,ji'
to
,eV
*
/
/
'i
%
t
."ma Plačana v gotovini	«-«	r.A	^ „
^•postale i gruppo Cena 40 lir	TRST, nedelia 26. avg
TRST, nedelja 26. avgusta 1962
Leto XVIII. - Št. 188 (5272)
Pravilna načela
Manjšinske politike
Kot smo ponovno poročali, je bil v Kopru seminar mladine aiejnih področij treh držav o manjšinskih vprašanjih. O Jučkih tega seminarja nam Je poslal tajnik Mladinske ini-ive Svetina Vito naslednji članek.
f	*'etlen so se — kot
pru sk ze poročal — v Ko-. w. obrali predstavniki ’ttehAu<lne mladine, živeče ^ji, p j.^jnih državah: Avli ^PravA V? Jugoslaviji, da >dtiivTVljal1. o problematiki S^Ju	Na tem se-
?, *linsirJe • °!la prisotna tudi > sin,,? miciativa, ki zdru-
i'SSSž
A
T,
hw v ni6 -*n Beneške Slove-Xstni naporih za na-oho,n! obstoj. MI se je mno-zaključ-
u oh 1
S 5>a Od dela in "P So s'nar.]a in lahk______________
w Llltestiis,nneakovanja v celo-i^Stav? arna in poglobljena
&°kra?lan‘'šin’ katera fUvik-T1 razdvajala in še
Vlaa'° 1J udi
v vezi.
tre-
o, da je prav poglobljena vprašanjih narod-so
združevala in
1eSeJstv,?r u Prišl° do iz-icM živi?’ da imai° manjši-BfMh nii0 na vseh treh ob-
<MlnZC]ihJ v bistvut po‘ t^vtla in J°s do večinskega
2?41e in i So že mnogo pri-Av0 izvršile veliko po-
»o |U, iradi in držav. C6, rn! blI° potrjeno sta-i» \hi«i °rai° biti narodnost-
1. ^	. ne ninst meri narnSi
¥ 1)! 5vm‘‘‘e most med narodi i' %?0,iiaia aktivno prisotnostih CMih 11 k odstranjevanju '^vj q Predsodkov in pre-^>Pin- Zkib okvirov meja.
K°Pru
jenju
je bil po zelo poziti-
ct«f
J
\S	in še zlasti slo-
’J tč&2& KS
da določeni krogi %^'bo Swa’° na slovensko
V^ski i?. na tuie tel° v
C flq mdrzavi in da imajo oritnjšine popolnoma 0a mdn°S- Zato tudi slonja tUr?ušlna še vedno ni VXva?- pra
Priff,]3- ki bi bile politi? ko s»ne v sedanjem razil i, Povw,nar°dnostna vpra-ll tajo d Po svetu dokonč-
no.
N'«v«dhn s’le v Italiji mo-Svišče0 >-i?avzemati pozitiv-
do narodnih manj-
lt h^rav
1» V 0
" v,iai0 ttlinarju mnogo raz-tjja 0k„, analizi se je vi-»3vi Rajata dve klasič-pr‘ ocenjevanju na-
Paio^n- vprasanju Re
S° teš/^^šin lahko dota,,. samo v socalizmu.
fe1
pa, «m T?*a bili obe orne-
»nS
Selitev ,,<!tkviru borbe za ; s j? Javniave in demokra-
K>ioZf življenia- in
Xh Sil Jem Širokih na-
/}K>a5?„ras“ue ie
4
dinamično, ne anje narodnost-* z Zorni6 ne sme obrav-’	,	ffdi	?bve*	kota zavezni-
/	S^Pretjnj?1	notranji pro-
e- ki v.,	lb	gibanj vseh.
gledale na manj-
šino s stališča zavezništev, bi stale na popolnoma napačnem stališču in bi nepravilno pristopale k reševanju manjšinskih problemov.
Mnogo je bilo tudi govora o konkretnih stališčih strank do manjšine. Predvsem je bilo u-gotovljeno, da morajo napredne stranke gledati na manjšino kot na celoto, ne smejo o-bravnavati razne ločene dele, odnosno voditi razredna zavezništva, temveč se morajo boriti za interese manjšine kot celote in upoštevati kulturne, gospodarske, socialne in politične interese manjšine.
Vsa napredna gibanja morajo podpreti borbo manjšin za njih narodnostni obstoj ne glede na politično orientacijo manjšine. Le tako vodena borba bo resnično demokratična in bo prispevala k vedno večji demokraciji in svobodi v Italiji.
Zelo važno je tudi vprašanje stikov manjšine z njenim matičnim narodom, saj je od tega v znatni meri odvisen njen obstoj, ki je brez teh stikov ogrožen, in končno ločevanje privede do pospešene asimilacije. To je ponovno tudi vprašanje splošnega demokratičnega razvoja, ki mora omogočiti žive in tesne stike narodnih manjšin z matičnim narodom, kar je temelj za mirno sožitje med narodi in državami.
Po drugi plati pa narodnostne manjšine ne smejo iskati rešitve svojih vprašanj le v sebi, se ne smejo izolirati in zapirati vase, ker si bodo tako po eni strani ustvarjale še večja nacionalistična nasprotja, po drugi pa si z izolacijo onemogočile v notranjosti države, v kateri živijo, vsako stvarno in učinkovito borbo za svoje pravice.
Manjšina mora biti sila, ki sodeluje pri splošnem demokratičnem razvoju države, v kateri živi. Vključiti se mora v javno politično življenje, saj je to sestavni del borbe za njene narodnostne pravice. To še zdaleč seveda ni mišljeno kot asimilacija, temveč kot sestavni del borbe za narodnostni obstoj v okviru naporov za splošni demokratični razvoj.
Seminar je končno tudi poudaril nujnost samostojnega obstoja slovenskih narodnoobrambnih organizacij: kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja. Vse napredne sile morajo te organizacije podpirati, brez diskriminacij, odkloniti vsak poskus instrumenta-lizma ter omogočiti njihov miren razvoj na vseh področjih.
Delo v teh organizacijah, zlasti pa napori manjšine za obrambo njenih pravic torej ne morejo biti naloga dela manjšine, temveč vse slovenske skupnosti kot celote. Zato so tudi logične težnje slovenskega prebivalstva po enotnosti, in sodelovanju različnih skupin, ki vsem narekujejo premagovanje tega, kar nas loči in iskanje stičnih točk ter sodelovanje v naporih za naš narodnostni obstoj in razvoj.
VITO SVETINA
^otošnje poletje
.llv—
(Iz pariškejia tednika <(Expressv)
w > v	i' '
Na otoku Katarini pri Rovinju pihlja skozi visoke borovce rahel veter. Kar prijetno je sedeti tu v senci in se pogovarjati, medtem ko nekaj sto metrov proč pripeka žgoče sonce, Stotine in stotine kopalcev povsod, v morju in tik ob obali. Govorica? Babilonska zmešnjava. Križajo se slovanski, germanski in romanski jeziki.
Kljub temu pa je pod borovci veličastna tišina. V tej tišini smo poiskali prof. Diega Valerija, ki poučuje na padovanskem vseučilišču in ki se je znašel v Rovinju čisto slučajno. In še bolj slučajno je včeraj predaval na seminarju za šolnike (učitelje in profesorje) italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki je bil te dni v Rovinju. Prof. Valeri je prišel na Katarino na enotedenski dopust. Ker pa se je v Rovinju nahajal tudi njegov kolega s pado-vanskega vseučilišča prof. Gian-jranco Polena, in sicer zato, ker so ga povabili, da predava na seminarju, je tudi on sprejel vabilo, da spregovori 47 tečajnikom.
»Vabilo setn sprejel z veseljem,« nam je dejal prof. Valeri, ki zavzema v današnjem italijanskem slovstvu vidno mesto. Tema včerajšnjega predavanja je bila: sSodobna italijanska poe. zija«, toda prof. Valeri je prekoračil ta okvir ter se porazgovo-ril s tečajni ki o tem in onem. Verjetno je to storil zato, da bi si bil najhitreje na jasnem glede splošne izobrazbe tečajnikov in njihove zmožnosti dojemanja najnovejših dogajanj na področju italijanske kulture.
Prav v zvezi s tem smo ga vprašali, kakšna vprašanja so mu postavljali tečajniki. «Vprašanja so zadevala najrazličnejša področja italijanskega slovstva,« je odvrnil prof. Valeri. «ZnačiIno pa je predvsem dejstvo, da so tečajniki dokazali, da zares aktiv, no sledijo predavanjem, da se živo zanimajo za vse sodobne probleme italijanske kulture in da se konkretno trudijo, da ne izumre tradicija italijanske kulture v Istri, ki jo sicer nihče ne ograža.s
Izjave prof. Valerija so potrdile vtis, ki smo ga dobili pri razgovoru z ravnateljem rovinjske gimnazije prof. Bormejem. Seminar za italijanske šolnike v Jugoslaviji je priredila vlada Ljudske republike Hrvatske. Tečajnikov je 47, ki so vsi italijanske narodnosti, in sicer iz koprskega, puljskega in reškega okraja. Predavanjem pa prisostvujejo tudi štirje hrvaški učitelji in profesorji, ki se želijo izpopolniti v italijanskem slovstvu in italijanski zgodovini.
Tečaj se je začel v ponedeljek 20. t. m. ter je trajal vsak dan od 8. do 13. ure. Zaključil se bo jutri. Dnevno so predavali trije profesorji. Dva, in sicer prof.
iiiiiiiiiiaiiiliiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiifiiiiMitfifiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiuiilllliiiilMiiiniiiiTiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiMifililiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiitiilllifiiiiliiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintillllliliillliiHiiiiilillliiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiimiiiiimiii
V zadnjem času se je napetost okoli Berlina znova stopnjevala in prišlo je tudi do več incidentov. Slika je posneta
ob prehodu iz vzhodnega dela mesta v ameriški sektor
Seminar v Rovin ju
Kubanski begunci, ki so prišli iz ZDA so z dveh ladij obstreljevali Havano
Obstreljevanje je trajalo sedem minut in poškodovanih je bilo več poslopij - Castro je poudaril odgovornost ZDA za napad - Izmikajoča izjava ameriškega državnega departmaja
HAVANA, 25. — Havanski radio je oddajal izjavo predsednika vlade Fidela Castra, s katero je sporočil, da so preteklo noč neznane oborožene ladje bombardirale Havano. Castro je dodal, da je po mnenju kubanske vlade za ta napad odgovorna ameriška vlada.
Izjava se glasi; «Ob 23.30 -----------------—
teklo noč so ladje, opremljene s
topovi napadle obalo Havane in so izstreljevale dvajsetmilimetrske izstrelke. Ladje napadalcev so se v temi približale za približno kilometer od obale in so začele streljati proti poslopjem prve ceste v Miramaru. V tem delu mesta so številna stanovanja študentov, ki so dobili študijske štipendije hotel Icar, gledališče Chaplin in’ privatne hiše, v katerih stanujejo številne ženske in otroci. Te hiše so eksplozivni izstrelki zadeli na številnih krajih in so s tem spravili v nevarnost življenje stanovalcev.
Ta iznenadni in izdajalski napad dokazuje podlost, zločinstvo in piratstvo njegovih izvršiteljev. Ameriška vlada in plačani agenti, ki jih ta vlada rekrutira in obo-rožuje, delujejo nekaznovano z obal Floride, in to je izzivanje zakonov in najosnovnejših mednarodnih določb.
Mi valimo na vladb ZDA vso odgovornost za ta novi podli napad proti naši deželi in obsojamo pred vsem svetom napadalne načrte, ki jih imperialisti pripravljajo proti Kubi. Opozarjamo predsednika ZDA, da bo nase ljudstvo sprejelo vse potrebne ukrepe, da se zavaruje pred nevarnostjo.
Kubanska revolucija, ki je niso mogle uničiti gospodarska blokada, stalne vojaške akcije in neposredni napadi, ki so jih organizirale ZDA, bo sposobna upre-ti se in odbiti nov neposreden napad. Domovina ali smrt. Zmagali bomo »
Kakor piše list «Hoy», so nekateri izstrelki prileteli v dve so-
bi hotela Sierra Maestra. Osebje hotela je povedalo, da je napad trajal sedem minut. V veži hotela so našli 20-milimetrske in 57-milimetrske izstrelke. List dodaja,
da je en izstrelek priletel v sobo, kjer sta spala dva otroka, in eksplodiral nekaj centimetrov pred posteljo, a jU na - srečo ni ranil.
Tudi gledališče Chaplin je bilo poškodovano. Kubanski radio je sporočil, da so ladje izstrelile skupno okoli šestdeset strelov. Ne. kateri kubanski vojaki so začeli streljati proti silhuetam, ki jih je bilo videti na morju, toda proti-
letalske baterije, ki so vedno v pripravljenosti, niso streljale, ker v temi niso mogli nič izslediti.
V Washingtonu je ameriški državni departma zavrnil odgovornost za bombardiranje Havane. V uradnem sporočilu državni departma zanikuje sleherno zvezo ZDA s tem bombardiranjem.
Popoldne pa je predstavnik a-meriškega državnega departmaja izjavil, da imajo dokaze, da je
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«lll,|lllllllllll||||||||il|||llllllliUMIIIIIIII||lilillllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllll«llllll||||||ai||„|,||||„||||||||||
VČERAJ NA PLANINI PRENJ PRI MOSTARJU
Pristanek letala na višini 1765 m
Takoj po pristanku je letalo zgorelo, toda vseh 27 potnikov se je rešilo ■ Katastrolo je preprečil pilot Dragan Milosavljevič
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Letalo jugoslovanskega Aerotransporta, ki je danes zjutraj ob 6.20 odletelo na redni progi iz Mostarja za Beograd, se je moralo zaradi vzrokov, ki jih bo preiskovalo3 komisija morala še ugotoviti; zasilno spustiti na planini Prei’1 blizu Mostarja na višini 1765 o1' Letalo se je kmalu po prista11' ku vžgalo in popolnoma zg°r®' lo Vsi potniki in člani posad ke so se pravočasno rešili. benemu izmed 27 potnikov, h'e . katerimi je bilo 9 otrok, se nl ničesar zgodilo, od 4 članov P° sadke pa sta dva pri reševanj11 potnikov zadobila lažje poško be. Člani posadke in potniki s“
se peš spustili s planine ',a
sto, ki vodi v Mostar, od
koder
so jih s posebnimi vozili pripe- i 1Jali v Mostar. Mnogi so popol- ■ dne že z drugim letalom prispeli v Beograd.
Mehanik letala Andjelkovič je izjavil novinarjem, da je letalo popolnoma normalno starta-lo. Opazil je, kaj se je dogodi-io šele, ko se je letalo prisilno spustilo. Člani posadke so po-ž<tvovalno pomagali potnikom, da so hitro zapustili letalo in fešili prtljago. Letalo se je 10 minut zatem vžgalo in zgorelo.
Po mnenju potnikov je glav-ni pilot Dragan Milosavljevič s svojo prisebnostjo preprečil veliko katastrofo. Spustil se je bamreč na terenu, ki splnh ni Primeren i a spuščanje. samo kakih 10 metrov pred prepadom.
B. B.
Socialistični mladinci iz Furlanije in J. krajine na Reki in v Pulju
REKA, 25. — Kot gost mladinskih organizacij okrajev Pulja in Reke je prispela danes na Reko delegacija deželne federacije Socialistične mladine Italije za Julijslco krajino in Furlanijo. Na Reki se bodo člani italijanske delegacije razgo-varjali z zastopniki Italijanske unije za Istro m Reko in z zastopniki reške mladine Poleg tega bodo obiskali Opatijo, Po" stojno in Pulj.
bombardiranje Havane organizira, la skupina kubanskih beguncev, ki živijo v Miamiju. Dodal je, da gre za organizacijo kubanskih študentov,
»Tak napad, organiziran v naglici, je dejal predstavnik, ne more ošibiti komunističnega aparata, Medtem ko cenimo ču»tva te skupine svobodnih študentov in njihovo nasprotovanje zatiralni sili tamkajšnjega režima, nam je nemogoče odobriti uporabljanje ozemlja ZDA kot izhodiščne točke za take napade. Obalna straža namerava zapleniti ladje, ki so jih uporabili za napad. Vsak poizkus katere koli organizac.je, da bi kaj takega ponovila, bo povzročil izvajanje določb zakona o nevtralnosti.)) Na vprašanje, za kakšne ladje je šlo, je predstavnik odgovoril, da gre za dve »privatni« izvidniški ladji, ki sta »verjetno« sedaj že pris-eli v ameriške teritorialne rude.
Toda to amefiško odgovornost jasno kaže izjava, ki jo je v Miamiju na Floridi (kjer se zbirajo kubanski begunci, ki jih ZDA podpirajo) predstavnik organizacije »Directorio Revolucionark Estudiantil. izročil tisku. Ta izjava javlja, da sta dve ladji sinoči ob 23.30 «0010111 gledališče Chaplin*. Izjava dodaja, da S *	^ve	oboroženi «z
več kakor štirinajst topovi*. D»--	,*?,rav‘ izjava, da sta ladji iz'
strel i i proti gledališču Chaplin
štirinajst strelov iz topov in proti hotelu, kjer je v istem trenutku bil sprejem na čast češkoslovaškim m sovjetskim tehnikom, ki so nedavno prišli na Kubo Dalje trdi poročilo, da so v gledališču Chaplin stanovali tehniki, ki so prišli iz Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav. Dalje je rečeno, da bombardiranje pomeni znak za povečanje dejavnosti v gorovju Escambray.
Gianfranco Polena ter prof. Ser-gio Anselmi, sta prišla iz Italije. Prvi poučuje, kot smo ie povedali, na padovanskem vseučilišču, drugi na vseučilišču v Anconi. Povsem slučajno je vodstvo seminarja angažiralo prof. Valerija, medtem ko je bilo načrtno predvideno sodelovanje prof. Lucia Lonze in prof. Carla Schiffrerja iz Trsta. Prof. Lonza bo predaval danes, in sicer o temi; eZakaj ni prišlo do agrarne reforme za časa italijanskega preporoda«. Prof. Schiffrer pa bo razpravljal «0 demokratičnih strujah v italijanskem preporodu«.
Ce preberemo program predavanj se. nam vsiljuje vtis, da je pripadla predavateljem, ki so jugoslovanski državljani (gre za nekaj profesorjev z zagrebške in beograjske univerze, za prof. Bormeja in še nekatere druge) naloga, da seznanijo tečajnike z najnovejšimi izsledki na področju italijanskega jezikoslovja. Vsaj nekateri predavatelji iz Italije pa so posvetili svojo pažnjo vprašanjem zgodovinskega in političnega razvoja Apeninskega polotoka v zadnjih sto letih.
V tej zvezi menimo, da bo precej zanimivo današnje predavanje prof. Lucia Lonze, posebno zato, ker bo zadevalo eno izmed najbolj perečih italijanskih socialnih in političnih vprašanj: agrarne reforme. Predavanje bo toliko bolj zanimivo, ker je predavatelj tržaški socialdemokrat. Isto velja tudi za predavanje prof. Schiffrerja.
K vsemu temu lahko dodamo še nekaj misli. Jugoslovanske šolske oblasti se aktivno trudijo, da bi se zvišala splošna raven izobrazbe šolnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji. V ta namen oblasti same prirejajo seminarje in tečaje, na katerih predavajo tudi znane osebnosti na področju književnosti in zgodovine iz italijanske republike. Popolnoma pravilno! Mi smo v našem časopisu že neštetokrat poudarili, da mora biti narodna manjšina tesno povezana s kulturnim dogajanjem v matični deželi. Kar se nas tiče, smo se vedno držali tega načela. Zal pa je res, da ta naša stremljenja niso našla odmeva pri tukajšnjih in tudi rimskih oblasteh. Kdaj se bodo te oblasti zavzele iskreno in pošteno za ohranitev kulturnih in drugih tradicij Slovencev na Tržaškem in Goriškem (da ne govorimo o Beneški Sloveniji, kjer se Slovencem sploh ne priznajo niti najosnovnejše pravice), kdaj bodo te oblasti poskrbele za seminarje, tečaje itd. ob sodelovanju slovenskih in drugih predavateljev iz Jugoslavije?
Tržaški Slovenci z veseljem a-gotavljamo take pobude kot je rovinjski seminar za italijanske šolnike, ker smo prepričani, da je ta pot edina, ki lahko pripelje do mirnega sožitja med narodi, ki živijo drug tik drugega, ali se celo prepletajo na določenem zemljepisnem področju.
Zato je tem bolj nerazumljivo in nedopustno šikaniranje, ki so Pa doživeli ljubljanski slavisti med svojim obiskom v Beneški Sloveniji in v Čedadu v pretek, lih dneh.
Medtem ko Je napetost v Berlinu, ki Je prevladovala ve» prejšnji teden, včeraj in predvčerajšnjim nekoliko popustila, Je prišlo na Kubi do bombardiranja Havane, ki se zdj kot odgovor na sovjetsko ukinitev vojaškega poveljstva ZSSR. Begunci s Kube, ki operirajo v Miamiju na Floridi so se pohvalili, da so prav oni poskrbeli za bombardiranje Ha. vane z dveh ladij oboroženih z več kot štirinajstimi topovi. Žara-di tega Je Castro upravičeno pripisal odgovornost za napad ameriški vladi, ki delovanje kubam. skih beguncev na svojem ozemlju dopušča.
Po zasedbi radia in drugih u-stanov s strani vojakov četrte vilaje se je napetost v Alžiriji včeraj nadalje povečala. Predstav, nik političnega urada Je označil sedanje stanje z izrazi eanarhija in splošna negotovost* in obso. dil ravnanje četrte vilaje ter povedal sklep urada, da se volitve, ki so bile napovedane za 2. september, odložijo do trenutka, eko bodo zagotovljeni pravi pogoji miru in izvajanje zakonite oblasti političnega urada*, kajti na. redna skupščina ne more biti izvoljena »pod pritiskom zunanje sile, ki spravlja v nevarnost vlado in suverenost ljudstva*. Član političnega urada Mohamed Bu-diaf pa Je podal ostavko, kar po. meni, da vladajo nesoglasja tudi v samem političnem uradu.
Tudi v Franciji ni stanje rožnato. Sodeč po dejstvu, da še vedno niso izsledili atentatorjev na de Gaulla in po najnovejšem le-‘ak,u’ ki Je podpisal »Narodni svet odpora — OAS», kaže da i-majo poborniki atentata svoje paJ. dase tudi v narodni skupščini,
Velika važnost se pripisuje pri-hodu začasnega generalnega tajnika OZN U Tanta v ZSSR, kjer se bo sestal n Hruščovom. Mno. gj na Zahodu so mnenja, da bt utegnil njun rzzgovor vsaj neko-n ko ublažiti napetost okrog Beiv
PriinonH ’u ifcT n!)?
