1*. To je prisrčna, preprosta, človeška zgodba. Kakor nalašč za pripovedovale ob času, namepjenem poeziji in polnočni glasbi, tik preden se konča televizijski spored. Otroci že spijo in z angelčki sanjajo - ali pa spijo brez sanj, kar je še boljše. To me veseli. Tale zgodba namreč ni ravno najprimernejša zanje. Premalo bi jo razumeli. Zgodba je bolj za nas, odrasle, mnjčkeno utrujene od dneva ali pa tudi mnjčkeno - ali zelo - utrujene od življenja. In Bog dni, naj vas ta preprosta zgodba zaziblje v mimo noč brez premetavanja in nespečnosti, kakor sladko spančkajo vaši otroci. + + + Glavni junak je moj polomljeni Kristus". Našel sem ga v Sevilji. Pri „Umet-nini", podaljšku „Četrtka", v tem slikovitem seviljskem dvojčku madridskega „Bolšjega trga". Namesto nedelj na ..Bolšjem trgu" ponuja Sevilja svoj ..Četrtek". Tam pravijo: „Gremo na Četrtek." Šel sem torej na »Četrtek" in se tam srečal s svojim Kristusom. Kupil sem ga v starinarnici. (Juda pa ga je na četrtek prodal.) Ampak preden vam povem, kako sem ga kupil, nnj vam ob tem tihotnem času zaupam dve stvari. Najprej, da rad zahajam na »bolšji trg", skoraj ravno tako rad kakor v gledališče, gotovo pa rajši kakor v kino. Na bolšjem trgu si priča od sile živahnim in prisrčnim prizorom. Kadar pa ni »bolšjega trga", zavijem h kakšnemu »starinarju". Tam je namreč za oči kaj slastna paša, pa tudi denarnica ni posebno oskubena. Od »starinarjev" nikoli ne morem, ne da bi me premamila skušnjava, da bi kaj kupil. In sicer čedalje te^je... In še drugo bi vam rad zaupal: na področju umetnosti se posebej živo zanimam za razpela. In da še prav posebej stikam za španskimi baročnimi Kristusi. In če me vprašate še naprej, posebno za andaluzijskimi; ker so lepi, uglajeni, aristokratski. Z mar\j mišicami kakor kastiljski. Mapj atletsko razviti; bolj sloki in poduhovljeni. Ne vem, kaj bi dal, da bi lahko dobil v trajno last katerega od Kristusov kiparjev Mesa, Montanesa, Gana, Mena ali Ruiza Gijona... če bi bil Montanesov »Kristus s kelihom" iz Sevilje moj - moj! - bi se imel za najsrečnejšega milijonarja pod soncem. Vse to naj vam razloži, zakaj tako vztrajno obiskujem »Četrtek" v Sevilji. Vsak čas mi pride na misel: Kaj, če na »Četrtku" najdem kakšno seviljsko razpelo, majhno, lepo izrezljano, poceni... In jo že mahnem na »Četrtek". Pa ga v teh tako težkih okoliščinah še nikoli nisem našel. Vem, da ni mogoče. Ampak skušnjava me kljub temu venomer znova premami. Zadnjikrat se je to zgodilo prejšnji mesec. Takrat sem šel tja z dobrim prijateljem Pepejem Zarazago, seviljsko srajco iz Triana. Živi sicer v San Jacintu, vendar ravno tako kakor jaz že vse življenje stika za kakšnim razpelom. Bolje rečeno: išče Kristusa. Srečala sva se sredi razburkanega morja »Četrtka"; v človeški reki po glavnem toku osrednje ceste so valovi od obeh nasprotnih bregov butali drug proti drugemu in se odbijali proti robovom ulice, kjer so na prodni in na ogled najneverjetnejši in najrazličnejši predmeti, razstavljeni po hodnikih in po prodajnih pultih. Vse navzkriž. In