— 2 —
26. avgusta
i)j
NOVA NEVARNA ZAOSTRITEV V ALŽIRIJI
Volitve v Alžiriji so bile zopet odložene Obtožbe političnega urada proti četrti vilaji
Budiaf je izstopil iz političnega urada, katerega obtožuje, da ni izpolnjeval sporazuma - Četrta vila ja je napovedala za danes tiskovno konferenco
AL2IR, 25 — Volitve v Alžiriji so bile znova odložene in se ne ve, kdaj bodo razpisane. To je sporočil politični urad in pozneje tudi začasni izvršilni svet. Razen tega je začasni izvršilni svet sporočil; da zaradi nastalega položaja ne more več v celoti izvajati svojih funkcij. Član političnega urada Budiaf pa je sporočil svojo ostavko.
'Izjava političnega urada, ki jo
^uui..iicsa u.oua, n. i ; i.
je prebral na tiskovni konferenci Mohamed Kidcr, sc glasi:	»Po-
novno grozi naši deželi velika nevarnost. V trenutku ko je imela enotnost alžirskega naroda priti do izraza z izvolitvijo ustavo laj-
ne nerodne skupščine, je nov u-dar onemogočil akcijski načrt političnega urada FLN. Svet četrte vllaje hoče s silo orožja uveljaviti svojo absolutno obia.1t v Al-žiru, prestolnici naše domovine, ki je bila osvobojeni z žrtvijo vsega alžirskega ljudstva Člani sveta četrte vilaje so zavrnili takojšnjo in praktično konverzijo, ki je postala potrebna s proglasitvijo neodvisnosti, zavrnili so nujno potrebno ločitev met vojsko, državo in stranko, odklonili so izvrševanje sklepov političnega urada, ki prepoveduje aretacije, izterjevanja, ugrabitve eerep-skih tehnikov, imenovanje funkcionarjev, uzurpacijo civilne m vojaške oblasti, in so se celo ekskluzivno polastili radiu in televizije naše prestonict Sovražnost proti političnemu uradu se je še posebno izrazila v samovoljni cenzuri, ki absolutno prepoveduje radiu in krajevnemu tisku širjenje
naših izjav. Svet četrte vilaje se ni ustavil pri d o nabijanju sil . proti državljanom velikega Alži-ra v poizkusu :js umetno izolirajo političo. urit Kiti zvijače niti sila n’.,o iso-.le preprečiti alžirskii -	'■ r"bi'. clcem, da »o na
množični manifest o ki je bila v četrteK na Forumu, pogumno in navdušeno odobrili akcijo, ki jo je začel politični urad.
Prezirajoč odobravanje ljudstva, ki ima vrednost plebiscita, i. če svet četrte vilaje zadušiti glas političnega urada in paralizirati njegovo akcijo.
Alžirsko pristanišče, ki je ključ gospodarskega in trgovinskega zdravljenja, je postalo privatna lastnina peščice častnikov. Zaradi brezposelnosti in premajhne zaposlenosti delavcev nastaja nevarnost, da se ustvari zmeda pri oskrbovanju mest in dežele in da se s tem povzroči pomanjkanje.
Zaskrbljenost vlada ne samo med širokimi sloji delovnega prebivalstva, temveč se širi tudi na kroge diplomatskega zbora, ki je akreditiran v Alžiriji.«
Tu je Kider prekinil čitanje izjave in je sporočil, da je bil si-
noči sestanek, ki so se ga udeležili vsi člani diplomatskega zbora v Alžiru. Na tem sestanku je fran coski predstavnik Marcel Jeanne-ney dobil nalogo, naj obvesti začasni izvršilni svet «o nasilju in obnašanju nekaterih vojskov v prestolnici«.
Kider je nato nadaljeval branje izjave: »Spričo takšne anarhije in splošne negotovosti, ki jo ustvarja nediscipliniranost sveta četrte vilaje, izjavlja politični u-rad, da ne more več v celoti izvajati svojih funkcij.
Politični urad poudarja svoje zaupanje' v budnost, hladnokrvnost in prisebnost alžirskega ljudstva in opozarja javno mnenje in svoje pristaše na odkrit upor častnikov, ki sestavljajo militaristični svet. Poudarja, da so ti neposredno odgovorni za vse, kar bi nastalo iz. uzurpatorskega položaja, ki lahko dejansko prekine poslanstvo političnega urada.
Da pomaga pri odpravi zmede in slabih namenov, meni politični urad. da ne more več obdržati investiture, ki jo je dal kandidatom za splošne volitve, ki so določene za 2. septembra. S tem da bi hoteli za vsako ceno izvoliti narodno skupščino, ki je že od vsega začetka obremenjena s hibo in podvržena pritisku zunanje sile, ki spravlja v nevarnost vlado in suverenost ljudstva, pomeni graditi na pesku.
Da se reši dejanska demokracija, da se zajamči zgraditev močne, ustaljene in pravične države, da se lahko začne graditev moderne Alžirije, kjer bodo kruh, zemlja in svoboda zagotovljeni vsem Alžircem brez razlike, je politični urad sklenil odložiti volitve do trenutka, ko bodo zagotovljeni pršvi pogoji miru in izvajanje njegove zakonite oblasti.«
Preden je prebral izjavo, je Kider sporočil, da sta tretja in čer trta vilaja sporočili v pismu političnemu uradu, da se bosta vzdr. žali volitev, ker nista v zadostni meri sodelovali pri pripravi' kandidatnih list.
Svet četrte vilaje se je sestal danes popoldne. Seja je tajna in bo verjetno trajala pozno v noč. Predstavnik vilaje je izjavil, ds bodo jutri sklicali tiskovno konferenco, da obrazložijo stališče četrte vilaje. Kakor se je zvedelo, bo svet te vilaje obtožil politični urad, da ne spoštuje sporazumov, ki so bili sklenjeni z vlado.
Tudi član političnega urada Mo-hamed Budiaf se ne strinja s sklepi političnega urada in je sporočil s posebnim pismom svojo o-stavko. Budiaf je tudi podpredsednik alžirske vlade in je sprejel članstvo političnega urada po dolgih pogajanjih. V svojem pismu Kider ju pravi Budiaf, da je z današnjim sporočilom o odložitvi volitev postalo jasno, da na-
.......................................................................................................mini................mn..........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiihiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii.....nmiiiin......................................................."iihiii
MAR SAMO ZARADI »ZARJAVELEGA BIROKRATIČNEGA APARATA«?
Huda dezorganizacija pri preskrbi prizadetih Drugi dan spopadov s policijo v Bariju
Hude obtožbe vsega tiska zaradi obupnega stanja ponesrečencev - Sklep sestanka pri Fanfaniju: minister Sullo in podtajnik Ariosto se morata vrniti v prizadete kraje - Pri RAI-TV so doslej zbrali čez 355 milijonov lir
RIM, 25. — Vse kaže, da organizacija pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu v južni Italiji kar precej šepa. Dopisniki dnevnikov iz vse Italije soglasno poročajo, da vlada neverjetna dezorganizacija, da zlasti prebivalstvo Irpiftie z veliko zamudo prejema pomoč. tUnita» piše, da v Arianu preživlja 72 oseb noči pod enim ..samim šotorom, da je velika
večina prebivalcev, ki so izgubili streho nad glavo, še vedno prisiljena spati pod rjuhami, ki so jih razpeli na električnih drogovih.
Dopisnik turinske e La Stam-pa» poudarja zlasti, da ponesrečenci že tri dni niso zaužili nič toplega, da je v prizadete kraje doslej prišlo odločno premalo živeža. Dopisnik se zaskrbljeno vprašuje, kaj bo iz teh ljudi brez strehe in brez najnujnejših potrebščin. ko se bo začela zima.
Dopisnik milansKega «11 Gior-no», ki velja za nekako neuradno glasilo vlade levega centra, pa objavlja članek pod naslovom: »Spijo v vlakih, medtem ko za
le vsote denarja, ki bodo pozne-ie določene. Blagajna- za Jug in
INA-Ca.sa bosta dali prednost obnovi prizadetih krajev. Glavni sklep sestanka pri Fanfaniju pa je bil, da se minister Sullo . in podtajnik Ariosto povrneta na prizadeto področje, kjer naj koordinirata izvajanje današnjih skle' pov. Končno so sklenili, da ministrstvo za kmetijstvo lahko zahteva od zakladnega ministrstva
blokov, nasilja, žalitve, uporniške, ga zborovanja« itd.
Demonstrante je kot po navadi napadala predvsem «Celere». Vedno, ko sp se jeepi čelerinov poka zali, so se 'demonstranti porazgubili po tesnih ulicah starega mesta, kamo.r so policijski agenti metali solzilne bombe.
Pogajanja, ki so bila danes na prefekturi, pa so se zaključila brez uspeha in se bodo nadaljevala v ponedeljek na vsedržavni stopnji ter nato še v četrtek v Bariju. Pokrajinsko tajništvo federacije gradbenih delavcev CU-1L je sporočilo, da se bo stavka nadaljevala še tri dni. Tajništvo poudarja v svojem sporočilu, da
deset tisoč stotov pšenice in jih j ^ J odgovornostma inciden-
te predvsem na industrijce, ki (so ostali, kljub stavki, nepopustljivi. »Avanti!« poroča, da bi se ma-
ienja razsajati tifus«. Glasilo PSI «Atlanti!« poroča o razmerah v prizadetih krajih pod ogromnim naslovom: «Preveč je zarjavel bi-rokratiini stroj v naši držam — Neopravičljive zakasnitve pri organizaciji pomoči — V najbolj prizadetih krajih primanjkuje kruha«.
Vsa ta poročila in verjetno 1r-di druga so prisilila predsednica vlade Fanfanija, da je danes sklical v palači Chigi sestanek vsen predstavnikov ustanov ih organizacij, ki skrbijo za pomoč ponesrečenim.
Na sestanku so sklenili, da bo notranje ministrstvo prevzelo nadaljnjo akcijo pomoči, ministrstvo za javna dela pa bo skrbelo za obnovo mest in vasi, za kar bo imelo pa razpolago štiristo milijonov oziroma dve milijardi ur, jih je določila vlada, ter osta-
tres poDolnoma porušil domove. Minister Sullo je takoj izdal vsa potrebna podrobna navddllo, da državni organi v čim večji meri olajšajo trpljenje ponesrečenih.
Medtem se nadaljuje nabiranje denarnih sredstev za pomoč, kakor tudi pošiljanje vsega potrebnega materiala, zlasti pa živeža in odej za tiste, ki so izgubili streho nad glavo. Nabiralna ak. cija. ki jo je organiziral RAI-TV, je včeraj zvečer presegla znese* 355 milijonov lir.
ski režim, ki so ga uvedle v Berlinu z enostranskimi in samovoljnimi ukrepi, s tem da so postavile ta režim pod oblast t£eh zahodnih poslanikov, ki so “ajcredl-tirani pri bonkki vladiti e more biti pravna, .'podlaga ža ■ Nemško demokratično republiko. ;iiJi».njeno prestolnico.*
Kohl je izjavil, da so prav tri zahodne države napravile konec štiristranskega statuta v Berlinu, in je dodal: »Tri zahodne države "so 21. decembra 1948 ustoličile ločeno zavezniško poveljstvo, ki je po njihovi želji lahko izva jalo svoje sklene samo v zahodnih sektorjih enostransko kršitvijo
merava politični urad ostati na oblasti za nedoločen čas in da je tem sestanek narodnega sveta alžirske revolucije avtomatično odložen. »Iz vseh teh razlogov, pravi Budiaf, menim, da se sporazum, ki je bil sklenjen med nami, ni spoštoval, in zaradi tega se umikam iz političnega urada in se v celoti ograjujem od vsega, kar bi se utegnilo 'zgoditi.«
Zatem poudarja, da je sporazum s političnim uradom predvideval tudi zmanjšanje napetosti v Alžiriji in sklicanje narodnega sveta alžirske revolucije, ter dodaja: »Na žalost, ni politični urad, odkar je prevzel oblast, deloval
Berlin
Ce je obletnica berlinskega zidu potekla razmeroma mirno, čeprav so na Zahodu stopnjevali napetost, je v dneh, ki so sledili obletnici, prišlo do precejšnjih nemi. V zahodnem Berlinu so bile
v takem duhu. Kot primer bom
navedel svojo izključitev od pripravljanja volilnih list, od imenovanja številnih političnih voditeljev na važna mesta in od nekaterih drugih sklepov, ki so se tikali odgovornosti političnega u-rada kot celote.«
Budiaf poudarja razen tega. da absolutno nasprotuje slehernemu merjenju sil, naj pride od koder koli, in \-judarja svojo popolno ' ‘ Mt
neodvisnost.
U Tant v Moskvi
MOSKVA, 25. - Tajnik OZN U Tant je prišel danes popoldne v Moskvo. V SZ bo ostal pet dni kot gost sovjetske vlade. Prvi sestanek s Hruščovom bo imel verjetno v torek ob Črnem morju, kjer je Hruščov na počitku.
«Med svojim bivanjem v SZ, je izjavil U Tant ob prihodu, bom imel razgovore s sovjetskimi voditelji, s katerimi bom proučil glavna aktualna vprašanja, zlasti tista, ki zadevajo Združene narode.« Izrazil je upanje, da bodo ti razgovori »plodni«, in je dodal: «Mislim, da bo sovjetsko stališče v skladu z našimi upi.« Na letališču so U Tanta sprejeli pomočnik zunanjega ministra Soboljev in druge osebnosti.
Opazovalci menijo, da bo skušal U Tant zvedeti od Hruščova, ali se bo udeležil zasedanj skupščine OZN v New Yorku ali ne Dalje menijo, da bo II Tant skušal zvedeti za stališče sovjetskih voditeljev glede njegove ponovne izvolitve za tajnika OZN, ko bo aprila potekel njegov začasni mandat.
Po obisku v SZ bo U Tant obiskal še Poljsko. CSSR. Avstrro in Švico. V New York se bo vrnil 4. septembra,
Železniška nesreča v Švici
velike demonstracije. Demonstranti so se spopadli z zahodnonem-ško policijo ter so napadali s kamenjem avtobus s sovjetskimi vojaki in podzemeljsko železnico. O položaju v Berlinu sta se v Wu-shingtonu razgovorjala tudi ameriški državni, tajnik Dean Rusk tn sovjetski poslanik Dobrinin.
Povod za demonstracije so na Zahodu izbrali smrt IH let starega mladeniča iz vzhodnega Berlina, ki so ga vzhodnonemški policaji ustrelili na begu in je ob zidu umiral, ne da bi mu kdo nudit pomoč.
Po nekaj dneh so demonstracije prenehale, ker so zahodnonemške oblasti odredile stroge ukrepe, češ da so demonstracije *voda na mlin komunistom».
Tri zahodne vlade so bile predlagale sovjetskemu vojaškemu poveljniku v vzhodnem Berlinu sestanek, da bi se pogovorili o ukrepih, ki naj zmanjšajo napetost. Ko so se pripravljale, da pošljejo sovjetskemu poveljniku nov predlog v tem smislu, ker je prvega zavrnil, je sovjetsko obrambno ministrstvo ukinilo vojaško povelj-•rutjzag a afiziu/oS ajjsjaCaos oais O tem so obvestili predstavnike vojaških oblasti ZDA, Velike Britanije in Francije v vzhodnem Berlinu in sporočili, da so vprašanja, ki se nanašajo na nadzorstvo nad gibanjem osebja in o-skrbovanjem garnizij treh zahodnih sit v zahodnem Berlinu in izven njega ter tudi druga vprašanja, «začasno pod juriksdicjo štaba sovjetskih čel v Nemčiji«.
Kmalu zatem je vzhodnonemška vlada imenovala za vojaškega poveljnika Berlina generala Poppeja, Ameriški državni departma je takoj izjavil, da ne namerava priznati «ne DR Nemčije ne njenih upruonih aktov*. Ameriški predsednik Kennedy pa je na tiskovni konferenci dejal, da bi se hotel sestati s Hruščovom, če bi ta prišel na zasedanje OZN v New York. V ZDA tolmačijo zadnji sovjetski ukrep kot pritisk SZ na • pravice zahodnih sil v zahodnem Berlinu*. Moskovski opazovalci pa pravijo da je SZ s tem formalno prenehala biti okupacijska sila v Berlinu. Na splošno prevladuje mnenje, da zaostritev bo •presegla razumne meje*,
kov med Deanom in Dobrininom v zvezi z Berlinom. Prihodnji mesec se bo začelo zasedanje skupščine OZN, te dni pa odhaja tajnik OZN U Tant na obisk v Moskvo. Adenauer je torej znova pritisnil na gumb, tako da se je sprožil stroj, ki je vso zadevo znova pritiral do skrajne napetosti.
Atentat na de Gaulla
V sredo zvečer je skupina natovskih teroristov oganizirala atentat na predsednika De Gaulla, ko se je ta vračal s seje vlade, uti kateri so razpravljali o ukrepih proti oasovskirn teroristom. Na C e Gaullov avtomobil so atentatorji streljali s treh strani z brzostrelkami in so skupno sprožili okoli 150 strelov. De Gaulle se je rešil le po čudežnem naključju, ker je njegov avtomobil hrzel po cesti s hitrostjo okoli 140 km na uro. Vendar pa je bit avtomobil zadet in ena krogla je švignila prav mimo De Gaullove glave. Atentatorji so prišli na kraj atentata
kamiončkom, ki so si ga biti izposodit v neki garaži. V tem ka.
ŽENEVA, -25. — Na švicarski postaji Schoenenwerd je potniški vlak, ki je prihajal iz Belgije in v katerem je bilo več italijanskm delavcev, ki so odhajali na počri Berlina. S svojo njce zavozil v tovorni vlak, k\ Sitvijo protimfhta- I je	llstav
nifestacija stavkajočih mirno končala, če se ne bi vrinili meri rte-monstrante provokf iorji, ki nimajo nobenega opravka s sindikalno borbo. «Unitii» pa p:še, da je hude spopade in incidente povzročil brutalni napad policijskih agentov na delavce.
Iz Barija pa so prihajale ves dan vznemirljive vesti o nadaljevanju demonstracij gradbenih delavcev, ki jih je že včeraj policija napadla. Demonstracije so se ponovilo dopoldne in popoldne in že samo število «priprtih», ki znaša 210, priča o ostrini in obsežnosti demonstracij. To potrjujejo tudi policijska poročila o ranjenih med demonstranti in policaji; ranjen je bil tudi neki novinar, ki mu je priletel kamen v glavo in ki bo ozdravel v desetih dneh. Po zadnjih podatkih so prijavili danes še dvajset demonstrantov sodišču »zaradi cestnih
ki jih je
■mm...................................................................................................
Z Rossijevim filmom «Smo£ začetek beneškega festivala
BENETKE - UDO, 25. — Z italijanskim filmom •Smog*, ki ga je režiser Franco Rossi izdelal v ZDA, se je pričel XXIU. filmski festival, ki se imenuje tudi festival tridesetletnice. Pred tridesetimi leti so namreč prvič izvedli nekaj, kar sicer n iti od daleč ni bilo podobno sedanjim festivalom, bilo pa je vendar začetek.
Danes zvečer je vse to omenil v svojem kratkem govoru predsednik Biennale prof. ftalo Sici-liano, nakar je festival uradno otvoril ministrski podtajnik posl. Dorin Antoniozzi.
Rossijev film «Smo(j« ne spada v kategorijo filmov, s kakršnimi se je festival navadno otvarjal a-li zaključeval, namreč lahkotnih filmov za optimistično občinstvo mondeni kili večerov. Rossijev film je teiak in brez koncesij. Občinstvo je film sprejelo z velikim navdušenjem ter burno ploskalo režiserju Rossiju ter glav. ni m igralcem, ki so bili t> dvorani- to so: Annie Girardot, Ennco Maria Salerno in Renato Salvato-ri Girardot pa se ne more potegovati za nagrado, ker je bila v italijanski verziji filma dubltra-
nabanaŠnje otvoritve pa so se po-lea predstavnikov oblasti ude le-žili še razni igralci, tako Gma Lollobrigida z možem Milkom, Maiimiltan Schell, Don Mura«, Stanleg Baker, Jacqueltne Sas-sard in drugi.
Za jutri bi moral biti na sporedu film «Eoa» režiserja Josepha Losejja, italijansko-francoske produkcije. Toda producent Raynond Aim ga je odtegnil. Za film je bilo znatno zanimanje, ker nasto■ pa v njem Jeanne Moreau, o ka• ter i so govorili kot o zelo možni zmagovalki za najboljšo žensko interpretacijo.
V Arczzu «V. Vodopivca na petem mestu v finalnem tekmovanju
Vzhodnonemška izjava o noti treh zahodnih vlad
BERLIN, 25. — Načelnik pravnega odseka v vzhodnonemškem zunanjem ministrstvu Michael Kohl je tiskovni agenciji ADN v zvezi z zahodnimi notami, ki so jih tri zahodne države poslale 23. avgusta v Moskvo, izjavi.: • Poizkus treh zahodnih držav, ia okupacij-
rističnih navodil iz Ya!te in Po*s-,
dama so si zahodne države za- "e,r. 1 ,	,	,
pravile pravico, da se sklicujejo j ualijanska delavca,^ drugih na kateri koli snorazum. ki je | je povezan s temi temeljnimi konvencijami protihitlerjevske koalicije. »
700 milijonov prebivalcev na Kitajskem
ustavljen na postaji. Pri sta zgubila življenje rtva 33 pa
b‘lo ranjenih. Nesreča se .15 zgodila, ker je kretničar prepozno izvršil potrebni manever.
Danes poizkus z raketo «Marincr 11»
PEKING, 25. — Neka publikacija Kitajske javlja, da je kitajsko prebivalstvo »verjetno doseglo sedemsto milijonov enot«. Avgustova številka lista »Kitajska mladina« pravi, da se je od leta 1952 do danes kitajsko Prebivalstvo večalo za trinajst milijonov letno. Na podlagi tega omenjena publikacija računa, da ima Kitajska sedaj sedemsto milijonov prebivalcev.
CAPE CANAVERAL. 25. - V Caoe Canaveralu se je danes za-|čelo obratno štetje za izstrelitev sonde «Mnriner II«. ki jo bodo jutri zjutraj ob 6. uri po srednjeevropskem času Izstrelili proti Veneri.
Raketa bi morala dospeti do Venere 14. decembra in leteti v razdalji 15 kilometrov od planeta. Prvi poizkus te vrste, ki so ga izvršili 22. julija, se je ponesrečil, ker so bili zadevni računi zgrešeni.
in da se SZ še ni odpovedala želji
iv	upanju po sporazumnem reševanju berlinskega vprašanja.
Dan jiozneje so tri zahodne vlade objavile izjavo, v kateri pravijo, da «enostranski ukrepi sovjetske vlade ne morejo na noben način prejudicirati zahodnih pravic
v	Berlinu in tudi ne vplivati na sovjetsko odgovornost v tem mestu.* Izjava pravi tudi, da bo Sovjetska zveza za zahodne države še vedno odgovorna, kar se tiče vzhodnega Berlina, in da bodo tri zahodne vlade še dalje v celoti izvajale svoje pravice ter izpolnjevale svojo odgovornost v Berlinu.
V	petek so tri'žaiiodne vlade poslale sovjetski vladi noto, n ka* teri pravijo, da je Sovjetska zveza odgovorna za napetost p Berlinu, (er predlagajo sestanek med predstavniki štirih vlad. ki naj bi bil po možnosti v Berlinu, da oi skušali zmanjšati napetost. V noti ne omenjeja, naj bi sestanek bil med voiaškjmi poveljniki in puščajo s tem odprto vprašanje predstavnikov štirih vlad, ki naj bi se sestali.
V	berlinski krizi je do sedaj imela v glavnem pobudo Sovjetska zveza. Od časa do časa prihaja z novimi predlogi, ki pa se vsebinsko ne razlikuje.o dosti. Toda zahodne vlade niso znale do sedaj odgovoriti drugače nego z zastarelimi predlogi o ohranitvi statusa guo. Vsakikrat. kn se v Washmgtonu pokažejo znaki bolj elastičnega gledanja na berlinsko in nemško vprašanje, na, se v Zahodni Nemčiji sproži javna in podtalna propaganda, ki stopnjuje napetost do tolikšne mere, da ima zahodnonemška vlada možnost znova izsiljevati svo:e zahodne zaveznike, zlasti pa ZDA in jim očitati, da »niso preveč odločni-. To se je zgodilo tudi tokrat, ko so se v ZDA pokazali znaki, da ameriška vlada ne misli izvajati take atomske politike v NATO, kakršno si jo je bil zamislil general Norstad na pritisk Adenauerja. Rožen tega je bilo več sestan-
miončku so pozneje našli tudi ne kaj ročnih bomb in plastični naboj, ki bi moral kamionček uničiti takoj po atentatu, toda naprava ni delovala.
V zvezi s tem atentatom se je takoj postavilo vprašanje, kdo je obvestil atentatorje, da bo De Gaulle s svojim spremstvom šel pn tej poti. Kakor je povedal notranji minister, se De Gaullova pot iz Pariza v Colombey-les-deux-eglises določa vsakikrat sproti zadnji trenutek. Zato je nastal upravičen sum, da imajo oasovski teroristi neposrednega obveščevalca v vojflških krofih in morda celo v Elizejski palači. Notranji minsiter je tudi izjavil, da način, kako je bil atentat organiziran, kaže, oa so vso zadevo organizirali vojaki aV bivši vojaki pripadniki OAS. • Pariš Jour* pa je poudaril, da je najbolj skrivnostna stran zadeve prav v dejstvu, da so atentatorji znali za pot, ki jo je varnostna služba določila zadnji trenutek O tem ni bila obveščena niti poli cija. Zato ni izključena možnost, da je atentatorje o tem obvestil kak zaupnik OAS v Elizejski palači.
Stopnjujoča se dejavnost OAS v zadnjem času kaže, da s koncem alžirske krize še ni končana francoska notranja kriza, ki se je v zadnjem času tako stopnjevala, da je parlament odvzel Bidaultn jiarlamentarno imuniteto, sodna oblast pa je izdala za njim zapor-nalog. Atentat vsekakor kaže
da se kriza še dalje zaostruje in da ni pričakovati bližnjega notranjega pomnjenja. Čeprav skoraj vsi politični krogi in vse politične stranke atentat obsojajo, vendar pa to ne pomeni, da so na De Gaullovi strani, kar se tiče njegove politike. Skrajno desničarski krogi skušajo seveda s terorističnimi dejanji in z atentati priti na oblast. Zato menijo, da treba najprej odstraniti De Gaulla. Toda malo verjetnosti je, da bi jim tudi v primer umora De Gaulla uspelo uresničiti svoje načrte.
kraju samem ugotavli^- ti primere. Čeprav >
na
sumljive primere,	jtfr/i I*
predlog deloma ugodil • . f-vjetski zvezi, kakor zahoa (c i____	0*1 vrtriP.Vd ' . ll
žavam, vendar se zadeva ii maknila. Ameriška vlada deloma popustila, ko je V°'.J zadnjih podzemeljskih
zaanjin pouieme.jiM« — -Mr predlagala 12 do 20 tnga' .^ |1
'	namesto ‘ dosedanja,
inšpekcij namesto	.(K
Medtem pa je, iictr še n ^ [i ameriška vlada .sporočil#. ^ • uh. ...i.,.,'vljenn na sp°’ i*
*ksj>loz!.l vlada Pj
prekinitvi
pod vodo. sovjetsK-t odgovorila, da je delna P |jir‘ jedrskih eksplozij nesprv}‘j f e ker bi dopuščala nadalje*1” / drske oboroževalne tekme zemeljskimi eksplozijami.
Na žalost, niso dosedanji j vori prinesli pričakovani . pjl*1 tatov. Udeleženci objr0tLe fr> tekme niso pokazali za, sf>,! pravljennsti do dejanskefl zuma, temveč nadaljujejo ■ . ji poizkuse. Vendar pa se. qWJ. Io konference ne Prektn,j„ulil
InJ><vn ri n o fonu Jpf* o#>	®
tum, ko se bo moralo Nedvomno si bodo izven J|( ‘ države še dalje prizadeva < prišlo vsaj do začetnega '^/1 ma. Razen tega se bo ri® n ju skupščine OZN	-
vilnih drugih izven-bloko*^'
vinun m	.
žav, ki ga bodo -morate ,jp F
vsekakor upoštevati, ker e rlržnv bodisi DO ljihoV j. p*
držav, bodisi po -ijinov ,. ščajočem številu, kako^. (tr
njihovi dosledni boli raste.
Alžirija
V Alžiriji so se sporaz^J kandidatnih listah, ki jm ,#
ložil politični urad FLN J#
ve, ki bodo 2 septembra. ^ i didati so razen Bel Kel ti gi vidnejši člani pol,tl„,„
da, predsednik vlade .
bi uši predsednik vlade bas, predsednik izvršilne , Fares in drugi. Za Franc0- ^ .

196' poslanskih mest doj^ sedežev. Zanje kandtri , fjc f
ev. narije ,vu' ti J,V trije Člani izvršilne	^rf
* skupnih
stah je od 72 članov vojske
_______ tein i u
Ko se je zdelo, da boJj/
rvo se jk eiieiv,	. .. 17J-
vladalo politično pre*'rTn j/, volitev, je znova Pr‘-°l° '.zyl ‘ Svet četrte vilaje je čel kampanjo proti P°” ^
Ženeva
radu, in v petek se mu 3 .(jji « žila tretja vilaja. Dbe ns) ,, pozvali Alžirce in monstrirajo »proti ,,ef. ter proti •neuklivnosti, . „ii.^ nosti voditeljev in Pr0orflf'; t oblasti*. Skupna ‘ziavalJ!al<i'' se vojaki ne morejo '	(g*
uojašnice, temveč mor J smotre revolucije.
Prevladuje mnenje, da ^ litična nesoglasja ne bo ^ L avtoritete političnega ne>c'.j ljudstvu. Baje so sedattJ«osflrH<-f
ja izraz nezadovoljstva V *
kov, ki niso bili spre)	.
didatne liste.	4lf',V
Komunistična stranka ^ s(fy. pozvala svoje člane, bra glasujejo za kand 0 fO.j,
FLN " Politični urad	$
la. naj takoj objavi p° . j
..»•o ril I.» i o A n n etVfCj*” .
prarii, ki so ga sPre3f„jžri^t njem zasedanju sveta a volueyg u Tripolisu.
legalizirajo nezakoniti
..........................................................................................................................m....mn.....................................
AREZZO, 25. — V tekmovanju v četrti kategoriji v finalu X. po-lifonskega tekmouanja so se uveljavili predvsem tuji zbori. Pruo mesto so osvojili Spanci iz San Sebastiana, drugi so bili Bolgari iz Tolbuhina, nato Madžari iz Debrecena in zbor madrigalistov iz Beograda. Primorski akademski zbor eVinko Vodopivec» tz Ljubljane je zasedel peto mesto. Na šestem (in sedmem mestu) sta ex aeguo zbora iz Kaufbeurerna (Zah, Nemčija) in Orleansa (Francija) na osmem pa pevci iz D alkena' (Zah. Nemčija). Kot P™’ italijanski zbor se je na devew mesto plasiral tržaški zbor Tartini», na deseto pa zbor iz sarija.
PARIZ, 25. —• Poborniki atentata na de Gaulla imajo svoje pajdaše tudi v narodni skupščini. Nekateri pariški časopisi so dobili letak s podpisom «Narodni svet odpora — OAS« v ovitku, ki ima naslov poštnega urada Burbonske palače in je bil tudi od tam poslan. Notranji pravilnik skupščine je zelo strog: samo poslanci ali njihovi pooblaščenci imajo pravico uporabljati te ovitke in samo za nekatere vrste dopisovanja, kakor »o n. pr. poši-ljenje besedila zakonov ali pa odgovori volivcem.
«Atentat na generala de Gaulla se lahko samo odobrava,« pravi letak. «To, kar ni uspelo danes, bo uspelo jutri. Izdajalec de Gaulle bo pobit kakor stekel pes.«
«Le Figaro«, ki objavlja sluto ovitka, ki jo je dobil, piše: ««-tentat v Retit-CIamartu je s tem podpisan. Prav gotovo ni nihče dvomil o tem. Ce pišemo o tem letaku, je to zaradi tega, ker je bil odposlan iz narodne s*up-ščine.«	,	. j
»Liberation« piše, da .'e ta d" kument »pravo izzivanje na politični zločin«.	... v .
Policija še vedno išče krivce. Od včeraj iščejo nekega Jeana Murata, oziroma vec Jeanov Mu-ratov ki so si z dokumenti na to ime izposodili avtomobile, ki so i ih uporabili pri atentatu. E-den od teh Muratov si je izposodil v Compiegnu avtomobil, s katerim so napadalci zbežali. Drugi Jean Murat si je vJoignyju izposodil kamionček, ki je s.užii pri atentatu. V Amiensu si je treeji Jean Murat izposodil avtomoo:l, s katerim so nekateri napadalci čakali na cesti
Tudi v drugi polovici julija si je nekj Jean Murat izposodil v neki garaži avtomobil Citroen, ki ga je vrnil šele 8. avgusta To potrjuje domn»vo, da so nameravali atentat izvršiti že 3. avgusta, ko je de Gaulle prvikra* nrek nil počitnice in je odšel v Pariz, da
POLICIJA ŠE VEDNO IŠČE KRIVCE ZA ATENTAT NA DE GAULLA
V Ženevi so sklenili, da bodo od 8. septembra do 12. novembra zepet prekinili delo razorožitve-ne konference. Predsednika konference, ameriški delegat Dean in sovjetski delegat Kuznjecev, sta bila predlagala, naj se delo prekine že 2. septembra, toda nevezane države so vztrajale, naj predsednika skušata doseči vsaj delen sporazum, kar se tiče prekinitve jedrskih poskusov. Zato se bosta do 8. septembra neuradno razgo-varjala o tem. Toda na žalost je treba ugotoviti, da je dosedanja bilanca ženevskih razgovorov zelo pičla, s praktične strani pa skoraj nična. Res je sicer, da so na sedanjem zasedanju dosegli sporazum o proceduri, tako da razoro-žitvem odbor lahko učinkovite\e deluie ter obravnava konkretna vprašanja, toda izven lega ni nobenega sporazuma. Pozitivno je vsaj to, da so velesile to pot z večjo prizadevnostjo iskale kompromis ali vsaj ustvarile videz, da ga iščejo. Na njihovo delo je vsekakor vplival pritisk izvenbl)-kovskih držav, ki so vztrajale, naj se oredvsem obnoui moratorij glede jedrskih poizkusov. S tem v zvezi je skupina omenjenih osmih držav pripravila poseben načrt, v katerem predlaga, naj se nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi prepusti domačim postajam za ugotavljanje eksplozij, ter naj se Ustinovi mednarodni organizem, ki bi
Italija
le “'ft
Tudi prejšnji teden Pj državi politično za}. —
državi politično — kot smo že Por°‘-'“‘'hrs. / do prvih dni septen ,^cel temu pa je Fanfam ' -utS1., vlade, ki pa je morala rflZj)tV zadevah redne uprave, ■ /i“.j ti v prvi vrsti o Vx*. pAič potresu, ki je prizadel ,,fl iyt stvo pokrajin
ie jGSks; «
nekoliko tud'J V1,/
vento m neKonnu	;. i'
neapeljske Pokr^niji‘ril * je določila takoj 2,4	'	'
stvo
š’koda. j A
,	« -di, ndflp>^
se je mislilo.	ff'
za prvo pomoč.
p°!.n, (t
ugotovljena, se zdi, kot se je mislilo. ‘ g ,• potresa poročamo °bsl,nik<i>:/ gi strani našega dne* 5giy pa je vlada na isti s " lf da se zniža carina na
iz držav evropskega	'V'
bilo | žišča ter iz tretjih d^. ^ p
10 odstotkov.	J
sporočeno, s katermi “
daljnjih 10
znižanje začelo
Tudi v narodni skupščini sodelavci atentatorjev
sprejme generala Elsonh<’Wetja in da se udeleži seje vlade. Policija meni, da gre za več oseb, ker so podatki prič, kar se tiče opisa Jeana Murata, različni
Policija meni, da b, eden od teh Muratov utegnil biti pravi or-
ganizator atentata, in sicer bivši kapetan padalcev Souetre, ki ga le več časa zar.inn iščejo. Kapetan Murat je 15 marca zbežal iz internacije s Souetrom. Prav zaradi tega je morda Souetre uporabil njegovo ime.
Souetre je februarja 1961 usta-novil v Oranu teroristično skupino in je bil decembra istega leta obsojen v Parizu pogojno na tri leta zapora. Internirali so ga v neko taborišče, od koder pa je zbežal.
je tudi senatni odbor	,
in zaklad ter odobril spremembah zakona 0 dokumentov za pronie ^ Razen precej hudih v DJf
cij gradbenih delavce” f ,
- o čemer tudi mo - ki so se začele ^
se ponovile v soboto r^!/, terimi je bilo kar Pf” ter
C
v spopadih s policij0 ,««« aretiranih, v.
mnogo aren/u t*««-, ih tednu ni bilo posebni'1
ZAKLJUČENO EVROPSKO PRVENSTVO V
Sovjetski zvezi «Evropski pokal*
V vaterpolu zmaga Madžarske
A
po zaslugi
LEIPZIG, 25. — Sovjetska zveza, ki je po zasl“J;" poPJjl' osvojila več lovorik, si je odnes.a domov tudi ,®'vru£:i1 prvC je namenjen najuspešnejši reprezentanci na evropsk Lestvica za moške reprezentance je sledeča:
1.	SZ 113 točk
2.	NDR 100
3.	Francija 63
4.	Madžarska 59
5.	Holandska 56
6.	Anglija 55, 7. Švedska 52, 8.
Avstrija 15, 9. Jugoslavija 14, 1*. Španija 8, 11. Finska 6, 12. CSSR 5,	12. Romunija, 14. Italija in
Norveška, 16. Belgija 1.
Avtomobil Citroen v katerem se je v0Zl1 G£U,1.e v trenutku atentata nanj. Vlečejo ga v Pariz na posebnem vozičku. Puščica Ka e Kr»J, kjer Je strel preluknjal karoserijo
# * *
Madžarska je osvojila naslov evropskega prvaka v vaterpolu. V zadnji igri finalnega kola so Madžari odigrali s Sovjetsko zvezo neodločeno 2:2 (1:0, 0:1, 1:0, 0:1).
Jugoslavija pa je premagala Vzhodno Nemčijo z golom, ki ga je dosegel v drugem delu igre Šimenc,
KOLESARSKO PB
Dance Jcnscn
amaterski p^^jj
v
MILAN
zasledovalni
2b - iž<.$ »'<
danes upravičeno ,0jnJ'Jč mavrično majico pr f, I
tovnega kolesarske^ V j('
o
»bi,
»let
tlet
h
Ti
»o,
<0
»4
«ca
teti
»ej,
Ha,
'led
*o
0
»to
4v(
hee ie ,
'ko
V
Sol
ki
«>
>C
•lil
'»t
'kt
117
zasledovalne voznJ5	' f
premagal Belgije	-A:'
zasedel prvo mes' - .e LtC.i
K' 1- «
Druga m presenetljivi
Savini, .... ..
ni vožnji odvzela /T .ev*'
nminlrin ii T*'. f iH O *
ni prvakinji Ermo -
,°Pazo
lbif'T‘!0Val mn°ž'co' ki se je
^8 SlioHai mn mlnAmilrn PrO
!^an0
spodaj, na pločniku.______
s® je ustavil. Ampak vse to, _ in° z okrajka šestindvajsete-j( “^stropja nebotičnika, kjer * > je bilo tako malo važno. n0st aj je posvetil svojo pozorih Pccstrašenim obrazom, ki oj p°K'edali skozi okno nedaleč riCanjega- Najprej je bila sobami l*3*0 liftb°y* ki je hotel vi-teje a^ se dogaja. Trenutek poz-Hava s® je pomolila skozi okno llt(j ..^'Pektorjevega pomočnika, >0 Pa še debelo direktorjeve.
lo ,Kaj Počnete tu? — je vpra-‘ lektor.
^ Vi bom.
skočil boste? Dol?
Da.
^ Kdo ste?
Adams.... Umaknite sel (j8tirajek je bil širok okoli 45 dvernnrietrov- Adams je stal med
nuama je siai
hi( n* °knoma, tako da ga n
Up1.tnoSel doseči. S hrbtom s« . . v zid in vroče opoldan 8°nce mu
V b ..
1 razPeti srajci je
je sijalo v obraz bil po
i ,j ^ešu, ki se pripravlja, d Sfe na morlšče.
Slav«..2* °kna so pogledale nov
ive.
2dravnik, razni hotelsk
‘"ibe
n®‘ in slednjič še duhov
_ nc> in
c.,avy«‘i
ga je z «gospod A
w mu pričel tiho prigc
Jhin ^a*caj ne pridete noter ii k tr« aga lepo ne pojasnite? -v ažal duhovnik, v	Kaj pojasnjevati.
^ s« ' aeHle. da vam pomagarr ^ VrPete v sobo
kiti se mi približate za e S O’ ~ je zagrozil Adam:
skočil.
Vam
pa lahko pom;
n
?e, PZosim pomoči.
f*va JnJ.® Pogledala skozi okn .	lcaja> ki je upravlji
<■ - na križišču pred hotelor
k'Cai Prijatelj> — je dej; jhvjjo ~~ Poklicali so me sen Kklotj^ ”a nekdo napravi 'klij r' ^ega menda vendar n v resn0?
'lin asProtno, čisto resno m
v ^kaj?
*\ L:to ker ljubim takšne
- sJ6r j®
ku i Sn"sel
mnogo ljudi.
v. ie a'Sel za humor imaš, H a*lal Policaj. - To mi
oijp besedah se je nagr v {j . kolikor je mogel. ^ cigaret0? žiriji’	dejal Adams
\ j ° g'edal policaja.
«'*8al .^zv'ekel cigareto, si eHob0 Puhnil dim v sonči
V L®P
^an> kajne? — je vpi
”'<sZa
smrt, — je odgoi
i* I,
Vo? mi,liš V
sb prijatelj, ko na smrt. Ali in
‘O U?
v . 1 sem ženo.
' Jaz „•
Sem’
>i,
dobro.
j,*®« Vier Potrdil Adams.
hjJkZbiij],^ s®m imel družin j» J 'h v 8 .’ Zjutraj je zapui
^•Sn reki* bil na pragu' 1
*kla: »Zbogom.« Ni k\° O*" zakon je ' -
^ u °re>	je du
k S ttiBP0liub°v. Ona pa
^>bfg0Va i®na; še"
S*1.* btistnikakor vedno. Nil 16	n* ločitev, čep
,>stilarek‘a, da ga bo rr s'0 . a'
S s6 i®
žene^.PdPoldne vrnil
'»r"
■■'0 4 * b‘lo več. Našel
Dm ° vee- NaS
Im tabletn° Stekleničk° k n» i*” nj®no truplo
VS Pan avčku-
iš\6'0 na blazini mu
k	je bilo neui
V?U, IameniIa je Steva, N, i® tn > ni®n mož ve
V Po

t>S;>Sejee “
kl'ak,vSrn”anim "roškim V1« h!, ’.1" ko jn ie
S
"bo.
bij .‘n ko j0 je vpi -V *Stev ’ ®u je odgov S , bfikri*'* Nlk°ii mu n !biU rala- 2® mnogo S >*a tnrekla. da se niu
,*S °"r 0J ■'-« i"
v< h*adniPw.St®vom. i« Ptif«l	žasu se 3i j
Saj* i”?"'- Vi™‘ ;
\ 1 Pio Te ne ž®» vet i '•	Tega ni mogla
?$>
j- »'“i"1
iiLE
' *abteVa?ri1- Odšel je
‘tevai usel -le v 1 sobo. ki leži
bliže strehi. Vratar je mislil, da je to zaradi cene, on pa je vedel, da ni zato.
Ko je stopil na okrajek, ga višina ni prestrašila. Spodaj so se nabrali ljudje kakor v mravljišču.. Brž so prispeli gasilci in razpeli platno. Kakor da bi platno lahko zadržalo telo, ki pada s šestindvajsetega nadstropja! Gasilci se mu nikakor niso mogli približati. Gasilske lestve niso dosegle te višine.
— Nesmiselno je, kar nameravate storiti, — mu je dejal mož, ki je zdaj pogledal skozi okno.
—	Jaz sem zdravnik in vam lahko pomagam.
— Kako to, da ste tako zaskrbljeni zame, ko pa se sploh ne poznava? — je vprašal ‘Adams. — Saj niti ne veste, če vam bi lahko vaš trud plačal.
— V tem primeru denar ni važen, gospod Adams, zagotavljam vam.
— Prepozno, dragi doktor. Pomagajte raje tistim, ki so vaše pomoči dejansko potrebni. Jaz je nisem.
Zdravnik je izginil in na oknu se je zopet pojavil duhovnikov obraz.
— Ali lahko kaj storim za vas?
—	je vprašal.
— Ne, — je dejal kratko A-dams.
— Ali želite, da vas pustimo samega, da bi razmislili?
— To je edino, kar vas prosim.
Duhovnikova glava se je umaknila in Adams je slišal govorico ljudi v sobi, ki so iskali način, kako bi ga nagovorili, da bi spremenil svoj sklep.
Tedaj se je znova pojavil policaj. Adams je vedel, kaj hoče. Hotel stoji na njegovem sektorju in zdaj bo poskušal storiti vse, da bi mu onemogočil samomor.
— Veš, Adams, — je dejal policaj, potisnil noge skozi okno in sedel na okrajek. — Zapustil sem svoje delovno mesto. Zdaj bj moral stati spodaj na vogalu in usmerjati promet, pa sem samo zaradi tebe zlezel sem gor.
— Kar ostani tu. Promet se je tako ves ustavil.
Policaj se je nasmehnil.
— Res je, — je odgovoril in odmahnil z roko. — Ljudje spodaj čakajo, da boš skočil,
— Prav na to čakajo?
— Gotovo. Prepričani so, da boš skočil, in želijo videti to predstavo. Saj jih ne boš razočaral, kajne?