tako lahko tam najdeš Kristusa - kakšen nauk! - med vijaki in žeblji, med zarjavelim želejem, staro obleko, čevlji in knjigami, razcefranimi punčkami iz cunj ali romantičnimi litografijami. Samo treba je znati iskati in najti: zakaj Kristus hodi in živi med vsemi stvarmi sredi neverjetne zmešnjave »bolšjega trga", ki se mu reče življenje. Vendar ga tisto dopoldne v Sevilji na »Četrtku" nisva našla. Zato sva se na slepo odpravila naprej, na podaljšek »Četrtka", k »Umetnini". Tam je Kristusa veliko laije najti. Vendar veliko dražjega. To je že območje »starinarjev". Tu gre že za razpela z nadihom potrate. Za Kristuse, ki jih podražijo dolarji ameriških turistov. Odkar se je razmahnil turizem, so tudi Kristusi dražji. Zato sva previdno in pazljivo stopila na to nevarno mednarodno ozemlje. Brez uspeha sva zavila v dve ali tri prodajalne: nikjer niti enega Kristusa. Hodila sva že po tretji ali četrti... Priznam, da se dobro počutim sredi čudovitega nereda lepih, dragih in plemenitih stvari. Čeprav je treba ves čas dobro paziti, da ne prevrneš kakšnega porcelana ali da ne pohodiš kakšnega polreliefa... »Mogoče kaj iščete, oče?" me ustrežljivo vpraša starinar. »Kar tako sem zavil noter. Da si ogledam, da kaj vidim... “ »Kar blagovolite, oče, kar ogledujte si." Kakor po prstih sem stopil v to začarano vesolje: intarzije, porcelan, tapiserije, rezbarije, kitajske vaze, marmorni kipci, ploščice, damast, keramika... in svetniki, svetniki; vse pol- , no svetnikov. Vseh velikosti, slogov in | nastankov. Kakor da gre za „likvidaturo" svetnikov. Svetost na prodni- Še nikoli ni bilo toliko prometa z njimi. Pa ne zaradi spoštovanja do svetnikov, temveč zaradi njihove lepote ali eksotičnosti. Tudi to je znamenje časa. In še nikoli niso svetnikov toliko ponarejali. Pa tudi angelov ne. Baročni angeli so v modi kot okrasni motiv. Sredi veličastnih oltarnih slik so celo v poniževalni vlogi nosilcev električnih žarnic... Danes, ko je tako malo živih angelov, srečpjemo med okrasjem posvetnih hiš, hotelov in turističnih gostišč vse polno starih, živo poslikanih... Koliko padlih angelov! Medtem ko sem premišljeval o vsem tem, sem pred sabo na mizi z inkrustacijami mahoma zagledal Kristusa brez križa. Ravno sem že mislil poseči po tiem, pa sem se brž ustavil, da ne bi s tem izdal posebnega zanimanja zar\j, s^j je starinar ves čas pozorno spremljal vse moje premike. Malo zaigram. Še enkrat odidem naokoli. Potem se pa neopazno približam in se skrivaj zagledam v Kristusa... Prvi trenutek me je osvojil! Že res, da ni bil ravno tisto, kar sem iskal. Bil je namreč hudo polomljen. Vendar me je ravno to kar priklenilo nanj. Ne vem, zakaj. Najprej sem se naredil, kakor da se zanimam za predmete okoli njega, zato sem jih jemal v roke in jih spet polagal nazaj: slonovo kost, bakreno posodo, miniature. Nazadnje sem z obema rokama prijel Kristusa. Krotil sem prste, da ga niso pobožali... Ne, oči me niso goljufale; v resnici je moral biti svoj čas to zelo lep Kristus. Zdaj pa skoraj sploh ni več