Adams je pogledal na množico, ki se je gnetla v globini pod njim.
— Od tod jih ne moreš slišati,
—	je nadaljeval policaj. — Kličejo ti, naj skočiš. Prepričani so, da si jim to tudi dolžan, ker so izgubili že dovolj časa. Mnogo jih je že zamudilo važne službene opravke zaradi tebe.
— Krdelo lačnih volkov, — je dejal Adams.
— Tako je. Zakaj bi dal svoje življenje, da bi jim nudil zabavo?
Policaj je pozorno opazoval A-damsovo obličje in se trudil, da bi odkril na njem prvi znak neodločnosti.
— Pridi noter, — je dejal s ti-him glasom. — Pošlji k vragu vse te ljudi spodaj!
— Morda imaš prav, — je de-jal Adams-
— Seveda imam. Zakaj bi jim napravil uslugo?
Adams se je premaknil in je skoraj padel v prepad, ko se je odlepil od zidu. Zakril si je z roko oči.
— Malo se mi vrti, — je dejal.
—	Daj mi roko!
Policaj je pogledal fotoreporterje, ki so stali na strehi na drugi strani ulice. To bo dobra slika za jutranjik. In naslov: «Požrtvovalni policaj rešuje samomorilca.«
— Prav, drži se!
Ko je policaj vstal in stopil k Adamsu, se je v množici zaslišal hrum.
— Vedel sem, da boš prišel, — je rekel Adams in se krčevito oprijel policajeve roke. — Zato sem si tudi izbral ta hotel.
— Kaj? — je vprašal policaj in se trudil, da bi na ozki polici ohranil ravnotežje.
— Ne imenujem se Adams, Ste-ve! Karen je bila moja žena. Ali veš, da se je včeraj ubila? Zaradi tebe!
Na policajevem obličju se je pojavila groza. Hotel se je vrni-ti, toda Adams ga je trdno držal za roko. Silovit zamah in dva moža sta se odlepila z okrajka.
Ko je letel po zraku, je bil zadnji policajev občutek trden stisk roke, ki ga je držala kakor klešče.
«Sampo» iz Moskve.
Na seminarjih so študentje in delavci razpravlja}^ o raznih problemih, medtem ko je pa srečanje m« rhžfiimff delegaei: jami še bolj zbližalo mladino vseh ras in še utrdilo prijatelj-
Finski mešani mladinski pevski zbor
Neizčrpna ustvarjalna sila osemdesetletnika
Pesnik Alojz Gradnik stoji v slovenski literaturi kakor samotna skala. Njegova pesniška pot je bila nenavadna, saj je izdal prvo samostojno pesniško zbirko, ko mu je bilo že štiriintrideset. let (Padajoče zvezde 1916). Rasel je ob slovenski moderni, ne da bi bila ta zapustila vidnejših sledov v njegovi poeziji, razen prav na začetku. Potem je rasel in se razvijal kakor samotno drevo. Viharji dobe in o-sebni so hrumeli skozenj in u-sedline teh pretresov in potresov so našle v njegovih pesmih a-dekvaten in globoko doživljen izraz.
Njegova erotika je težka, zemeljska in kot taka v slovenski liriki edinstvena. Razpon njegovih čustev niha med Erosom in Tanatosom, med ljubeznijo in smrtjo. Zato je v bistvu taka e-rotika tragična. 2e naslovi njegovih naslednjih dveh zbirk dajejo temu njegovemu čustvenemu svetu poudarek: Pot bolesti (1922) in De profundis (1926).
Gradnik je bil rojen na naši zapadni narodnostni meji, v Me-
Akademski zabavni orkester iz Ljubljane je dosegel na festivalu v Helsinkih velik uspeh in prvo nagrado
ll•llll•llllllll■alll■llvvllllll■llll■grl■lll•al«■l•llll■•l•■l•lllll■l•l■llll■llllllggll•alllltlnvltVlllllall1•l■l•lllllla••l||l••l■||||M,,l•|l•al■l■■l■•■||l(T<ll■■||•l•ll•lll|||l|tllll||lll|ll,MlllaalalallllMlllllltllIalllllllllllll|lalllllll|||||ll|llllllallalf llllllllllllaiaaia(llllliail||a|||||||||a||a|||||a||||aa|||||vi||||aaas|vn
POD GESLOM «MIR IN PRIJATELJSTVO)?
Mladina iz 142 držav je prišla na mednarodni festival v Helsinkih
Na festivalu, ki je trajal od 29. julija do 6. avgusta, je bilo vsak dan mnogo kulturnih prireditev - Veličastna je bila povorka ter zaključna prireditev
«Mir in prijateljstvo« je geslo, pod katerim se druži že več let mladina vsega sveta na mladinskih festivalih, ki jih prireje vsaki dve leti v raznih mestih in deželah. Razveseljivo je, da je prav mladina tista, ki skuša pod geslom «mir in prijateljstvo« zgraditi pot do blagostanja in miru na vsem svetu.
Na mladinskih festivalih prihaja vedno bolj in bolj do izraza težnja po miru in prijeteljskem sožitju med narodi. Na festivalu se snide mladina iz vseh krajev sveta, da se med sabo seznani
S takim ogromnim «človekom» so se predstavili Somalci v zaključni povorki na VIII. mednarodnem mladinskem festivalu v Helsinkih
ter vsaj za nekaj dni pozabi na meje in težave, ki ločijo narode v svetu. Bratsko si podajo roke mladinci narodov, ki se med sabo skoro ne poznajo ali pa se zaradi političnih in gospodarskih zapletljajev njihove dr-žave ne razumejo. Poraja se prijateljstvo med ljudmi, ki bi se drugače nikoli ne poznali. Siri se prijateljsko obzorje in vedno bolj raste v mladih srcih spoznanje, da bi se dalo bolje in lepše živeti brez vojne in sovraštva med narodi. Prav je, da skuša mladina rasti v novem vzdušju, ki ne pozna mej in sovraštva. Mladina gradi bodočnost in Je del bodočnosti same. Zato vsak miroljuben človek z veseljem pozdravlja mladinski festival, ki je vedno korak naprej k napredku in miru v svetu.
Letos je bil od 29. julija do 6. avgusta VIII. Mednarodni mladinski festival na Finskem v Helsinkih. Udeležili smo se ga tudi Tržačani. Tržaški mladinci so 23. julija odpotovali iz Benetk skupaj z italijansko mladinsko delegacijo. Ker nisem dobil od kvesture pravočasno potnega lista z dovoljenjem za potovanje preko Madžarske in Sovjetske zveze, sem odpotoval iz Trsta sam šele 27. julija, tako da sem prispel v Helsinke dva dni po slovesni otvoritvi festivala. Danes ne bom opisoval svojih vtisov o Helinskih in o Finski, ker bom o tem pisal prihodnjič, temveč bom skušal povedati, kako in kaj smo vse preživeli in videli na tem VIII. mednarodnem mladinskem festivalu.
V nedeljo 29. julija je bila na velikem olimpijskem stadionu v Helsinkih slovesna otvoritev festivala, ki se ga je udeležilo okoli 20.000 delegatov iz 142 držav. Vse naokoli ogromnega stadiona je plapolalo 142 zastav, ki so pričale, da so na tem festivalu mladi predstavniki držav vsega sveta, ki se borijo za »mir in prijateljstvo«.
Deset dni so bili Helsinki, glavno mesto Finske, podobni Babilonul Mladinci vseh ras in
Na zaključni prereditvi mladinskega festivala v Helsinkih
barv, ver, političnih prepričanj in poklicev so se pomikali po ulicah, vsi so se sprijaznili med seboj ter se razumeli, ker cilj vseh isti: <cmir in prijateljstvo med narodi«.
Vsak dan je bilo polno turnih prireditev, športnih movanj, seminarjev, izletov ne samo po glavnem mestu Finske, temveč tudi v druga mesta v tej državi, kot na primer v Turku, Tampere, Lahti, Kuopio in še drugam. Tudi v teh mestih so se namreč vršile razne kulturne in športne prireditve na čast festivala. V dvoranah in na prostem so se vrstili kulturni sporedi vseh narodov. Videli smo razne folklorne skupine od Afrike do Južne Amerike, Azije in Evrope: tam so plesali črnci iz Malija ali iz Somalije, drugje pa je nastopala folklorna skupi-na iz Zagreba. Vrstili so se pevski zbori iz Avstrije, Finske,
Kube, Norveške itd. Tako smo videli tudi ansambel Opere iz Pekinga, kje drugje pa balet
stvo. ......
Na športnem polju pa so se udejstvovali in tekmovali mladinci iz vsega sveta in v vseh mogočih panogah.
Za časa festivala je bilo v Helsinkih in ostalih mestih Finske več kot 1500 raznih prireditev. Kulturnih programov ^je bilo okoli 400, ostalo pa so > bila srečanje s finsko mladino, z delavsko mladino, z mladino bivših kolonialističnih držav, ki »o pred kratkim postale neodvisne, ter še razna umetniška in športna tekmovanja.	t ‘	1
Od raznih delegacij, poleg Fincev, je bila francoska delegacija najmočnejša, saj je štela
MAKIO MAGAJNA
(Nadaljevanje na 5. strani,)
Alojz Gradnik
dani v Rrdih. Zato je še posebej občutil naš narodnostni pro-blem, ki je bil pred prvo svetovno vojno, a še posebej med obe-ma vojnama, ko je bil njegov domač; kraj odtrgan od slovenske domovine in je bil izročen fašistični Italiji, tragičen. Gradnik daje temu problemu izraza z moško bolečino in kdaj celo v sveto jezo.
Gradnikova poezija ne pozna praznih besed. Njegov jezik je zgoščen, precizen, lapidaren. Prvi izbor svojih pesmi je izdal 1932. (Svetle samote), ki mu je napisal spremno besedo Josip Vidmar.
Sledile so še druge pesniške zbiirke: Večni studenci (1938), Zlate lestve (1940), Pesmi o Maji (1944) in izbor Primorski so. neti (1952). Filip Kalan je izbral in uredil obširno zbirko Gradnikovih pesmi — Harfa v vetru, ki je izšla 1954. Leto prej je Gradnik izdal zbirko otroških pesmi — Narobe svet in druge pesmi za mladino.
Toda Gradnik si je zastavil še drug, naravnost velikanski načrt: prevesti Slovencem najlepše bisere svetovnega pesništva. S prepesnitvami je začel še zelo zgodaj. Podaril nam je danes že klasično Kitajsko liriko (1928 in razširjena 1951), Italijansko liriko (1940), Moderno špansko liriko (1943), Portugiške sonete E. Barret — Browningove, Omar Hajamove Rubajate (1955).
Iz italijanščine je prevedel še Michelangelove sonete (1945), jn Petrarcove sonete in kancone. A najobširnejše delo je njegova prepesnitev Dantejeve Božanske komedije, od katere je izšel doslej prvi del: Pekel.
Veliko je prevajal tudi iz srbohrvaščine (Srbske narodne pesmi, 1923, Njegošev Gorski ve. nec 1947, Pesmi Radičevila in tako dalje.
Osrečujoč občutek nas navdaja, ko gledamo sredi med nami neutrudljivega osemdesetletnika, katerega ustvarjalna sila se zdi neizčrpna. Gradnik je pognal korenine globoko v svoj narod in ga obdaril z lastno izvirno in z izborom najboljše svetovne lirike. Vse generacije, od najstarejših do najmlajših, mu dajejo priznanje. Gradnik je resničen gradnik, ki je vse življenje gradil in nam gradi še danes.
VLADIMIR BARTOL
•IIIHHIII...mu....................................................................................................................................................................................i.......i.....
Ni dvoma, da je «Da dama di piazza« (((Dama s trga«) najboljši roman, ki ga je doslej napisal Napolitanec Michele Prisco.
Zato je visoko priznanje, ki ga je to delo pred kratkim dobilo na literarnem natečaju «Strega», popolnoma zasluženo in prepričani smo, da bo naletelo na zelo dober sprejem tudi pri brav-cih, saj ima vse pogoje, da ugaja prav tako človeku, ki išče v pripadnem delu le nekaj duhovnega razvedrila, kot kritiku, ki išče v njem samo čiste estetske lepote.
«Dama s trga« je namreč pripovedno delo v najbolj klasičnem pomenu besede. Michele Prisco se očitno ne izčrpava v iskanju romanske oblike, ki naj bi bila najprimernejša sodobni občutljivosti. Ne zanimajo ga ekstravagantne rešitve, ki jih piedlagajo njegovi kolegi teoretiki. Izšel je iz vrst tako imenovanih tradicionalistov in zato verjame samo v moč čistega pripovedovanja. Glede sodobnosti svojih romanov pa zaupa izključno svoji senzibilnosti, češ, da sodoben človek ne more pisati drugače kot sodobno, če se res-nično zanima za svoj čas in njegove probleme.
Na splošno bi človek lahko marsikaj oporekal temu stali, šču, kajti romanska oblika je de-
janško v krizi in potrebuje tudi
— in rekli bi — še zlasti teoretske rešitve. Vendar je to vprašanje res brez pomena, če ii"a človek na razpolago ijripovedni dar, ki ga ima Michele Prisc°-Vse ostalo stopi v tem primeru v ozadje in bralec sploh ne ču. ti potrebe po nečem novem. Zgodba ga zgrabi od vsega P°-četka in ne odloži knjige, dokler ne prebere zadnje strani. Sel® potem se morebiti vpraša, če se seveda zanima za literarne Pro-bleme, kakšno obliko romana je imel pred seboj in če je ta oblika še vedno estetsko veljavna-Toda tudi v tem primeru se njegova sodba o delu ne bo ,e' meljito spremenila, ker ne bo mogel zatajiti užitka, ki mu Sa je dala zgodba.
Michele Prisco rešuje torej vprašanje sodobnega romana oti znotraj, to je, opira se v g'av' nem na vsebino v prepričan)", da je krizo povojnega itali)8"' skega romana pripisati zlasti pomanjkanju domišljije, na *ta e' rem boleha večina sodobnih romanopiscev. In bralec #Dame trga« se mora v tem PoPoln''.™ ' strinjati z njim. Redkokdaj namreč v •talij- n->ki kn sti nasploh naleteli na k»kc
lo, ki bi bilo vsebinsko bogatejše od Priscovega najnovejšega romana. Zaplet nas sicer lahko spominja na nekatere najboljše angleške in ruske romane iz polpreteklosti. Toda v italijanski književnosti res ni nič podobnega. Zlasti pa nič tako točno iz-peljanega in tako popolno zaključenega. Težko bo zato poda-ti vsebino tega dela. Snov je tako bogata in pripovedne niti se spletajo v tako zamotano mrežo, da je vsakršna obnova romana nujno pomanjkljiva. Po. skusili pa bomo vseeno, ker menimo, da ni mogoče govoriti o »Dami s trga«, če se vsaj površno ne omenja tudi vsebina.
Roman se začenja leta 1918. Pozorišče je Neapelj. Vlaki na postaji so polni vojnih povratnikov in med njimi je tudi Ci-ro De Simone, bivši natakar v eni najbolj znanih mestnih kavarn. Ko izstopi iz vlaka, sc slučajno sreča z ženinim neča kom Lillinom Lillino je častnik in je tudi na tem, da se povrne v civilno življen-e Ciro s-j me 'sebno m poznal ker si h;li v“ . -enim si r-dnik- preti n .--mi 'eš dn hi člun ca • -"• ’'r>	■■ -V !
ne družine	n»'<«j in.li
šega, kot je bil natakar, pa čeprav v službi pri «Gambrinusu». Kljub temu se Lillino vede zelo prijazno do tetinega moža, ki ga končno povabi na dom.
V Cirovi družini so se stvari med njegovo odsotnostjo teme. ljito spremenile. Edina hčerka, Aurora, je postala prava gospodična, medtem ko je žena preko oderuškega posojanja denarja znatno povfcčala finančne zmožnosti družine. Bivši natakar (si tako lahko privošči lastno' kavarno sredi mesta in mnogo večje malomeščanske ambicije. Prava duša družine pa je še vedno, kot, je že bilo pi^dlvAj-no, žena Amalia in vse, kar še dogaja v njenem območju, ^e dogaja po njeni volji in na njeno pobudo. Tako na primer prisili moža, da kupi hovo, uglednejše stanovanje v gosposki četrti in pomaga hčerki Aurori. da se zaljubi v Lillina. ki je v njenih očeh simbol meščanskega življenjskega nazora. Aurpra Je po značaju strastna in instinktivna Nima pa lastnega mnenja o očalnem možu. /sto ji Lil.ino-’<> dvorjenje ugaja rl-si ,.a ne - ’-i. I udi ! ’ 'to m v re--nici I - ljubi, ugaja pa mu njena
dražljiva lepota. Poleg nje pa ima še mnogo drugih žensk in se zanima tudi za politiko in se navdušuje za fašistično gibanje, ki se prav v tistih letih uveljavlja kot močna politična stranka. Zaroka se zato vleče v nedogled, dokler je končno ne prekinejo popolnoma zunanji činite-lji. Aurora pa se zopet pokori materini volji in se poroči z odvetnikom Alfredom Oastigtio, ki stanuje v isti hiši. Poroka je nekoliko prisiljena, ker tud! Al-fredo ni zaljubljen v Auroro. Vendar to ne moti mladega dekleta. Zadostuje ji vsaj spočetka, meščanski ugled, ki st ga je pridobila s poroko. Leta medtem minevajo in vse kaže, da se Au-rorino življenje ne bo več moglo premakniti s tira obion nega uživanja vsakdanje lagodnosti. Toda nekega dne se Alfredo nenadoma odloči, da gre kot prostovoljec v Abesinijo, pa čeprav je vedno sovražil fašizem in še zlasti njegovo kolonialno vojno. Dejstvo je, da se je naveličal ženine plehkosti in vulgarne strastnosti. Cez nekaj me. secev dospe vest. da. je umrl. Aurora si takoj kupi dr,c-r-,no žalno obleko in »e skuša vesti
nmniHMiimii
kot nesrečna vdova. V njenem srcu pa je samo živalska sebičnost in strast, ki se bijeta z meščanskimi predsodki, podedova. nimj po materi. Da bi se nekako zaposlila, se zdaj ukvarja z vodstvom očetove kavarne in sedi dolge ure za blagajno kot zadovoljna in srečna kraljica. Njeno življenje pa se v kratkem spet preusmeri. Na svečani ce-rimoniji, na kateri ji izročijo zemeljske ostanke umrlega moža, se seznami z baronom Bastliom Vasquesom, velikim in pokvar. jenim občudovalcem D’Annun. zia. Vname se med njima strastna ljubezen, ki se po Aurorini volji zaključi s poroko. Zakonca se preselita v baronovo vi-lo, medtem oba otroka iz prejš-nje poroke ostaneta pri babici. Spočetka je vse v redu, toda kmalu mora Aurora priznati da se je varala. Baronu je ugaiala samo njena bohotna lepota in ko se je po nekaj mesecih naveliča, jzgine brez sledu. Aurora se vrne domov k materi. Kot baronica pa noče več v kavarno. Mine tako še nekaj let in izbruhne vojna. V De Simonovi družini je ne občutijo. Bogastvo, ki so si ga nabrali z mastnimi dobički kavarne jim omogoča brezskrbno življenje v pravem izobilju.
JOSIP TAVČAR
(Nadaljevanje na H. strani)

TRŽAČANI IN GORIČANI NA DELOVNI AKCIJI
HIDRAVLIČNO-ELASTIČNO VPETJE
r#i
1 blažilni ventil
f č H V % tokovodnik t
polnilni ventil j
m
Slovenije in severne Hrvatske, primerja Plitvička jezera z drugimi najbolj znanimi evropskimi izletniškimi točkami, napoveduje temu turističnemu 'Kraju slavno bodočnost, kot jo danes vživajo Sirmione ali Badgastein in vabi italijanske avtomobiliste, naj si ogledajo ta prekrasna jezera in čudovite slapove.
## *
Med najbol.i modernimi vozili, ki krožijo po naših cestah srečamo tu pa tam tudi avtomobile prejšnjih časov, ki privabijo k našim ustnicam rahel nasmeh, vendar služijo svojim gospodarjem prav tako vestno in morda še bolj, kakor nam zadnji proizvod te industrije. Med temi, za današnje pojmovanje anahronističnimi vozili, so nekatera, dosegla, na svojem področju, pravcate rekorde. Brez dvoma je vsak rekord presegel avtobus, ki ga je zgradila tovarna Leyland Motors. V svoji tridesetletni delovni dobi je prevozil 2.615.200 kilometrov. Koliko ljudi je v tem času prevozil ni znano, vendar se ne bomo veliko motili ako rečemo, da je imel kakih 80.000 potnikov. Ce je njegova kupna cena znašala 20 milijonov je amortizacija cene vozila znašala pri vsakem izdanem listku le 25 stotink lire kar priča o smotrni in uspešni investiciji voditeljev prevozniške družbe.
V to avto cesto smo vgradili tudi delček svoje mladosti
Skupina brigadirjev na delovišču
TUDI VPLINJAČ VČASIH NAM ZARADI VROČINE NAGAJA
Zgodi se da včasih ne moremo prižgati motorja avtomobila, ki je stal dolgo pod soncem; čeprav zaganjač pravilno deluje, motor ne steče. V takem slučaju vzamemo krpo, jo namočimo v mrzli vodi, otisne-
V	pretekli	številki	smo	vam	drolastic« kompleks, na spodnji	mo in nato položimo na sam
v kratkih	stavkih	nanizali	glav-	pa povezavo tokovodnikov na i-	vplinjač in na dovodno cevko
sti strani vozila.	goriva v vplinjačevi bližini, tam
«* *	kjer se najlažje tvorijo parni
«L’Automobile», glasilo itali-	mehurčki, ki preprečujejo sta-
janskega avtomobilskega kluba	len dotok goriva do vplinjača.
ima v svoji zadnji številki lepo Posebne nege smo dolžni tudi reportažo s Plitvičkih jezer. Pi-	akumulatorju. Distilirana voda
sec Carlo Montella, ki se je pred	izpareva še posebno naglo po-
nedavnim, skupaj s številnimi	leti, zato moramo vsaj vsakih
ne značilnosti nove angleške Morris 1KX>. Videli smo, da 'vo-ri najbolj interesantni del novega vozila vpetrvi sistem. Ta je pravzaprav novost, ker sta v njem združena hidravlično in elastično vpetje. Zato se bomo danes še na kratko povrni-
li k tej temi in opisali to novo drugimi voditelji ACI, udeležil petnajst dni kontrolirati višino
angleško izvedbo.
Ze ime samega vpetnega sistema «hidrlastic sistem« nam daje slutiti, v čem ta sistem obstaja.
Vsako posamezno kolo reagira preko običajnega vzvodnega sistema, le da se tu vzvod nasla-
potovanja po turističnih krajih tekočine v elementih.
CENA BENCINA
Ali bodo znižali ceno bencina?
Mnogi poslanci različnih po-
nia na gumijasto diafragmo, litičnih struj so v zadnjem ča-	.	.......
ki pokriva z vodo napolnjeno su predlagali ministrskemu pred- 1*^ vsako olajšanje fiskalnih ^da-
žanja v bližnji bodočnosti. Te izjave je potrdil tudi finančni minister Trabucchi, ki pravi da
votlino, izoblikovano tako, da gi- sedniku znižanje cen petrolej. i»tev na *°riva danes nemo-
banje povzroča spremembo nje- skih proizvodov. Prvi se je o-ne prostornine.	glasil senator Roda socialist.
Voda pritiska na gumijasti e- njemu pa so sledili še mnogi lement, ki vrši nalogo vzmeti, drugi med katerimi demokristi-Seveda stvar ni tako preprosta 10I)H oaili in Canestrari ter so-in je vmes cela vrsta ventilov, cialdemokrat Orlandi. Ker pred-
goče.
Kljub tem mrzlim prham se še stalno govori o znižanju. Baje je ENI predlagala znižanje 8-7 lir na liter. Pariški Le Monde pa piše, da bo cena znižana za polnih 21 lir, kar se nam
ki regulirajo delovanje sistema ]agatelji pripadajo sedanji vlad- . **
i« iatooaenn n 3 (J O TT1P Š P O 1 O O bi-	_i _ : _ U ..z - i _ J -	fll CS	g .
in istočasno nadomeščajo čajne blažilce.
-v.:	-	-	;	.	zai res nemogoče.
ni skupini obstojajo realne mož- i,t(>časno se stopnjuje parla-
Dalje, voda lahko potuje od	da b° d° Z"iŽania *Udi rM »■«*«« pritisk, da bi prišlo do
sprednje preme do zadnje, od
znižanja.
Na vrsti je poslanec Fodera-ro, ki je predlagal precejšnje znižanje in utemeljil svojo zah-
i««'"* >»- «■ >'■	c-
obdrži v vodoravni legi.	ombo je r<
Sliki nam shematsko kažeta z izjavo, da vladni organi niso izvedbo «hidrolastic» sistema:	nikoli obravnavali tega proble- dvignila, da bo zlahka nadome-
na zgornji lahko vidimo sam «hi- ma in zato ni predvidevati zrn- stila predvidevam primanjkljaj.
češ, da se bo potrošnja toliko
V trenutku, ko je celo udeležencem samim že močno zbledel spomin na skoro legendarne čase delovnih akcij na železniški progi Poboj-Banja Luka, kjer je bila tržaška mladina poslednjič i množično udeležena s svojo last-no brigado, je letos ponovno prišlo po zaslugi in pobudi Mladinske iniciative do udeležbe skupine mladih fantov in deklet s Tržaškega in Goriškega pri o-gromni delovni akciji, na giati-nji velike avto ceste Bratstva in Enotnosti na «0 kilometrov dol-gem odseku Osipaonica - Paračin v južni Srbiji. S tem je naša mladina hotela na najbolj nepo-sreden način njanifestirati svoja čustva in svojo globoko navezanost na matično domovino ter obenem dati svoj skromen prispevek pri gradnji tega za napredek in razvoj tako važnega objekta.
Udeleženci brigade smo sicer vedeli kakšne naloge nas čaka. jo, toda le malokdo si je jasno predstavljal, kakšno bo naše življenje v naselju, kakšna dela bomo opravljali, kakšno bo vzdušje v brigadi, skratka obhajali so nas mešani občutki nestrpnosti in pričakovanja čim bolj se je počasna, zanesljiva sajasta kompozicija v vročem poletnem popoldnevu bližala cilju. In končno Lanište, majhna vas v bližini važnega industrij, skega središča Svetozarevo. Komaj smo se dobro zavedali, da je treba izstopiti, nas že od vseh strani objame huronsko pozdravljanje in minersko ho-rukanje oljnatozelenih uniform brigadirjev ljubljanske študentovske de. lovne brigade «Franc Rozman-Stane«, kateri smo bili dodeljeni in ki nas je pričakala na postaji, da nas sprejme v svojo sredo. Toplo stiskanje rok, srčni pozdravi so nam bili dobrodošlica, ki nam je odstranila vsako nezaupanje in nas navdala z nado, da nam bodo dnevi v brigadi potekali najugodneje .n da se bomo med njimi počutili kot
PCVE5T fmriZMISKE ZVES1CGE ES3SKSS
Po široki cesti pridrve kamioni natlačeni s fašisti. V srednjem pa vidi Pavlek domačine. «Kam jih peljejo?* ga »tisne v srcu. V tem zagleda gručo belogardistov.
Pijani so kolovratili za avti. Ustili so se, da bo ofenziva na partizane. «Sv. Križ je Ožboltov že prej očistili. Tudi Blaža s Kala in njegovo ženo so odpeljali danes.*
Pavtek se je splazil k Sonji in Črtu. Razjokal se Je. Mater in odeta so mu odpeljali! — V tem sta dva belogardista prigna-te po cesti vola. — »Roke kvišku!*
Crt je z naperjeno puško skočil pred njiju. Sonja jima jt odvzela orožje, jima zvezala roke in odgnali so ju v partizan ski tabor. — Ofenziva se je pričela.
doma, še lepše kot doma. Nekaj minut kasneje so nas že pozdravile ob prihodu v naselje še druge brigade.
«Kruševska republika«, kjer smo stanovalf, je cela vas, o-premljena z vsem potrebnim za .dostojno, življen.ie mladih brigadirjev, kjer' je vse izredno racionalno in funkcionalno urejeno, od prostornih in zračnih ba-rak za prebivanje, jedilnice, kopalnic z mrzlo in toplo tekočo vodo,, sanitarnimi napravami za prvo pomoč, športhimi objek‘i, plesiščem, zvočniki za posredovanje lahke in resne glasbe v izvedb) znanih'ansatnblov in so-listov. Skupno število brigadirjev naselja je bilo nekaj nad 780, s čimer si lahko predstavljamo, kakšne odgovornosti so ležale na ramah vodilnih ljudi. In podob-nih naselij je bilo na vsem od. seku sedem, kar da skupno nad 5000 mladih brigadirjev, za kate-re je treba skrbeti in delo ure-jevati na lak način, da poteka vse brezhibno in racionalno. Zato pa je potrebna tudi primerna organizacija, kjer so naloge strogo določene in kjer ima vsak član skupnosti svoje pravice pa tudi dolžnosti.
Pravice člana brigade so naslednje: Da se aktivno udeležuje dela v brigadi in v skupnosti, kateri pripada; da voli in je izvoljen v upravne organe brigade in naselja; da razpravlja in določa v vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja in dela v brigadi in naselju; da se bavi z vsem, kar ga zanima in to na vseh področjih in v ta namen so mu na razpolago vsa tehnična sred. stva obstoječa v sklopu brigade.
Dolžnosti pa so naslednje: Po svojih močeh mora prispevati k življenju v brigadi in naselju: sodelovati pri izpolnitvi norme dela svoje brigade; zavzemati se mora za poglobitep stikov med člani brigade v duhu prijateljstva in sodelovanja ter temu prikrojiti svoj način dela in vedenja; za svoje delo ne sprejema nobenega plačila.
Vsak brigadir dobi delovno u-niformo in čevlje, štiri obroke hrane dnevno v skupni vrednosti 4500-5000 kalorij. Za vse poškodbe v času akcije je zavarovan od Državnega zavoda za zavarovanje.
Brigada šteje 120 članov in je razdeljena v tri čete, katerim so dodeljena specifična dela, tako da pride do potrebne speciali.
a Iran	_ 1 _: “. •	, %
zacije, kar znatno olajšuje delo. Vsa organizacija se vrši na podlagi principa samoupravljanja.
ORGANIZACIJA naselja IN BRIGAD
se med njegovim mandatom v naselju izmenjata dva turnusa brigad, da se tako izogne morebitnim zlorabam in favontiz-mom. Svet naselja razpravlia in ukrepa o vsem, kar se tiče celotne skupnosti. (Tudi v svetu naselja smo mi imeli dva predstavnika).
Omeniti je namreč treba, da so pri gradnji avto ceste udeležene tri enako važne enote: investitor, ki je država sama, spe-eializirano podjetje, ki odgovarja za tehnično plat dela in pa delovne brigade, ki opravljajo ostalo
•Z vsem tem so nas seznanili, brž ko smo prispeli v naselje, da bi se mogli čim hitreje vključiti v delo brigade in postati polnopravni člani nove skupnosti. Tudi mi smo bili razdeljeni med tri čete, kot ostala brigada, kar pa je veljalo samo za čas dela. Za vse ostalo smo tvorili enotno telo z ostalo brigado in se va-njo kar najhitreje vkliučili.
Naša je bila prava »mednarodna« brigada, saj smo v njej imeli predstavnike vseh jugoslovanskih narodov od Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, Bosancev, Črnogorcev pa enega Ru-sina in Nemca. Toda gotovo je bilo v malokateri od vseh petih brigad naselja vzdušje tako prisrčno, odnosi tako topli, tako globoka prijateljstva. In če lahko verjamemo njihovim lastnim besedam, da se je to še bolj poglobilo po našem prihodu, smo na to lahko še posebej ponosni, saj je to ponoven dokaz, kako globoko vsa jugoslovanska mladina čuti z nami, s kakšno simpatijo gleda na nas. Prve dneve smo bili precej zaskrbljeni zaradi tega, ker določenih del nismo bili vajeni in to posebno zaradi hude vročine, katera ni in ni hotela ponehati.
Toda tudi temu smo se privadili, tako da kmalu ni bilo nobene razlike med nami in ostalo brigado, ki je delala že dva tedna. Ni nas motila vročina, četudi je včasih presegla 36 stop., nismo čutili utrujenoste, čeprav smo spali le slabih šest ur, ali še manj. Vihteli smo krampe in lopate, kot da smo že mesece na tem delu in ne le nekaj dni.
V naselju pa smo bili z raznimi dejavnostmi tako zaposleni, da je le redko kdo prijel za pero, da napiše domov par vrstic, pa še ta ni navadno prišel dlje kot do «.... Draga mama.... Dragi oče.... Dragi....« Preveč je bi. lo vsega, od nogometa, odbojke, košarke, raznih tečajev, od šiviljskih do gospodinjskih pa do avto-moto kurzov, modelarstva in podobno, da ne omenimo raz-nih vsaj za kulturne programe,
saj je bila vsak večer na spo-redu kaka predstav«, podnevi pa razna predavanja od političnih pregledov, diskusij in predavanj o aktualnih temah, ideološka vprašanja in podobno.
Skratka do skrajnosti natrpan program, kjer je bilo za vsakega dovolj, kjer se je lahko vsak udeleževal po svojih zanimanjih, kjer je vsakdo našel področje za svoje udejstvovanje.
V ta namen sta bili v okviru brigade pripravljeni dve predavanji o življenju naše manjšine v Italiji, ki sta vzbudili veliko zanimanja in živahno diskusijo med brigadirji, kar je ponoven dokaz za veliko in prisrčno zanimanje bratske jugoslovanske mladine za naše probleme in za vsa vprašanja, ki jih moramo dnevno reševati.
Preteklo je tudi tistih borih petnajst dni našega bivanja v «Kruševski republiki«, prehitro so minili dnevi, kjer smo to-liko doživeli. Kdo naj opiše vsa prijateljstva sklenjena med brigadirji, kdo naj pozabi na vroče diskusije, na vse, kar nas je družilo tista dva tedna. Ponovno smo se znašli na isti postaji, kjer nam je bil prirejen tako topel sprejem: toda kjer so bile sedaj misli vseh obrnjene na bližnje slovo. Kdo naj pozabi na zmedo in razočaranje pomešano z začudenjem, ko smo izvedeli, da ne potujemo z «našo» brigado, kdo bi pozabil solze, ki so silile v oči tudi najbolj «trdim», in ki se jim je bilo zaman upirati.
Se bežen pogled na nase!,e're je dobilo nove goste, sporni” ^ nazaj na traso, na humus..
L- .. i. w 1 - iMnlzAim fin'
&
sine, betonske trakove, i fin'5e.
pa zopet planiranje, stanica. ^ ment, tolčenec, vročina, vuJjatni
sodu, koruza, šljunk na
Moravi (kopanje strogo p
repov«-
dano), jasni večeri in Pe^e,:fo zaj grede od Zivojnovih, m tretja četa zbor, rabim en ^ prostovoljca, mogočno Pe^ v dviganju zastave «... vstani suženjstvo zakleti...«, požar® ^
kapija’	erad
Do Trsta nas čaka še Be0?:lJir (prihod ponoči «vlak z p. ljansko« stoji na Topčiderski F
avtobus
CK.
staji, zganite se, čaka!!!«) Avala, v-i'. Surčin, Ples, gneča, nato j megdan, Dadoucha, taksi.
Sad kopanje na Donavi Or ^
Orient'
Petrovaradinska trdnjava, y,| Kulpin, «Vojvodina», agi'0*0 - I
nat, vino, breskve, Fruška t°
angleški Land-Rover, nočn9 :ub-tovanje v Zagreb nato ;sij ljana.	.
Ali smo res že doma? mi ne gre v račun, da je ^
ko-
ga konec. Ali je res ze tako
leč dan, ko sem začudenega ^
lega prosil, naj mi Prebt (ie{o ogromnih, z zeleno m .1^)1 barvo v cirilici napisanih ‘ geslo na strani barake f .
bilo že sa'.,:
beograjske, ki bi
dovolj, da pojasni vse t®»
kaj smo šli na akcijo in 10 (0. smo vanjo vložili. U ovnl	^
put ugradili smo i de0
mladosti. Tudi mi.
ud 1
Člani mladinske delovne brigade s Tržaškega in Goriškega mobilski cesti Bratstva in enotnosti
V vsakem naselju živi po pet brigad, od katerih vsaka šteje 120 članov. Poveljuje ji komandant brigade, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Razdeljena je na tri čete po 40 članov zaradi diferenciacije in specializacije dela. Vsaki četi po-veljuje komandir, ki za njeno delovanj odgovarja. Brigada ima svoj brigadni svet, na čelu katerega stoji predsednik sveta. Člani sveta so izvoljeni iz sre-dine brigadirjev samih,* vanj pa spadajo po pravici tudi odgovorni referenti za posamezne sektorje delovanja:	ideološki,
kulturni, športni, odgovorni za delo na trasi itd. V vseh komisijah smo imeli tudi mi svoje predstavnike, v brigadnem svetu celo dva. Nad brigadnim svetom stoji svet naselja, ki mu načeluje predsednik sveta naselja, in ki se izvoli za dobo enega meseca in to na način, da
Veljaven od 26. avgusta do I. septembra
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Glede srčnih zadev boste verjetno morali spremeniti neki svoj načrt zaradi nenadnih ovir. Nič hudega, ker se vam bo istočasno nudila druga lepa priložnost, da boste lahko preživeli nekaj lepih ur v družbi osebe, ki vas ima rada. Zadoščenje v poklicnem delu.
LEV (od 23. 7. do 22.8.) Neprijetna presenečenja v srčnih zadevah. Verjetno se bo nenadoma razbila idila, ki je trajala več časa. Nič za to. Verjetno vam bo še koristilo in vam ne bo žal. V poklicnem delu bo še nekaj narobe, toda s svojo spretnostjo boste prišli spet na površje.
©
STRELEC (0dj^pate
do 20. 12.) Ce fir
osebi, ki vas i*° jep«
da boste imeli ^
priložnost, da ^ po-lahko utrdili srčne vezi- . ie klicnem delu morate ” spU’ lo previdni in se ne sme
ščati v tvegane podvige- pn«
1 •  1_____j _  j:i !	O® i/lll
kem boste rešili neko
nal®1'
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Vaša ošabnost ali prevzetnost vas bo spravila v zadrego. — Dozdevalo se vam bo, da imate v ljubezenski zadevi monopol, a boste spoznali, da niste samo vi. V poklicnem de-tu vas tudi čaka razočaranje in boste imeli opravka s sitne-ži. Potrpljenje.
DEVICA (od 23.	8.
22. 9.) Ko se boste razgovarjali z osebo, ki vam je pri srcu, ne bodite dolgočasni, ker bi sicer zapravili njeno simpatijo. V poklicnem delu spremembe, ki ste jih pričakovali. Bodite pa previdni in pazite se pred nevoščljivci, ki bi vam radi škodovali.
zadevo, čeprav boste na težave.
__	j).
f	KOZOROG ^jetš8
' fr- \ 12. do 20. D p£Ut>»-
\T**J KVlSSj&s
DVOJČKA (od 21.. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde zelo naklonjene in se boste rešili zapletenega položaja. Nepredviden obisk Lepe perspektive v poklicnem delu. S svojo odločnostjo boste dosegli u-speh. Pazite na svoje zdravje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Draga 1 oseba bo upoštevala vašo ljubosumnost, ne smete pa pretiravati. Dosegli boste svoj cilj in pripravljali načrte za prihodnost. V poklicnem delu boste naleteli na oviro, ki pa jo boste premagali Dobro premislite, preden sprejmete nove obveznosti.
spoznali, vam, uS' da pomagala. Izkoristite .jcfle-no priložnost. Glede P° )ep® ga dela se vam bo nU, hk® priložnost, da si boste la sJgef brali novo pot in nove
niče.	,
J'
VODNAR (»d do 19.2.) N® ©a £
j bj te se, če o*
šeba ne bo drž^u};
ljube. S
svoj® 'Vi'
cijo boste pravočasno
RAK (Od 23. 6. d«
22. 7.) Morda vas bo draga oseba užalila in razočarala. Ne od-govarjajte. Kdor molči, devetim odgovarja. V po-.klicnem delu bodite previdni in ne lotite se stvari, ki vam niso še jasne, saj bodo drugi, kljub temu, znali ceniti vašo sposobnost. Obisk
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22, 11.) Ugodni dnevi za sentimentalne zadeve. Draga oseba vas bo razumela in upoštevala vaše želje. V poklicnem delu se bodo začele težave, ker vam nihče ne bo maral pomagati. Prijatelj, ki vam je nekaj obljubil, ne bo držal besede. Obisk.
cas»u * i; «-vzroke. Male nevšečnost'^ bo nekdo spletkaril P‘° DoKl,f. da bi vam škodoval e ^ ) nem delu. Prijeten 0 priložnost za zabavo.
RIBI (°d 2#' vas^(
20. 3.) Lotil!a se bosj«
-	1 j melanholija in ^ J premišljali
-	' ljubezenskih ©in1','
ter odkrili marsikaj .hnljtioS„ ga. To vam bo v Prl u v
lahko še koristilo. U®pa ž«.m-klicnem delu, ki ste	N
segli, boste te dni Pot le ekonomske težave.
Maksove dogodivščine
I "V ..	"z.	.	..........................i
Ink.
liiH




vMvMvIvlv*!1
::;-:-:-:-:-::x::^:'::::x::-:-:-:-:-:-:-:-y
ggSSSiiS

teden se je začel s '%, obletnico. 20. avgu-bil namreč v Vidmu ieg* V, sJ?ed Italijo in Jugo-„b % Dro£?razum 0 maloobmej-
te * fctU' ki -'e dobl1 Prav tvo, yLe®ta> v katerem je bil :iti, > naziv »videmski spori ^ SBn/0lik*en je bil pomen
ato' v*e , » i kore 1 def
rit«11 rii e* jaff"
z»
' |t»»
1 E U E 1\
!S
'juk	t^7,lv° °beh držav in
; na*	Cnedno vl°g° je odigral
»i dn'?JU 'Judi obed narod-nedla?.U''e dejstvo, da je a ;«‘h letih samo na tr-Sdt. fcigffS.. prekoračilo pK. rinb*-
JOT3'
9 y°*
4^
^^opustnicami blizu 32 m. ^seb in da zaradi te->o Drez pretiravanja go-'1 v iLeri- najbolj odprtih
fjj’®Vropi-
fe Je zaključil med-Jlemijoladinski seminar o nar°dnih manjšin. k n;aJo se udeležili odgo-. dakik tavniki naprednih iz-Ita'
,voin i - ln Jugoslavije in %r.'ZcrPno in pogloblje-■ Nfci0 klJub včasih nuj-' Jep j1:111 stališčem pome-JUh ®r,lsPevek k demokra-sSov&nanju manjšinskih ?*W Predvsem pa so se Ir «:aii2l “dinarja soglasno ,vl »o-2 Ugotovitvijo, da mo-
[	ua ni'-'
* manjšine v odno S v sar°di in državami mi „ Se vonii -neri
■ja, 1 ja, t
JUtn ”.** faktor miru. ijish Jfdna se je poslovil 31 »r^edanji generalni
, —. in
. { fc$ nio«6 !ečji meri kot
4vj ?®t zbliževanja, prija-
s
VfLRj v Trstu dr 2iga ^l>0 iL0(1Potoval na novo
i., v irsiu So b odPotoval '1 4 , “jesto. Dr. Vodušek N „‘"a predstavnik Jugo-
sj i-^em mestu. V tem Jkh ?nal osvojiti simpa-jj. pfM1 so Prišli z njim
iHje ?emi Pa Je nieg<> io PomLm delovanje med SiUspol au° nepretrgano ve-m h Prizadevanj za >r ‘tl n sosednima drža-(j,. vc* ehn° tankočutno X ifa vprašanja, ki so ^M^ijenje naše sloven-A skupnosti v Italiji. «1	in pokrajin-
il’ Vea <V se še ni razživelo, §■ »Masti ,sredi tedna imel
™ S Je ortKbclnski odhor’ na I lSro.-f,b°rnik za finance I A? 1C° .o štiriletnem de-’ hJ* niancnega resora ob-.+> A je rSoveRa izčrpnega &th 2azvidno, da so se 3i dok1 nb letih zvišali iHo,^i občine, da so
\ s4*	izdatki Za °'
1 i. ttiilfi^biio najetih za
'ti* (bžaiia-rdi lir PosojH in
1.1 Prih,;,”.1, Prispevek za C^lt, q ”jklaja ostal ved-H 0 BoiH°fnik Je obsežno V bi |S itiki »varčevanja* i.e titiano8, 2načilna za ob-
teOv tetlh-eiVwi«‘™p»-»“
¥ttlfttn ^u ®m so v ostrem 'tin^iciri^ju bivši usluž-C*kl u , ,bwše ZVU in pa
Ntn! žbenci-
fes«' a“*• ’
minister odgovoril, da so bila z dekreti predsednika republike, ki se tičejo šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini, določena tudi službena mesta vodilnega, učnega, u-pravnega in pomožnega osebja za vsako šolo. Kakor je razvidno iz odgovora ministra za javno vzgojo, je rešeno vprašanje, zaradi katerega je sindikat slovenskih šolnikov v Gorici proglasil 7. junija letos dvodnevno stavko, da bi protestiral, ker vlada v šestih mesecih po objavi zakona v Uradnem listu, ni izvedla člena 9, ki izrecno poudarja, da mora v predpisanem roku določiti število službeni mest. Ker gre samo za lakonično uradno izjavo, sodimo, da bi morala o-blast čimprej objaviti omenjeni dekret.