Kristus. Pretresljiv, pohabljen torzo. Seveda brez križa. Manjka mu pol n°ge, cela roka; in čeprav ima glavo, je brez obraza... Ampak vse, kar je pstalo od lepega telesa, je tako usklajeno, anatomija tako čudovita in popolna, prsi in noge tako vitke, prt za Pasom tako izbrano obdelan, da sem Se Pri priči odločil, da ga bom kupil. Položim ga naznj na mizo, kjer je Prej ležal - zdni veliko previdneje, ka-kor da ga ne bi še bolj poškodoval. In Se znova zatopim v pregledovanje slonokoščenih, lesenih, porcelanastih Predmetov... Vendar ves čas premišljnjem: Koli- ko neki stane? Ne more biti posebno drag. Ko je vendar ves polomljen. Kaj pa, če je starinar opazil, da se zanimam zanj, in bo poskusil to izkoristiti? Poskušal sem se sprijazniti z mislijo, da bom spet ostal brez njega, kakor se mi je že nekajkrat primerilo, ker nisem imel zadosti denarja. Treba se je bilo odločiti in rešiti to vprašanje. Najprej vprašam za ceno kameje, potem slonokoščene figurice. Zaigram slabo voljo: »Kakšna škoda: vse je tako drago..." »Drago? Koliko ste mi pa pripravljeni dati?" Ne odgovorim. Mislim na Kristusa. Potem se odločim. Vzamem ga v roke, zaigram popolno ravnodušnost in vprašam: »Kaj pa tale?" Ne upam si reči »Kristus". Ko pa je tako zdelan. Bolj »predmet" kakor »človek". »Kaj pa tale?" Mogoče s takim vprašanjem dosežem sprejemljivejšo ceno. Pa sem se zmotil. Starinar stopi bliže. Vzame v roke polomljenega Kristusa in vzklikne: Joj, tole je pa nekaj čudovitega! Že vidim, oče, kako izbrušen okus imate in veste, kaj je res vredno. Pa ja; samo poglejte to imenitno rezbarijo, kakšna mojstrovina... Ta Kristus je prav gotovo izdelek kakšnega slavnega kiparja. Ali pa kakšne dobre šole." Odkrito priznam, da je imel prav v vsem, kar je rekel. Bila sva istih misli. Pa sem mu iz drugih razlogov vendar poskušal ugovarjati. »Že že, ampak je tako polomljen, tako zdelan. Brez ene roke in brez ene noge. Saj še obraza nima." »Nič ne de, oče. Takoj tule za vogalom poznam imenitnega restavratorja, prijatelja, ki vam ga popolnoma obnovi. Ko bo tale Kristus restavriran, bo muzejski primerek, vam zagotavljam." Malo je šel predaleč. Vztrepetal sem. Vse je kazalo, da se bom moral znova posloviti od Kristusa. »Dobro; in kakšna je cena?" Znova ga je hvalil, ga povzdigoval, ga božal. Pa ni božal Kristusa, ne; božal je tržno blago, ki se mu utegne spremeniti v denar. To me je posebno zabolelo. Nisem odnehal: »Za koliko mi ga prodaste?" Zamisli se. Malo premolkne. Se še zadnjikrat ozre po Kristusu. Zaigra, kako mu je hudo, ker se bo moral ločiti od i\jega. Potem mi ga izroči, pa pretirano velikodušno, in mi resignira-no, žalostno spregovori: »Nate ga, oče; vzemite ga; ni denarja, s katerim bi mi ga lahko plačali, vzemite ga! Ampak ker ste to vi, samo tri tisoč pezet - priznam, da ga dajem za svojo ceno. Dobili boste pravi biser!" Roke mi obstanejo na pol privzdignjene, na pol stegnjene in sredi poti ustavljene, ko sem že ravno hotel prevzeti Kristusa. »Tri tisoč pezet? Pojdite no! To je predrago..." In se zasučem, kakor da me bolj