Z včerajšnjim dnem se je zaključila stavka gradbenih delavcev In šoferjev avtobusnega podjetja RIBI. v Rimu so se namreč začela pogajanja za odpravo spora, ki traja že več tednov. Zidarji so poslali na pogajanja svojo delegacijo, ki bo od blizu spremljala razgovore; če se bo izkazalo, da delodajalci nočejo sprejeti predlogov sindikalnih organizacij, se bo stavka nadaljevala v torek.
Več kot polovica kmetov bo izgubila pokojnino!
Številni kmetje ne bedo deležni niti bolniškega zavarovanja
Ministrski svet je pred nedavnim odobril zakonski osnutek za povišanje pokojnin neposrednim obdelovalcem, ki bo v drugi polovici septembra predložen parlamentu, razprava pa se bo verjetno začela v prvih dneh oktobra.
Čeprav ta zakoniki osnutek še ni bil objavljen, pa so vendarle znani nekateri najvažnejši členi, o katerih bomo spregovorili nekaj besed. Tako zakonski osnutek med drugim določa, da imajo pravico do starostnega zavarovanja neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, ki posvečajo pretežno in izključno delo poljedelstvu in živinoreji. Pretežna dejavnost je tista, ki neposrednega obdelovalcu obvezuje, da porabi večino svojega časa v roku enega leta za delo na polju in da je izkupiček tega aela njegov glavni dohodek.
Od zavarovanja so izključeni tisti, ki pri obdelovanju zemlje ne dosežejo 104 delovne dni na leto
in vsi tisti, ki presegajo četrto koleno sorodstva z lastnikom posestva.
Prav tako nimajo pravice do pokojnine mali kmetje in spolovinarji, ki ne dosežejo 120 delovnih rini na leto in vsi tisti, ki ne morejo obdelati tretjine svojega zemljišča.
Nadaljnji člen tudi pravi, da neposredni obdelovalci, ki ne dosežejo 104 delovne dni na leto, nimajo niti pravice do bolniške blagajne kmetov.
Na osnovi teh določil — če bodo v celoti sprejeta in odobrena — bo v Italiji izgubilo pravico do starostne in invalidske pokojnine ter pravico do bolniškega zavarovanja približno 2 milijona kmetov. Na našem področju pa bi bil odstotek mnogo večji, saj je znano, da pri nas nimamo velikih posestev in spadajo naši kmetje v kategorijo »malih kmetov«. In uo tem zakonskem osnutku bi bili ori-
iiiiHiiiHiiiMiiiiiiimiiiimfitiiifiiiiiiimitiimiiMifimtimiimiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiMimiitiiiiiiimiiiiiniiiimiiiinimiiMiiiiiiiimiiiimiiiiitiiimiiiitiiiHiiiiiiiiaiHiiiM
Oidij in peronospora
še danes so mnogi vinogradniki, mogoče brez škode odstraniti ki r.e lččijo peronospore od oidija, I ostanejo jagode lepo zelene. Raz-zlasti na začetku njegovega razvo- počijo šele pozneje, i™ nHohoio
mw^ i
V	3iW|V državah evrop-
V«1' da se je tudi
bom **VeriS° solidar-,t>>i Ihnlžrtvam Potre-Jilv da -.' h ln da ne mi-N 'n s,bf bi zaradi silne VNrJT Prišlo na na-Xh	do številnih
»pS s
Kv'io l»0, kak° ie
^ h sloveibzber>ih mest na
V	^dsertm^1« učnim jezi-'«u pokrajine je
ja na dozorelih jagodah. Mnogokrat sem se prepričal, da zamenjujejo ti dve bolezni tudi starejši praktiki.
Znanstveno je dokazano, da prezimi peronospora v obliki jajčnih trosov na odpadkih trtnih organih (listju, grozdju itd.) na površini zemlje ali pa v zemlji sami. Torej peronospora ne prezimi v lesu ali celo v koreninah, kakor nekateri mislijo. Enako so pokazala dognanja pri podobnih paležih na drugih rastlinah, ria primer pri škrlupu na sadju, pa-ležu na krompirju, hmelju itd. Od tod se raznesejo., pomladi iti poleti trosi teh bolezni, ko p.v stane toDlo in vlažno vreme, na zelene aele rastline. Trosi požein ob ugodnem vremenu že v nekaj urah klice, ki se zajedo skozi dihalne reže v list. Sele čez kakih 10—14 dni zapazimo potlej na listih rumono-rjavkaste madeže, na spodnji strani listov pa plesnivj prevleko. Ce ga pogledamo prpti sencu, vidimo, da stoji plesen na kratkih nitih. Ce jih s prstom drgnemo. vidimo, da so črne; pozneje se posuše in odpadejo.
Bistvo peronospore in paležev sploh, kakor skupaj imenujemo te bolezni, je v tem, da okužbe listov in jagod spoznamo šele po tem, ko so vsi organi skoraj že uničeni. Cas od okužbe listov do razvoja, ko postane bolezen vidna, imenujemo inkubacijsko dobo. Ob hladnem viemenu (pri 15-18 stopinj Celzija) opazimo bolezen šele po preteku 12—15 dni, pozneje v juniju ali juliju pa že po 8—10 dneh. V deževnem, vlažnem vremenu, pa znaša ta doba komaj nekaj dn' (zlasti pri po toči poškodovanih delih). Po tem se ravna škropljenje. Uspeh zavisi le od tega, fe smo pravočasno škropili, da b il zen zatremo; pri tem ni važni, kolikokrat smo to delo opravili.
Oidij ali plesen pa se ne zaje v liste ali jagode, marveč živi bolj na površju. Oidij je potemtakem površinska ali kožna bolezen. Napadene jagode izgledajo, kakor da bi bile posute s pepelom. Ce plesen odrgnemo — siv prah je
ko odebele. Po tem lahko spozna vsak plesen.
Od nekdaj zatiramo plesen s fino zmletim ventiliranim žveplom, ki ga ob toplem in sončnem vremenu fino razpršimo po trtah. Dušljiv žvepleni duh, ki se razvije, uniči plesnobo že v nekaj u-rah. Oidij začnemo zatirati takoj, ko ga opazimo. Ta dela zlasti ob suhem vremenu, ko grozdje zori velikansko škodo. Jagode navadno razpočijo, ker jih plesen stis;;a kakor oklep, da se ne morejo debeliti. Sčasoma se grozd posuši.
Odlična sredstva za zatiranje oidija so tudi kosan in sumporol, s katerim škropimo napadeno grozdje. Zelo pomembno je da tako rekoč speremo plesen z grozdov. V skrajnem primeru uporabimo tudi hipermangan in apno. Na 100 litrov vode vzamemo 20 no 25 dkg hipermangana, ki ga raztopimo v 1,5 do 2 kg apnenega he-
leža. S to raztopino grozde naravnost operemo.
K.
JEZERO
Sirijo se vesti, da bodo pod na-šo vasico, in sicer v neposredni bližini razglednega stolpa, zgradili turistični objekt, baje moderno restavracijo.
Toda le kdo naj bi gradil nov turistični objekt pod Jezerom, ko pa vodi do vasi taka pot, da ni vredna svojega imena? Zlasti velja to za pot, ki vodi k nam iz Bazovice in za katero je bilo že tolikokrat obljubljeno, da jo bodo popravili in asfaltirali. Ne glede na govorice o novi restavraciji bi zatorej radi še enkrat poudarili željo, da se pot čimprej uredi in asfaltira ter da se na ta način končno izpolnijo tolikokrat dane obljube!
L 0 N J E R
BOLJUNEC
b °b 17.03 ^i|| ^ofna kamnolomu eks-

m‘na, ki je phaš
j>‘“ kor"- Je iz kamno-
vasi. Nad
, JK ,nekaj
Prli!°.Prav tako pa.
* 'V^dnlfi.r aekai metrov *	ne hiše, druge, le
Pa
•SE-St*-
/i'd» S k« težko
Na razna

mu naključju
^ ‘t.! (]„ bi n_Se ni zgodila ne.
Jli\n Pr«V lahir„	i-
'j-	lahko	terjnla
Pov.rt etev- ° tem bi
izm ati,JosiP Kozina-
kVf°i Od -.kamnov Padel njega. In če bi
v' s0bja th^i bo tega ko-
|C‘i. S na"*-ffHozija Pri*
L%, ?aihni , Zlvlienja v ne-Prav ,\l° padali I,a \ “C otrok. ahko zad<di ♦«-W>ial?Vn kd0 bi po-N 0 ‘a ^leer pa tu ne
b vi »e v°sVa°rnost kot za S i.Šfanov ?aj Poskrbi za
K, ^UINA
‘‘»il -!LVk^ »o. naši kam-
Kot le znano —
skromne ugodnosti, skrajno skromne v primeri z rastočo draginjo in še bolj skromne nasproti dobičkom, ki jih ustvarjajo podjetnikom s svojim težkim delom, zlasti v pasjih dneh, ko v neznosni vročini odpovedo roke in noge. Bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je delavstvo v svojih zahtevah vedno bolj enotno in disciplinirano. Ta je v borbi za izboljšanje delovnih pogojev izredno važna zadeva; je sila, ki more zrušiti odpor delodajalcev, ki nočejo razumeti, da je njihov gospodarski napredek v vsakem primeru odvisen le od delavskih rok.
Sv. Roka, našega cerkvenega pa-trona, smo z nedeljsko šagro za letos odpravili. Ne praznujemo ga več po stari «viži», ko so se gospodinje nanj pripravljale že teden prej: mesile, pekle so in cvrle, gospodarji pa so poskrbeli, da je dobil čep «oni sod» iz kota«. Nabrežinci so bili takrat zelo družabni in so v krogu svoj. cev in drugih povabljencev na tej in tudi drugih šagrah radi prebili nekaj prijetnih ur. Naj kdo reče, kar hoče, a bolj «lužno« je bilo kot danes. Tako slišite iz starejših vrst.
Ze precej časa se nismo oglasi-H iz naše vasi. Sicer je vse po starem — tudi obljube, ki čakajo izpolnitve.
Tako so nam že pred leti obljubili vaško pralnico in kopalnico, a je ostalo samo pri obljubi. Tudi kakega občinskega cestarja bi radi videli vsako toliko časa v vasi, da bi pometel poti, ki so vse prej kot čiste. Da ne govorimo o stranskih poteh, ki so sploh neprevozne in celo že za pešce nevarne!
To velja zlasti za pot, ki vodi od vaške avtobusne postaje na bu-zovsko cesto pri kamnolomu. Iz cestišča štrlijo 20 do 30 cm visoki betonski zobje — ostanki iz zadnje svetovne vojne, čeprav je od takrat minilo že 18 let — tako da človeka kar groza prevzame. In potem pot, ki gre od vaškega otroškega vrtca proti Lovcu! Ali jo misli občina povsem zapustiti, saj danes ni več prevozna!?
Naj na občini ne mislijo, da pretiravamo. Vabimo gospode iz tehničnega urada, da si omenjeni poti ogledajo, vendar jim svetujemo, da naj bodo previdni, če hočejo ostali čili in zdravi.
V vasi je tudi tako imenovani «Gorenji kort», za katerega se zdi, da je nekje v zapuščenih hri-bih in ne v neposredni bližini me-sta. Tako zapuščenega tlaka kot je tu, ne najdeš zlepa v najbolj zakotni kraški vasici. Vaščani se čudimo in jezimo zaradi takega od. nosa občine do nas in do naših potreb in se sprašujemo, kaj je temu vzrok. Pa ja ne, da bo imel prav vaški možak, ki je zadevo tako komentiral:
»Počakajte, da bodo prišle volitve in takoj nam bodo spet kaj obljubili za volilni golaž. Seveda, če se prej ne bo zgodila kaka huda nesreča!«
Vse kaže, da bo možakova beseda kar držala.
MEDJA VAS
Ce najprej povemo, da nas letošnje leto skrbi, bo bralce dejal, da to sliši tudi od drugod. Vsakdo se pač najprej popraska tam, kj*r ga najbolj grbi. Naši najbolj stari vaščani pravijo, da je letošnja suša nekaj izrednega, pomnijo nekdanjo vročino, pomanjkanje vode, izsušeno zemljo ln njene posledice na gozdnih rastlinah, ne pomnijo pa, da bi bi) učinek suše tako porazen, in to zlasti od 13. t.m. dalje. Niko!i ni ta ujma toliko pobrala kot letos, ko je hlastnila po vseh pri-
delkih in ne prizanaša niti trti. Ker bo težko do krme, bo treba nekaj repov živine prodati. Letošnji dohodki iz kmetijstva ne bodo krili niti najmanjšega računa za hišne potrebe; to bo moral v celoti opraviti zaslužek, na katerega je vezano devet desetin vaščanov.
Zadeva prodaje jusarske zemlje papirnici za gradnjo stanovanjskih hiš za njeno delavstvo se je nekje zataknila in ne vemo, kako se bo končala. Imamo vtis, kot da je občina pozabila na naše vaške p i-trebe, celo na takšne, ki so res nujnega značaja, in je to komisija že pred meseci ugotovila; pri tem mislimo na trhlo glavno gredo pri šolskem poslopju. Tudi cestišču in zidovom ob vaških poteh bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Cim bolj se s tem odlaša, tem dražje bo.
Opozarjamo občino na javne žarnice, ki večkrat svetijo belemu dnevu, kar je vedno le v skupno škodo.
zadeti predvsem mali kmetje, kar je sicer v nasprotju s členoma 32 in 38 ustave, ki pravita, da mora država zagotoviti podporo predvsem najpotrebnejšim državljanom.
Zakonski osnutek nadalje predvideva dejansko ugotavljanje delovnih dni in ne domnevno, kit je veljalo do sedaj. Družinski glavar bo moral vsako leto do 31. januarja vložiti posebno prijavo, i'. katere bo razvidno, koliko delovnih dni so opravili družinski člani v preteklem letu in še nekatere druge podatke.
Zakonski načrt nato predvideva povišanje pokojnin neposrednim obdelovalcem, in sicer s 1. julijem 1962, tako da bi se pokojnina zvišala na 10.000 lir mesečno. Pokojnine pa ne bi bili deležni že prej omenjeni kmetje, spolovinarji?; in koloni, dalje kdor je bil upokojen na osnovi preferenčne podelitve in rezervirane pravice družinskega poglavarja, kdor ima že drugo pokojnino in kdor je zaposlen drugje. Zakonski osnutek tudi predvideva obveznost predložitve dokaznega potrdila zavodu INPS o redni obdelavi zemlje.
Končno zakonski osnutek predvideva razdelitev stroškov, ki bodo nastali s povišanjem pokojnin. Polovica bo šla v breme interniranih kmetov, polovica pa v državno breme, V letu 1962-63 bi se sedanji prispevki povišali približno za 30 odst.
Iz vsega tega je razvidno, da bo nad polovica naših kmetov izgubila pravico do pokojnine in tudi do bolniškega zavarovanja. Prepričani pa smo, da bodo demokratični parlamentarci zastavili vse svoje sile, da osnutek ne bo odobren v taki obliki, kot je sedaj sestavljen, temveč da bo prikrojen zahtevam in potrebam predvsem malih < kmetov, spolovinarjev in kolonov.
BAZOVICA
Na paši je le malo živine. Suša je uničila in požgala travnike in pašnike, tako da se živinorejci sprašujejo, kako bo z živino pozimi. Otave ni in četudi bi sedaj začelo deževati, je za otavo prepozno. Nekateri kmetje imajo sicer še nekaj zaloge od lanskega leta in to seno sedaj zelo prav pride. Toda na splošno kaže, da se bo moral marsikateri živinorejec v tej zimi ločiti od kakšne glave v hlevu, saj tudi zaradi visokih cen krmil ne bo mogoče rediti živine do prihodnje paše.
Tudi krompirja je malo ali nič. Kmetje pobirajo kot oreh debele krompirčke in še teh je malo. Fižola, pese in korenja pa sploh ni, medtem ko so žita zelo slabo o-brodila. Ce bo prišla mlatilnica v vas, ne bo imela dosti dela!
Sušo je občutiti povsod. Drevje v gozdičih je orumenelo, kot da bi bili že v oktobru ali novembru. Kraški pašniki in doline, ki So bi-le vedno zelene tja do novembra, so sedaj prežgane od sonca, tako da so prav žalostne. In če je že sedaj tako, kaj bo šele v jeseni?
SIRITE
Mladina iz 142 držav
(Nadaljevanje * 3 strani)
okoli 1400 oseb; sledila je Italija z več kot 1000 člani, nato pa Kuba, ZDA, Sovjetska zveza, Avstrija, Norveška itd.
Finsko ljudstvo je sprejelo mladino iz vsega sveta z velikim veseljem in navdušenjem. Festival je zelo dobro uspel po zaslugi ne samo organizatorjev, temveč tudi po zaslugi vsega demokratičnega ljudstva te države, kajti vsi so prispevali in pripomogli ter brezplačno delali, da je festival redno potekel in uspel.
Res je, da so ob začetku festivala nekateri elementi, pravi fašisti, izzivali 'n skušali prekiniti festival. To jim seveda m uspelo, čeprav so imeli na svoji strani pomoč vseh mogočih fa* šističnih skupin iz raznih dežel Evrope. Pripadnost teh razgrajačev so dokazovali tudi kiju-kasti križi, ki so se pojavili po ’ nekod po mestnih zidovih. Kaka temeljito so se fašisti pripri vili na to, da bi motili festiv«1 miru, dokazuje dejstvo, da 80 sredi mesta postavili zelo dobro organiziran urad z razpredeno mrežo po mestu, da so lovih naivne kaline in jih odvrača11
od festivalskih prireditev. Zgodilo se je celo meni in še dvema mladima Francozoma, da so nas pripeljali v svoj biro, da bi nas prepričali, naj ne gremo na festival, češ da je pravi festival njihov in ne tisti, «ki ga organizirajo komunisti«. Vse njihove priprave in vsa njihova vnema pa je žalostno propadla, saj more le blaznež iskati družbo med fašisti in nacisti.
Zaključek VIII. festivala je bil kar veličasten. Najprej so se zbrali vsi delegati na nekem ^rgu v centru mesta. Od tu se j® začela povorka z zastavami načelu, ki je trajala več ur. Po Siavnih ulicah mesta so mladin-ci med prepevanjem ter vzklikanjem «mir in prijateljstvo med narodi« korakali proti par-ku> kjer se je uradno in veličastno zaključil festival. Zaključ-n° prireditev je začel akademik' glasbeni orkester iz Ljub-Jjane, ki je imel velik uspeh, S,edile so folklorne skupine, posamezni solisti, pevski zbori itd. °b navzočnosti velikega števila Pečanov, ki so z močnim plo-skanjem pozdravili in nagradili Vse nastopajoče:
MARIO MAGAJNA
DOGODKI ¥ SLIKAH
Pri Briščikih nj več treba v nedogled čakati pred zaprtimi zapornicam) ob železniški progi. Podvozna cesta je končana in prav tako tudi most, po katerem je speljana železniška proga. Pot v Brtščike s ceste Opčine—Prosek je sedaj prosta, kar bo nedvomno prispevalo k povečanju prometa
Glavna atrakcija Briščikov je prav gotovo znana Jama, poteg katere so sedaj zgradili lično hišico, v kateri so blagajna in prostori planinskega kluba, ki jamo upravlja
Na drugem mestu poročamo o močni eksplozij) mine v boljunškem kamnolomu, ki Je povzročila, da je kamenje letelo po dvoriščih vaških hiš. Na sliki vidimo ogromno skalo, ki Jo je eksplozija vrgla komaj nekaj metrov stran od neke hiše ob Glinščici
Opčine so dobile nov lokal, kj bo vasi vsekakor v ponos. Domače «Dru$tvo» Je odkupilo nekdanjo Kettejevo gostilno, jo popolnoma obnovilo in na novo opremilo, tako da je ni moč več spoznati. Poleg prostora, ki ga vidimo na sliki, Je še lepa Jedilnica, kjer gostom postrežejo z izbranimi Jedili in
odlično pijačo
-*'■• rti

Asfaltira se cesta Padriče—Gropada. Po toliko letih prošenj se Je končno našel način, da so prisl pil, k delu, ki so ga vs) — zlasti pa še Gropajci — toplo pozdravili. Gropada ne bo več vas, ki se je izletniki zaradi prahu izogibali, saj bo kmalu z asfaltnim cestiščem povezana s cesto Opčioe
Bazovica
7
Vreme	včeraj: najvišja	temperatu-
ra 28.6, najnižja 20.7,		ob 19. uri
26; zračni tlak 1016.6		pada, veter
3 km	sever, vlage 53	odst,, nebo
Jasno,	morje mirno.	temperatura
morja	24 2 stopinje.	
šišk
le vsi
_
til
Danes, NEDELJA, 2«- ava Bernard
Sonce vzide oD 5.16 ln
18.57. Dolžina dneva
, l.v.,	--- in zatone -
Jutri, PONEDELJFK, P-Zlatko
OBRAČUN PODJETJA ACEGAT ZA L. 1061
Z dobičkom od prodaje toka se krije deficit prevozov
Letni dohodek podjetja se je povečal za 4,7 odstot., število uslužbencev pa se je zmanjšalo za 500 enot
V	preteklih dneh je občinsko podjetje Acegat objavilo obračun za leto 1961. V poročilu, ki ga je sestavil upravni svet podjetja, je najprej rečeno, da je imelo podjetje lani 7 milijard 700 milijonov lir dohodkov ali 4.7 odst. več kot leta 1960. Skupno je obračun podjetja zabeležil 243 milijonov lir več dohodkov. Toda to izboljšanje je podjetje doseglo s tem, da je potrošilo 235 milijonov lir manj. Dejanskih večjih dohodkov v primerjavi z letom prej je bilo samo 8 milijonov lir.
Med letom 1961 se je prodaja plina znižala za 3.1 odst., medtem ko se je povečala prodaja električnega toka in vode zaradi novih priključkov. Kot vsa pretekla leta, je bila služba mestnih prevozov tudi leta 1961 močno deficitarna. V poročilu je poudarjeno, da podjetje krije letni primanjkljaj mestne prevozne službe z dobički, ki jih ima pri prodaji električnega toka, vode in plina.
V	obračun je navedeno, da je znašalo premoženje podjetja ob koncu leta 1961 skupno 19,5 milijarde lir. Med letom pa je podjetje porabilo za razna dela okrog 1 milijardo lir. Največ so porabili za napeljavo novih električnih vodov in priključkov. Kupili so tudi 10 novih avtobusov, za katere so plačali 100 milijonov lir.
Važna je tudi ugotovitev, da je bilo število na novo pridobljenih potrošnikov električnega toka, vode in plina sorazmerno večje od zgrajenih naprav. To pomeni, da se je kakovost dobave električnega toka, plina in vode poslabšala. Kot je znano, so v mestu in zlasti v okolici mno-
ga področja, ki imajo zelo nizko napetost električnega toka, nizek
vodni pritisk in manjšo kalorično vrednost plina. Razumljivo je, da gre slabša kakovost dobavo omenjenih služnosti v izključno b-»me potrošnikov Cb koncu poslovnega leta 1961
ie bilo pri podjetju Acegat v služ-L:	>r»f\n	ali 500 manj kot
bi 1909 oseb,
prejšnja leta. Med letom so zaposlili 84 novih uslužbencev. Zmanjšanje števila uslužbencev je treba pripisati kampanji za pro-
stovoljno odpoved službe. Kot torej vidimo, je ta kampanja rodi-
la” precejšnje" uspehe in se je število uslužbencev znatno znizalo, ne da bi bil učinek dela prizadet. Iz tega lahko sklepamo, da je podjetje Acegat, ki ga vsa povojna leta upravljajo tako imenovane vladne stranke (demokristjani, republikanci in
liberalci), najemalo v prejšnjih letih preveč osebja in to ne zaradi potrebe po zaposlitvi brezposelnih, ampak predvsem iz političnih in strankarskih razlogov, saj so v tem podjetju našli službo mnogi aktivisti omenjenih strank. S kampanjo za prostovoljno zapustitev službe pa je imelo podjetje precej stroškov, ker je »prostovoljcem« izplačalo določene nagrade.
Največ osebja zaposluje mestna prevozna služba, in sicer 62.6 odstotka, najmanj pa oddelek za plin, ki zaposluje komaj 10 odst. uslužbencev.
Kljub tolikšnemu zmanjšanju števila zaposlenega osebja, je u-pravni svet ugotovil, da je bila produktivnost zelo zadovoljiva in da uslužbenci vestno izvršujejo svoje delo, za kar jim je upravni svet izrazil pohvalo. Tudi podjetje Acegat ima največ izdatkov za osebje. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da gre predvsem za produktivno podjetje. Tako so leta 1961 porabili za osebje skupno 3 milijarde 893 milijonov lir. Po podatkih tega poročila je podjetje v poslovnem letu 1961 porabilo za vsakega uslužbenca povprečno nad 2 milijona lir. Za pla. če so izdali povprečno 1.320.000 lir na osebo.
V zvezi s povprečnimi plačami pa moramo omeniti, da so v navedeni številki vštete tako plače visokih funkcionarjev, ki dosežejo po več sto tisoč lir mesečno, kot plače nekvalificiranih delavcev, ki so precej skromne. To je bilo potrebno omeniti, ker nočemo ustvariti med našimi čitatelji mnenja, da imajo vsi uslužbenci Acegata zelo visoke plače. Njihove plače so urejene na osnovi vsedržavne delovne pogodbe delavcev in uslužbencev električnih podjetij. Samo plače vodilnega tehničnega osebja so določene sporazumno s posamezniki in so zato tudi precej visoke.
Že nad 5 milijonov za žrtve potresa
Tržaški radio je izročil včeraj za pomoč žrtvam potresa v južni Italiji prve tri milijone in pol lir pomoči, ki so jo prispevali Tržačani. Razen tega so sinoči do 20. ure najavili nadaljnji poldrugi milijon prispevkov. Največ je prispevalo Združenje jadranskih brodarjev, to je 150.000 lir. Sinoči so bili uradi radia na Trgu Oberdan
in v Ul. sv. Katarine odprti do polnoči, prav tako bodo odprti tudi ves dan danes, in sicer od 8. ure zjutraj do polnoči.
Univerzitetna komisija za proučevanje gospodarskega razvoja dežele
je spona uni-
Rektor tržaške univerze ročil, da bodo ustanovili verzi posebno tehnično-znanstve-no komisijo, ki bo proučevala razna vprašanja v zvezi z gospodarskim razvojem dežele. Delo komisije, v kateri bodo sodelovale razne univerzitetne ustanove, bo vo dil ravnatelj inštituta za ekono-
Sklep mladinskih organizacij
Enotna proslava bazoviških žrtev
V teh dn«h so se sestali predstavniki različnih mladinskih orga. nizacij, ki vključujejo slovensko mladino in se načelno dogovorili, da bo združena slovenska mladina letos prvič priredila skupno prv slavo bazoviških mučencev. Proslava bo 9- septembra ob spomeniku bazoviških žrtev.
Mladinske organizacije, ki vkiju. čujejo vso slovensko mladino, ne glede na ideološke in politične razlike, vabijo na to enotno, vseslovensko proslavo vse Slovence, ki prebivajo v Italiji. Na ta način se bomo Slovenci enotno in združeno poklonili spominu Miloša, Va. lenčiča, Bidovca in Marušiča, ki so padli pred 32 leti pod fašističnimi streli.
IZKOČITEV NOVIH OBJEKTOV V GRLJANU
Še dva nova pomola bi bilo treba zgraditi
Predstavniki oblasti so zagotovili pomoč pri nadaljnjih gradnjah v grljanskeni zalivu
Opozorilo Acegata potrošnikom plina
Podjetje Acegat cbvešča potrošnike gorilnega plina, da je nastala v eni izmed koksarn Italsi-der v Skednju okvara. Zaradi tega se do kalorična moč plina morda povečala Zato podjetje poziva potrošnike, naj nadzorujejo plinske plamenčke svojih gorilnikov. To nadzorstvo se nanaša samo na današnji dan.
mijo prof. Manlio Resta.
PO IZJALOVLJENEM POSREDOVANJU URADA ZA DELO
Prihodnji Četrtek stavka gostinskih uslužbencev
Stavko pa bodo preklicali, ie se lastniki javnih lokalov premislijo in sprejmejo nove pogoje sindikatov za pogajanja
log urada za delo za pogajanja
Sindikalni organizaciji gostinskih uslužbencev sta izdali poročilo, v katerem pravita, da sta se včeraj sestala njuna odbora. Vzela sta na znanje, da niso poskusi posredovanja urada za delo v preteklih dneh za rešitev spora med gostinskimi uslužbenci in delodajalci rodili doslej nobenega uspeha, čeprav so predstavniki uslužbencev ponudili nove pogoje kot osnovo za pogajanja. Zaradi tega sta odbora sklenila, da bosta pozvala uslužbence v prihodnjih dneh v novo stavkovno borbo.
Nova stavka bi se morala začeti 30. avgusta, seveda če ne bodo do tedaj nastale možnosti rešitve spora.
Kot vidimo iz tega poročila, je še enkrat odvisno od lastnikov javnih lokalov, ali se bo spor ponovno zaostril ali ne. Doslej so se lastniki vedno izmikali in celo snedli svoje obljube, saj so 27. julija sprejeli kompromisni pred-
socialdemokrati,
..........................................miimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................mi...........milili....Hlinil
tog urada za aeio za pogajanja, .------
Seja miljskrfa
slnilhanni nannvPfiali stnvlffi 7.a	•	JO
občinskega odbora
SINOČI NA TRBISKI AVTO CESTI
Mladenič treščit z motorjem v železni drog in se ubil
Nesreča se je zgodila na zavratnem ovinku pri Padričah zaradi prevelike hitrosti
S noči okoli 20.30 se je na Tr-biski cesti zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje komaj 23 let starega Franca Lupija iz Ul. Zanella 99.
Mladenič se je vozil s svojim motorjem z evidenčno tablico TS 2;.067 po avto cesti v smeri proti Opčinam. Na ovinku, kjer se odcepi cesta v Padriče, je Lupi zaradi prevelike brzine in morda tudi zaradi drobnega gramoza na skrajnem desnem robu cestišča izgubil oblast nad vozilom in s polno brzino treščil v železni drog s kažipotom za Padriče.
Mladenič se najbrž niti ni zavedel, kaj se dogaja, ko je že ležal mrtev na tleh. Trčenje je bilo tako silovito — zdi se, da ni utegnil niti zavreti — da je nesrečnež z glavo priletel naravnost v rob železnega droga, ki se je prelomil in medtem ko je mladeniča zasukalo okoli spodnjega kosa droga, ki je še molel iz zemlje, je drugi kos s tablo vred padel nanj. Prvi očividci, ki so poklicali policijo in rešilni avto, so si bili takoj na jasnem, da m več pomoči, Grozovita slika, ki se je nudila očem, Pa P? pretresla tudi policiste, ki so bili kmalu nfl mestu nesreče, saj zlepa ni videti takega prizora, kot
Po opravljenih formalnostih so | Posmrtni ostanki so na razpola-
truplo nesrečnega mladeniča odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Franco Lupi-Volk je s starši stanoval mnogo let v Lonjerju, kjer je tudi pel v domačem pevskem zboru. Bil je veselega značaja in med vaščani zelo priljubljen. Njegova smrt je vse globoko pretresla.
Sinočnja nesreča je spet resen opomin vsem mladim ljudem, ki se junačijo s svojimi motornimi vozili P° naših cestah. Koliko manj žrtev bi bilo, ko bi imeli svoja vozila za razvedrilo in potrebo, ne pa za blazno dirkanje, ki se konča tako, kot je končal nesrečni Lupi.
Res pa je tudi, da je omenjeni ovinek izredno nevaren, saj je dosti bolj zavraten, kot pa kaže da je. To je že marsikdo okusil na lastni koži, oziroma bolje rečeno na lastnem vozilu, saj se je na tem mestu zgodila že vrsta nesreč. Zato bi bilo prav, ko bi ustanova ANAS postavila pred ovinkom — zlasti pred odcepom za Padriče in v smeri Opčin tablo, ki bi omejevala brzino na 50 km/h.
se je nudil na tem kraju.
Lep jubilej
v torek 28. t.m. bo praznoval 85 let življenja Ivan Jeretina. Jubilant se je rodil 28. 8. 1877 v Podpeči v Sloveniji, toda že od mladih nog živi v Trstu. Ze od maja 1945 je zvest iitatelj in naročnik našega lista, pa tudi sicer sc živo zanima za vse, kar zadeva naš slovenski živelj.
Hčerke z družinami, prijatelji in znanci, ki se ga spominjajo ob tej lepi priložnosti, mu kličejo še na mnoga leta v zdravju in veselju. Čestitkam pa se sevedu pridružujemo tudi mi z željo, da bi ga še dolgo let lahko šteli med naše naročnike in prijatelje.
go sodnim oblastem, saj gre za umor, do katerega je prišlo na osnovi običajnega gostilniškega prepira. Preiskovalni organi so namreč ugotovili, da sta oba tisti večer precej popila in da sta se zaradi malenkosti skregala. Pe-riani pa je nenadoma potegnil nož in zabodel Giulianija v hrbet.
Giuliani je bil poročen, vendar je že dalj časa živel sam, ker je žena v bolnišnici. Živel je revno in zapuščeno ter je prenočeval v hlevu.
Smrt v kopalnici
Okoli 21. ure so našli v kopalnici truplo 83-letne Rachele Žan denadi vd. Scilco, ki je umrla za srčno kapjo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na raz-
službenci napovedali stavko za nedoločen čas in jo preklicali, da bi dali delodajalcem možnost, da se končno premislijo. Pri tem je treba poudariti, da so uslužbenci pokazali tolikšno razumevanje ravno pred velikim šmarnom, ko prihaja v mesto mnogo turistov in bi stavka še huje prizadela lastnike gostinskih obratov. To razumevanje pa ni privedlo delodajalcev do tega, da bi končno le popustili in se začeli pogajati.
Glavne zahteve uslužbencev so naslednje: ustanovitev in delovanje paritetične komisije za avtoJ nomno klasifikacijo hotelov; zvišanje plač: uvedba periodičnih poviškov plač vsaka tri leta ter izplačilo razlike plač od 1. avgusta, do 31. oktobra v vseh obratih, ki jih bodo uvrstili v višji razred na podlagi sklepov omenjene komisije. Predstavniki lastnikov pa so pripravljeni le na pogajanja za zvišanje plač.
Slikarski natečaj
na €nagrado Konkonel>
9. septembra bo na Konkonelu slikarski natečaj -ex tempore», katerega namen je širjenje in ovrednotenje slikarstva z upodabljanjem kraške krajine, ki obkroža Trst. Natečaja se lahko udeležijo vsi slikarji iz dežele. Vsak udeleženec bo lahko predložil po 1 sliko, ki mora biti široka najmanj 50 cm. Platna ali liste bodo žigosali od 7.30 do 10. ure v gostilni Mantova n na Konkonelu. Slike bo treba izročiti isti dan ob 17. uri. Razstava bo odprta do 23. septembra od 9. do 24. ure. Slike, ki ne bodo nagrajene, bodo dali v prodajo. Zmagovalce bodo proglasili ob 21. uri.
V razsodišču bodo pisatelj Di-no Dardi, slikar Federico Righi, slikar Lojze Spacal in slikar Giuseppe Zigaina; tajnik slikar Mario Sormani. Slikarji naj čimprej sporočijo svojo udeležbo tajništvu natečaja na Konkonelu, Ul Bellavista 32. Trst. Ce bo slabo vreme, bodo odložili natečaj na 16 september. Nagrade so naslednje: prva 100MO lir, druga 75.000 in tretja 50.000 lir.
Miljski občinski odbor, ki mu je odsotnosti župana predsedoval poverjeni odbornik Gastone Millo, je na zahtevo krajevnih ribičev sklenil zainteresirati vladni generalni komisariat za čimprejšnjo zgraditev skladišča za hranjenje ribiških naprav in priprav.
Nadalje je občinski odbor sklenil najemno pogodbo za tri leta z Italijanskim mladinskim centrom za prostore v katerih bo nameščen strokovni kemični tečaj. Odbor je tudi vzel na znanje nakazilo Deželnega proveditorata za javna dela v znesku 10 milijonov lir za dograditev 300-milimetrske napeljave na odseku med Ospom in rezervoarjem na Dolgi kroni.
Včeraj dopoldne ob 9.30 je bila v pristanišču v Grljanu slavnostna ceremonija ob izročitvi novih objektov, ki so jih zgradili na ra' čun urada za pomorska dela ter dali v upravo pristaniškemu poveljstvu. Ceremonije so se udeležili vladni generalni komisar dr. Mazza, tržaški župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave dr. Delise, skrbnik za javna dela inž. Rinetti. zastopnik komandanta pristaniškega poveljstva major De Galateo, ravnatelj za javna dela pri tržaški občini inž. Nassiverra, ravnatelj za pomorska dela inž. Mallus, ravnatelj letoviščarske u-st.anove dr. Pipan, ravnatelj pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini in številne druge osebnosti.
Predstavniki oblasti so si nato ogledali izvršena dela. Pri tem so ugotovili, da bi bilo nujno potrebno zgraditi dva nova pomola, kajti sedanje nabrežje za privezovanje čolnov ne zadostuje. Nova pomola pa bi tudi rešila številna vprašanja, ki so v zvezi z navtičnim športom.
Vladni generalni komisar in drugi zastopniki oblasti so se pohvalno izrazili o izvršenih delih ter zagotovili svojo pomoč v zvezi z realizacijo novih objektov, zlasti pa obeh pomolov.
• Tržaška občina sporoča, da bo
njena mesnica v Ul. Foscolo št. odprta tudi v ponedeljek 27. av-gusta, ker ima v zalogi še precejšnjo količino konjskega mesa.
........................II|1||1|„„,I,IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII•I»II•■I■•I“••"•■'"■"•""•,,,",,,,,,,,,,,,"........................................................
Občinske volitve 11. in 12. novembra?
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bodo volitve v tržaški občinski svet 11. in 12. novembra. Vest je iz povsem zanesljivega vira. Mnogo se tudi že sedaj govori o bodoči sestavi občinske uprave in o možnosti, da bi tudi našo občino prevzela večina sestavljena iz svetovalce/ levega centra. Na papirju je taka operacija kaj verjetna, saj bo imela v novem občinskem svetu zagotovljeno absolutno večino. Seveda pa ne gre samo za volilno aritmetiko, temveč za premostitev resnih nasprotij in za vskladitev skupnega programa, ki naj zagotovi nemoteno in napredno upravo. To pa je resno vprašanje, o katerem prizadete stranke še niso pričele razpravljati in bodo verjetno čakale na volilne izide.
GABRIJELA in LUDVIK GRGIČ se ob priliki njune poroke najlepše zahvaljujeta vsem Padričanom in pevskemu zboru.
Razpis štipendij za srednješolce
Šolsko skrbništvo razpisuje na. tečaj za štipendije, namenjene di Jakom srednjih šol. Natečaja se lahko udeleži vsak dijak, ki Je izdelal letnik. Seveda odloča na kon-cu boljši uspeh in potrebnost. Na. tečaja se lahko udeleže tudi učenci, ki bodo letos šele vstopili “ prvi razred srednjih šol.
Podrobne Informacije lahko dijaki izvedo na šolah, kjer bodo tudi vložili zadevne prošnje, med. tem ko bodo tisti, ki so šele dokončali osnovno šolo in bodo letos hodili v prvi razred srednje šole, vložili prošnje pri dosedanjih di daktičnih ravnateljstvih.'
Stipedije znašajo po 60.000 lir letno v prvih treh letnikih nižje srednje šole ter strokovnih šol; za vsak letnik so na razpolago tri štipendije. Za prvi in drugi letnik višjih šol (gimnazije, znaslvenega liceja, učiteljišča, trgovske akade. mije) znašajo štipendije po 110.000 lir, za ostale višje razrede pa znašajo štipendije po 150.000 lir letno
V razpisih, k' so na posameznih šolah. Je tudi predpisano, kakšni dokumenti so potrebni. PROŠNJE PA JE TREBA VLOŽITI DO 15 SEPTEMBRA.
											
Na zebrastem prehodu z motorjem v žensko
Okoli 18.25 so sprejeli na drugem, kirurškem oddelku 60-letno Olimpijo Housko por. Fontanot, katero so pripeljali z avtomobilom RK. Zena je po zebrastem prehodu za pešce prekoračila Cor-so, pa se je v njo zaletel z lam-breto 25-letni Giorgio Zacchevich. Pri udarcu in padcu se ie ženska udarila po glavi, ranila po levi lahti in levi nogi. Zdraviti se bo morala 8 dni.
Skoro v podrobnostih Dodobna prometna nesreča pa se je pripetila zjutraj okoli 8. ure, ko je prekoračila Ul. Felice Venezian 63-letna gospodinja Flora Ruzzier por. Ruzzier. Pri tem jo je podrl na tla z motorjem 16-letni Zoran Parovel, ki je vozil proti Cavani. Ženska si je zlomila levo laket in se ranila po nogah. Zdraviti se bo morala 20-40 dni.
Smrtni epilog zaboda z nožem
ROJSTVA, SMHTl IN POHOK.E
Dne 25. avgusta se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Uldertco Re-pertl, 49-letna Caterlna Llrltt, 64-let-na Francesca Chles por. Runtlni, 46-letnl Renato Krebel, 64-letna Cedila Bressan por. Vorrl, 69-letmi Carlo Giuliani, 79-letna Maria Comln, 87-letna Maria Malalan vd. Ciuk, 84-letni Er.nesto Merk, 86-letna Lulg-ia Ca-poral vd. Bianoato, 1 dan stari Maurizio Antonini.
OKLICI; finančni narednik Giorgio Cussini in gospodinja Oliva Rin-na, zidar Giorgio Maran In gospodinja Natali-a Conte, agent CP Rosa-rio Maiolino in gospodinja Santloa Bezzi, šofer Eligio Santorso in gospodinja Diana Prataviera, podnared. ni k javne varnosti Giovannl Clttl in gospodinja Zafferina Sabato, delavec Bruno Vascotto in delavka Renata Pecchiari, mizar Angelo Gherdina^ in delavka Rosa Mettus, uradnik Ser-gio Radin in uradnica Graziella Antonini. šoter Giovanni Schiozzl In gospodinja Maria An-na Severi, mehanik Elio Garrappa ln.
Včeraj-danes
Poročali smo že o tragičnem dogodku, ki se je pripetil na Proseku v gostilni pri »Devetih sestrah« pred velikim šmarnom. Takrat je 59-letni Giovanni Pon sini v jezi zabodel z nožem 69 'ct-nega Carla Giulianija. Začzuta je kazalo, da rana ni bila globoka in da bo Giuliani ozdravel v nekaj dneh Vendar je rezilo poškodoval pljuča:	mož je bil o-
slabe! tako, da ni vzdržal in ]P 1 včeraj umrl.
Claudia Torcecllo, finančni brigadir Guido Parlante In gospodinja Maria, luisa Pizzamei, mehanik Emilio Sinico In gospodinja Olimpia Visintin, mizar Lidio Venturuzzo in gospodi nja Renata Novall, mestni redar Giorgio Salamon in gospodinja Gra. ziella Rosini, kipar Mariano Vatta In frizerka Anoamaria Zoppolato, skladiščnik Albino Balbl in gospodinja Teresina Dose. uradnik Filiberto To. scario in uradnica Aurora Centis, računovodja Loris Pettarin In krznar-Ka Grazia Alberti, steklar Marino j Capponi in uradnica Nicolina Dl Lau.
ZA VAŠO POROKO..
«F0TQGRAFIA» EGON
list Ul ,Oriam 2 (Barriera)
Vel. 93-295
ro, prodajalec rib Giovanni Scalem-bra In delavka MlrelJa Ursleh, prodajalec Mario Sossl in tapetnica Al-banla Apollonio, sluga telegrafske službe Bruno Racca ln šivilja Adelia Tronconl, oficir Fernando Ferrettl in uradnica Maria Ferencich, fotograf Alfredo Zocchl In prodajalka Nevia Mio, študent Giovanni Boassa ln ba-ri-stka Maria Baseltinl, mehanik Giuseppe Kaučič ln šiviljska vajenka Graziella Dean, šofer Lu-ciano Lucio-nl in gospodinja Anna Smocovioh, tapetnlk Dario Mohorčič 1-n prodajalka isabelila Polpil-io, trgovec Starec Egon in trgovska pomočnica Trani Laura, uradnik Tedeschi Giorgio in trgovska pomočnica Grassi Mirella, tapetnlk Cadel Giorgio in gospodinja Dri Diana, uradnik Lanža Salva-tore 1-n gospodinja Rumtn Anna, zidar Nobile A-urello In delavka Maro-so Angela, vulkanizator Toscano Um-berto In gospodinja Gerln Agnese, delavec Formlca Ettore In gospodinja Bruni Rosanna, Inštalater Le-ghtssa Livlo In šivilja Cosanl Rosa. trgovski pomočnik Debernardi Giuseppe In gospodinja Delesina Alma, skladiščnik Taucar Dario ln gospodinja Hollcky Fuivla, trgovski pomočnik Ruzzier Attilto in trgovska pomočnica Vecchlet Blanca, upokojenec Pelizzon Bruno in gospodinja Amadlo Maria, trgovec Turk Giuseppe in gospodinja Batageil Celestina, trgovski zastopnik Obersnel Drago In uradnica Zollno Adriana, mehanik Serafini Fulvio In trgovska pomočnica Valle Marisa. šofer Palumbo Mario in delavka De Luca Maria Grazia. radlotehnlk Candottl Tulilo in llkartca Scherlan Reana, pomorščak Pettarosso Oreste ln uradnica Licandro Sabina, karabinjer Mazza-rella Antonio In gospodinja Steffe Fulvia. letalski podoficir Scoccht Franco m gospodinja Spadaro Anna-maria tipograf Zocco Massimo m trgovska pomočnica Verderber Silvana, nameščenec Mestroni Eugeni0 m
uradnica Cervenl Graziella, nameščenec Bertuzzl Ohviero in baristka pettirosso Llllana, nameščenec Pet-tovich Pietro in tajnica Maes Susan-na, mehanik Sedmach Mario ln delavka Vigini Maria, uradnik Dubro-vich Luigi ln učiteljica Scaramell! Edda, gasilec Zocco Sebastiano ln 11-karica Franchi Nevea Maria, delavec Corenica Mauro in trgovska pomočnica Castel-li Noelia, stražnik civilne policije Martini Renato tn trgovska pomočnica Makuc Giullana, delavec Bruno Domenlco ln delavka Costantini Giovannina, trgovec Gle-ria Giovanni in gospodinja Clappis-Giadrino Bruna, delavec Stromayer Gianfranco in delavka Degrassi Bruna. delavec Moratto Giovanni in pletilja Crismani Albina, inšpektor za-
varovalnice AUocca Vittorio in gospodinja Merslnt Maria, brivec Ber-nich Mario ln gospodinja Cebron Antonia,
loterija
bari
CAGLIAR1 FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
STOLPEC
2JX 222 112 X X 2
65	21	81	27	62
81	16	4	89	5
42	6	47	7	1
78	51	53	1	82
76	66	40	58	34
89	46	76	48	68
16	45	78	1	R
15	71	28	5	4
76	73	50	1	86
59	82	34	20	75
ENALOTTO				
K.mCiLEnnnE<??na dvanajstina do-
bi 20.953 000 lir; enajstiče 245.500 lir; desetice 18.700 lir.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN Aha Kedenzione, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alta Ml nerva, Trg sv. Frančiška 1; Kavast ni. Trg Libertš 6; Al Galeno, Ul. Cillno 36 (Sv. Ivan).