zanima kaj vem kateri od predmetov, ki je tik pred mano. »Predrago, pravite? Pa ste dobro pogledali, za kaj ste se odločili?" »Seveda", rečem, ne da bi se kaj obrnil. »To je predrago... “ In tako začneva, s hrbtoma drug proti drugemu, barantati. Starinar kot prodajalec povzdiguje Kristusove dobre strani, da bi lahko vztrajal pri ceni. Jaz mu kot duhovnik spodbijam prednosti, da bi mu znižal ceno. Sredi mešetarjenja pa se mahoma zdrznem. Gre za Kristusa, kakor da gre za navadno tržno blago. Ob Kristusu se divje spoprimeva v poslovni bitki ponudbe in povpraševanja. Seveda mi večkrat pride na misel Juda. Kuj ne gre tudi zdajle ravno tako za prodni o in nakup Kristusa? Je že res, to pot za Kristusa iz lesa. Ampak kolikokrat prodajamo in kupujemo Kristusa - ne iz lesa, temveč živega - v njem in v naših bližnjih. Naše življenje je le prevečkrat nakup in prednja Kristusa. Ni dvoma, da je Juda želel dobiti več, duhovniki pa so mu ponujali manj. Kakor danes jaz. In Juda se je delal, kakor da odhaja - kakor jaz! - pa se je znova vrnil k barantanju. In duhovščina se je delala, kakor da ji še malo ne gre toliko za nakup Kristusa - kakor zdajle meni! -samo da je lahko še naprej vztrnjala pri nizki ponudbi. Skratka: izšlo se je kakor zmerni; vsak malo sva odnehala. In se zedinila za ceno. Kakor Judež in judovski duhovniki. Starinar je preračunano nnjprej nastavil ceno previsoko, da ob že vnaprej predvideni znižani ceni ni nič izgubil. Tako se mi jo je posrečilo Tudi na cesti lahko molite MICHEL OUOIST Uvod Molitev? Prošnja? Danes, v XXI. stoletju? Boste rekli. Saj grem v nedeljo k maši in molim. Med tednom? Saj ni časa, snj ni priložnosti. Toliko dela imam, toliko študija. Velika družina me popolnoma zaposli; pa še organizacije, pa še delo za skupnost. Kje naj dobim še čas za molitev? Ste že kdnj pomislili, da lahko molite tudi na cesti, na avtobusu, na podzemski; ko stojite v vrsti pred banko ali sedite v čakalnici pri zobozdravniku? Kako molimo? Včasih samo poslušamo, knj nam govori Bog. Včasih nas nagovori po sosedi, po otroku. Drugič se nam približa v naravi: modro nebo, lepa roža, čista reka, visoka gora. Vse to nam lahko govori o Bogu. Soice sanhuške SMŽ obiskale pnovalce Rož- .ancjvega doma 0; Lučka Oblak l Jegličeva šola ABC 0 slovensko, oddelek Odrasle, kjer učijo prof. a rJetka Hostnik, ga. Tat-r a pipan in ga. Marjeta 'Pp- Foto: Peter Pavšer v ' Srečanje Rasti XV. Slomškovem domu. 5 .0,0: Lučka Oblak ,ln 6. z mladinskega ,Pe v Carapachayu. n ^ Morjenja mladcev Mladenk na Oblakovi °mačiji. Foto: M. Čeč Od zgoraj in od leve: 1. Pasijon na Pristavi za lansko cvetno nedeljo. — 2. S XIV. večera narodnih plesov na Pristavi: starejša folklorna skupina v ljubljanskih kostumih. Foto: M. Čeč — 3. in 4. Karapačajska folklorna skupina Maribor na gostovanju v Našem domu. — 5. Silvestrovanje v sanhuškem Našem domu. — 6. Dijaki in dijakinje tretjega letnika SSTRMB so pod vodstvom g. Francija Cukjatija obiskali cerkev in samostan Schonstadt. — 7. S silvestrovanja v Našem domu. Foto. Lučka Oblak