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevored XX septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr Gmeiner, Ul, Gi-ulia 14; AUa Mad-dalena, Ul. dellTstria 43; Prendini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo. Ul Cavana 1; Zanett-i. Testa d’oro, Ul Mazzini 43.
Prireditve in objave
i3-41i, r**j
vzide ob 0.37 in zatone 0
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v četrtek, 38. avgusta ob 20.30
na stadionu «Prvi maj« na Vrdelski cesti 7
KONCERT
primorskega akademskega zbora «VINKO VODOPIVEC« iz Ljubljane
Pevski zbor bo nastopil v Trstu ob povratku z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu
Vstopnina- sedeži 200, stojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom konceirta
rivieP'
Šolske vesti
Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo začeli vstopni 1-n popravni izpiti dne septembra ob 8.30.
Pismene skušnje za usposobljenosL ni izpit pa se začno 14. septembra ob 8.30.
* *
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
Usposobljenostnl popravni izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
# * #
Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3, septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zainteresirani učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski.
Vsi učenci, ki so Izdelali 1. ln II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, ua se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto.
Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred.
Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure.
g! g! g!
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti — sprejemni na licej, vstopni in razredni — v jesenskem roku 1961-1962 dne 3. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
t. * *
Ravnateljstvo Državnega znanstve. nega liceja s slovenskim učnim jezi-kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1961-1962 dne 14. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* # #
Ravnateljstvo državne nižje lndu stnjske strokovne Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorsino št. 8-111.) obvešča, da se vrši vpisovanje v L, II. tn 111. raz. red za šolsko let0 1962-63 do vključno 25. Septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje. listine:
1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne Sole;
'. rojstni list izdan og občinskega urada;
3 potrdilo o precepljenju koz Obenem opozarja učence in učen ke, ki s0 bili pri puščeni k poprav nim izpitom v Jesenskem roku, da se prično nižji tečajni iri razredni popravni izpiti v ponedeljek 3 semeni, bra t.l, ob 8.30, po razporedu objav ljenem na oglasni deski šole.
gi g> g>
Na državnem znanstvenem liceju
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu ki |ma poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra.
Nazionate 15.30 «Tvdja ,
(La tua bocca brucU’ Monroe.	«
Fenice 15.30 »Normani« lor. Cameron Mitchell. ^ Excelsior 15.30 »Grozna torja Hlchcocka« (L’01 to del dr. Hichcock). rl mladini.	'u
Grattacicelo 15.30 «B°SL0| sceriffo scalzo) Technk Presley
Arcobaleno 14.30 »Zmenek (Appuntamento in Renis.	m
Supercinema 14.30 «Trlje (I tre nemici). Raimonoo Gino Bramieri.
Alabarda 15 00	«Asfa1”’“,
(Giungla d'asfaIto). roe.
Aurora 15.00 «Juhj C •jem« (Giulio Cesare e' tl).	m	t
Cristallo 15.00 «Rešil b?" , bežen« (SalverO il nV<’ Technicolor, Prepovedano Garibaldi 15.30 «Jetnlc« otoka« (Le prigiome' del diavolo). Technicoi® ■ dano mladini.
Capitol 14.30 «Trije tre moschettieri). geot.
Impero 15.00 «Can-can». Massimn 14 30 «Na Karuhji
GLASBENA MATICA V TRSTU
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure.
Poučujejo se klavir, violina tn vsi ostali orkestralni instrumenti.
Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962.
Massimo 14.30 «Na ju« (Nel mar dei nicolor. Maureen O ”	I1-
Moderno 15.00 «Osvojev»' vasori). Technicolor. tchel, dvojčici Kessler. Zadnji dan.	. (II fr{
Astoria 15.00 «Velikan» $ *Un*k(i Technicolor Rock *L-an. . Avq,
beth Taylor, James ^ «P
Astra 15 30 «Na-pad sto
j K np<?r
(La carica dei 101’• Hevij> ? !*»] Vittorio Veneto 15.30 Re jjpin1 1 ' skih (ilmov: »Polnočna	A na
merletto di mezzanotter ||(	i* «r0,
Abbazia 14.30 «Blue Ha nicolor Elvis Presley. sc(|if h* ?°t
Marconi 15.30 “VelikaV^^iv^^v
(II colosso di Rod"-Georges Marchall, Lea
vjcu.gcs »Hilli«., - meu „1
Ideale 14.30 »Profesor ‘ v0k
eaie 14..jo »t-roicsu*
(Un professore tra 1« dv« IV,"«; Skedenj 18.00 »NeizProsn » 1 s (Duello implaca-blle).
i
'V
""II „
yot>r

til c
___________________,
Kolesa BIANCH1 - otii .
!;• K-°p
Caccia ^ Jjjr
Šarita Montiel.
kolesa MELILLO
Trst — UL A. Caccia1-7.	itai,;
Motorna kolesa MELlLM'(|	,%n au
Trst - Ulic«
GUME za avtomobile, sa in kolesa vseh vfS \\\,	„M1
Trst - Ulica A. Caccla^^P j, «
r
NADOMESTN1 DELI ** )e*y*U fc™ ska in tula motornaj^
'V-
NADOMESTNI DELI
rilla, Lambrette, N.S.H->0 rini dobite pri MELlLIfL ir. Trst — Ul. A. Caccia >	,,i
PREPHOGE za pokrlT*0'V1’
icKaci. zračne zininice- ^ morje In Izlete. poief“e j,rtr. predmeti, zavese Prt! ju v
tsSh
•fi1!
■v. r^S
to
2 dvi
pust 20 odst. ItalP1*5* t W Ir,
le 6 tel. 95919. ZAVESE »alla vene; kuienčnih cenah.-
‘•kj
j*
Tel ""V ife
VESPAGENZIA, Trst,	i’
kUfclNZIA, 1 rsi. uoFS' ces-o 44, tel 28-940. 1	1 L U ,
čltev VESPAORAND efVni^	j,
predplačila Ve!'ka	jO11 tg
m MOTO rabljene * 1 J \ brisi
, (tri V ki
Ul _„,di)
ji Plačevanja.
»PLASTIKA«
Trst
št 4 (blizu Trga -nuli: torb ce mzi-ovr ,	« "hi
ne namizne prte 1	,„,i"|f'|ei<, } j.”*!
za posodo, bt-ezine, $ J 41 * Vg rnzrje, vreče /a Pefll° e P° 'jj A vse iz plasfke m K1' cenah Obiščite ',asl
11»
PRI MAGLIAHELI.A
nadaljuje prodala;
rila kopalnih kostu ,^«,. lit
znamk za moške po nepooitnih cenah MAGI.I AHKLLA TrSlrt.rai Daidi št II neka) K lobusne postaje HIŠNO
družina. Naslov na
<4
J
5' s‘
f* Sih'
& ^
VAJENKO za žerlSl%oJ- '	2 U)
jačnico sprejmem« 14(cin* V IViale D'Annunzio o. v "r 'ki

m
SLOVENSKA DKUZ*N*Kjj
hišno pomočnico za d(1i5tv<’ j L no. Ponudbe na ur	f \
po tel. 78231.	|n V
TRGOVINA s sadjolh . ,j ^ h išče vajenko. Starost se J , lje. InteresentKa , Jv 0°' upravi našega list-a
S. Penico l-II. .„n,cAJi
MEHANIČNA DELA^nJ'
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 16. septembra eno. dnevni Izlet na Belopeška Jezera v Kranjsko goro (s propustnicami).
Vpisovanje In informacije v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124-1 vsak večer od 20.30 do 21.30. razen sobote in nedelje.
* gi gt
Prosvetno društvo «S. Škamperle«
priredi za člane izlet v bolnico Fra-nja in okolico ,jne 16 septembra t. 1. Vpisovanje na sedežu društva od nedelje 26. t.m. d0 vključno 2. septembra t.l. ob nedeljah od 10.30 do 12. in ob delavnikih od 20.30 do 22. ure.	* g> gi
SPDT priredi v nedeljo 9. septembra izlet na Mangart. Obvestila In vpisovanje v Ul. Geppa 9-n. v urad. nih urah.
* * •
Prosvetno društvo Prosek-Kontovei
priredi v nedeljo 9 septembra izlet v Ljubljano, na Bled k Bohinjskemu jezeru ln 8 slapu Savice. Vplso. vanje vsak večer v društvenih pro. štorih.
madalosso
v Trstu, Ul Torrebian-ca 26. vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PKHMAFI.EX — Cene ugodne
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
Neizprosen dvoboj
(Duello implacabile)
Igra: ŠARITA MONTIEL,
nepozabna »Violetera«
I. dei se ponovi.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Staneta Premruja darujeta družini Volpi-Vouk 1000 lir za Dijaško Matico.
dbe 5pfV išče vajenca. P?.nu^rnaSfl »(*
toemporio« v UL j3. tel 72233 med H>- ln
Z A H V A 1
Toplo se zah_valju^|n^j -
so na katerikoli ‘jbfl1 nePo%ta
spomin 'našega očeta in starega
r/
Antona R«c™
Posebna za*lva*^()rU I[4
ma, pevskemu žalostinke, sorodo ■ vj ljem in znancem vse vence in cvetje .. K pokojnika spreb1
P0čitku-	krut'0*
Žalujoče dr ^vstr* I
Bazovica - Perth 26 8 1962.
\h
ZAHVALA.
Vsem
sorodnikom, prijateljem in znanec.- e zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu naše a in tete
ANE COK
Posebna zahvala č. gospodu župniku MiklaveU’
\elancu ter vsem darovalcem cvetja.
2alujoče sestre ln 081 Trst, Lonjer, 26. avgusta
1962
TEKMOVANJE ITALIJANSKIH PIROTEHNIKOV Nočni izid po ZflliVU
lr8sni umetni ognji ^ Tržaškim zalivom
Je podjetje Luigi Panzera iz Moncaliera pri Turinu
V torek 28. t. m. bo v organizaciji pokrajinskega turističnega društva nočni izlet po tržaškem zalivu z motorno ladjo «Dionea». Ladja bo odplula ob 19.30 s pomola pri ribarnici. Predviden je krajši postanek v Sesljanu, kjer se bodo lahko vkrcali nanjo tamkajšnji turisti. Na ladji bo igral orkester in deloval bar. Vozne listke je mogoče dobiti pri vseh potovalnih uradih v Trstu in v Sesljanu ter stanejo 700 lir za odhod iž Trsta in 550 lir za odhod iz Sesljana.
>
vfŽ
S0"‘
iš
E1uu.£,ri!tani«u ie bil Prak-fmov ’ Jen* dolge vrste av-1 ttstahPau-ie bi'° vi(leti po n> ki se vzpenjajo proti
.....n
"■•lllllllllllltUIIHHUlIHIiniHU
^crlano poslovanje
tke
opere v Kopru
{"d*1 S\j.*fr'morske prireditve* v ti I1® ital• r°da, da odpade go&to-,Z >i ki Snske Opere iz Rima. tir	v soboto 1. septembra
koprskem trgu Pucci-lil*1 bL^Stlu*^0*' naslednjega dne <4	Donizettijevo	»Luciu di
h!li “r.»-. Kot razlog te od-""jji :,.-ve* .‘A3!8!0 ((Primorske pri-2ave v zvezi z organi-1 Naj **? zanimivega gostova-_ S n,t. S,ski dopisnik si je 4*31 Pjti s ančneie ogledal in nam e<*r^«Vii odpovedjo sporoča: letu je zavod konzu-
™,-.^	--	da	bi se
jpUsltjvMtiiziralo gostovanje ,*l»* !-;,bi]a opernih umetnikov. J	Vsakem pogledu zdra-
H*'So B 'n ("Primorske prire-s Koi-i redlog z veseljem spre-
■ K 'taliisza, trm ie P"'5''1 v \š-j yatta danski manager Rena-Teai:Rima pripravljen, da
j kj od j^nulem letu je ®"janr.;:ega gen.
fSi teliti ,ra 'n tako so v oboje-C, top- Porazumu nastali prvi “p5(li „ gostovanja. Ko je bil r(J* prfi*,arta ponovno v Ko-■ iv 1° do sporazuma za 'i.^CniA Italijanskih opef, in (,i(ve ' eve «Tosce» in Do-P- p0 *Lucie di Lammer-t*ki ?“ati jo treba, da je Konzulat ter 'odohno
^chiln?rV^r ■k. Za to gostovanje po-nteres in 'Mt^flam ?Wi'ni.h ves,i znano, tu-

■p '"Hnf,' ua so ”’-ia zngotov-1 S Ni ,a sredstva z italijan-ht j *h tnv . delno kritje Stro-t ? Voa..° ie prišlo med Ouar-
l<fri)llrifedR.Vom zav°da »Primor-5- i bj otpn ^e» do zaključnega l"?1 V1 ih ,« bo gostovanje v jfif LtrU j. '2. avgusta, in sicer lil*J	v n Piranu.
te?*!
IX or1' da 'Ju. pa ie manager m K^ttaknii-1 datum gostova-SSiie hl ker "i časa za
N v ter® .gostovanja v pred-> Jt listal nu- Zavod je nemu-; ' S J1' iP T® pomaknitev ter-l'1!t ihii^lrazi, bl1 P« obnjestran-
V	V^er U fiksiran na 1. in
" ib)
\j. 7 4raRkoPa Je Renato Quar-
’/ v a Vednn sporofi>. da je ter-Se datPreblizu ter Prt'd-J V ^avoH1!11 Ponovno spre-
V	V KoPr„ »Primorske prire-1 h. sta j u le ta predlog od-V i. *Rrai Jn 2- september že
"A K* toči Rem robu poletne ", v° Pomit.0 t.edai ze hladne.
V	,*t iSaPtemkanie datuma na-
' S J* obiMn ? bi bi>o v ško-
J f,| » ‘■'hstva, ampak tudi 6 je ,
L1 |J>0 ’ jUjti a a ,ie gostovanje ijttjj »rivdi se' ker vse knže'
'c/
2elp.i besPosobnega ma-.. ' »lt„‘ake V' b' bilo, da se v
k?j. ZP10
So a'-' oeresno izpade ___	6 8 tem ukvarjali.
*!	Cunja
8 |VUS
i
‘RKVOZ
A\ \ ^'voz, za tu ln |no_
H
m1 Rriuli št. 289 rel- 35-879
Konku
renčne tene
zgornji tržaški okolici. Zlasti na cesti proti Opčinam in še posebej v neposredni bližini obeliska je bilo toliko motornih vozil, da so policisti le s težavo usmerjali prometi Sicer pa ni bilo točke v zgornji tržaški okolici, od koder ne bi ljudje gledali ognjemet in zadostuje to, če povemo, da je bilo mnogo ljudi z avtomobili na Prebenegu, od koder je bil kljub veliki razdalji še kar lep pogled na živopisane barve v zraku.
Ljudje so z velikim zanimanjem pričakovali sinočnje tekmovanje, saj so vedeli, da bodo videli najboljše, kar se videti da. Podjetja ki so sodelovala v tekmovanju, so se namreč potegovala za vi-oke nagrade: I. nagrada je zna. šala 1 milijon lir, n. pol milijona hr. III. pa 300.000 lir. Vsa tri podjetja so poleg tega dobila še po veliko zlato medaljo in povr-niene stroške za pripravo ognjemeta.
In gledalci res niso bili razočarani. Prisostvovali smo ognjemetu, kakršnega še nismo videli in ga tudi ne bomo — razen v primeru. če Se bo prihodnje leto tekmovanje ponovilo. Z:rija, ki se je sestala takoj po končanem ognjemetu, je bila skoraj soglasna, da je prvo mesto po pravici zaslužilo podjetje, ki je nastopilo zadnje, drugo mesto je pripadlo podjetju, ki je nastopilo prvo, tretje pa podjetju, ki se je predstavilo drugič. Prvo nagrado je torej dobilo podjetje Luigi Panzera iz Moncaliera pri Turinu, ki je dobilo 38 od 40 možnih točk, drugo nagrado je dobilo podjetje «La Pirotecnica« iz Vidma, tretjo pa podjetje «Yigliotti» iz Cervina di Caserta.
Pirotehnično tekmovanje je organizirala Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova v Trstu, kateri priporočamo, da nam tudi prihodnje leto pripravi tako lep spektakel.
Veselica komunističnega tiska
Sinoči se je začel v Miljah in na vrtu v Ul. Pindemonte v Trstu praznik komunističnega tiska. Praznik oz. veselica se bo nadaljevala tudi danes od 16. do 24. ure s sodelovanjem pevcev iz Podlonjerja in s Pončane,
Na obeh veselicah bo danes govoril tajnik tržaške federacije KPI prof. S{*na.
IZJAVA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA DR. M0NTAGNE
Zdravstveno stanje prebivalstva je bilo v avgustu zelo ugodno
Alarmantne vesti o tifusu so brez vsake podlage - Ojačano nadzorstvo pokrajinskega zdravstvenega urada
Huda avgustovska vročina, ka- gosteje segajo po hladnih pijačah, kršne ni bilo po zadnji vojni, je dbvedla tudi do alarmantnih vesti na zdravstvenem področju, ki pk šo se na srečo pokazale brez vsakršne podlage.
Vročina žene ljudi, da čim po-
KINO «IR1S> PROSKK
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 16. url Techni-color film:
NEAPELJSKI ZALIV
(La bala di Napoli)
Igrajo- CLARK GABLE, SOPHIA LOREN, V. DE SICA
Krasen, ganljiv in zabavni film!
Kate na
predvaja danes, dne 26. t. m. scope — Technicolor lilm:
HnfflJTiUk-
z začetkom ob 16. uri Cinema-
Macist proti volkodlaku
(Maciste contro il vampiro)
Igrajo: GORDON SCOTT — GIANNA MARIA CANALE
Predstava samo v zaprtem pro štoru.
Na prostem, z začetkom ob 20. uri film v technicolorju:
Igrajo:	MAURICE CHEVALIER. BINA CROSBY,
JUDI GARLAND nn FRANK SINATRA
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni VVsrner Bros film:
TEMA NA VRHU STOPNIC
(Buio in cima alle scale)
Igrajo: ROBERT PRE STON. DOROTHY MCGUIRE, EVE ARDEN im AGE LA LANSBURY

1
CoV1 rabljenl
«VM°B|
J Sli »e fi[,	zastopnika
OL
ha
88 Andi - fiat
J BERGINC
Nardini 73
tel. 72.304
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Po luSall boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.30: ((Pepl iz Pliskovice pri turškem sultanu«, pravljica; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Ženski vokalni kvartet; 15.00:
NEDEUA, 26. AVGUSTA 1962
bareini program; 22.15; Simfonična glasba; 23.00: Svetovno kolesarsko prvenstvo.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 9.00; Oddaj« —, - ---------- -----, ----
za gospodinje; 10.00: Kar mimogre- Melodije za nedeljsko popoldne;
Naši poslušalci čestitajo; 13.15; Obvestila; 13.30; Za našo vas; 14.00: Slovenski oktet; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Trikrat pet; 15.30: Chopin; Scherzo In trije valčki; 16.00; Humoreska tedna; 16.20;
zato se je marsikomu pripetilo, da si je prehladil grlo ali dobil tudi lahko gripo. Predvsem so prehladu podvrženi otroci, ki se ne zavedajo, kako škodljivo je stati ali se igrati na prepihu in piti tudi takrat, kadar jim to starši prepovejo. Toda primere prehlada imamo v vseh letnih časih in niso bili ti bolezenski primeri tisti, ki so povzročili širjenje nekaterih alarmantnih glasov o poslabšanju zdravstvenega stanja na Goriškem. Toda dejstva govore drugače. V poletnem času nismo namreč zabeležili nobenega primera poliomielitisa, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Tudi nobenega primera davice ni bilo in mamice so lahko brez skrbi za svoje otroke.
Toda na osnovi vesti, ki prihajajo predvsem iz Južne Italije, so se v mestu razširili glasovi o primerih tifusa v naši pokrajini. Pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna je dal že po radiu izjavo, s katero so prebivalci goriške pokrajine lahko povsem pomirjeni. Res da so bili v juliju trije primeri tifusa, od katerih pa tretji ni bil niti povsem dognan. Prvi bolnik je bil nemški turist v Gra. dežu, ki je zbolel tik po svojem prihodu na otok; njega so takoj izolirali in tudi ozdravili. Drugi primer tifusa je bil v Tržiču, toda tudi tega bolnika so popolnoma ozdravili. Tretji primer smo imeli v Gorici, toda bolezenski znaki, ki jih je kazal, niso povsem točno pričali o tifusu in bolnik je ob negi zdravnika kmalu okreval. Doslej v avgustu ni bilo nobenega primera te bolezni, ki seveda ni prijema in zato u-pravičeno povzroča preplah med prebivalstvom. Toda pokrajinski zdravstveni urad skrupolozno izvršuje navodila posebne ministrske okrožnice, s katero se mora še povečati nadzorstvo in pregled nad prehrambenimi artikli, ki so v prodaji, zatem nad vsemi kopališči, vodovodi in vodnjaki, v katerih bi lahko nastalo leglo tifusa, Poleg tega mora pokrajinski zdravstveni urad poskrbeti za profilaktične mere v otroških kolonijah in sploh nadzorovati zdravstveno stanje v kolektivih. Vse te mere so lahko samo jamstvo, da se tifus kot okužbg pojavi in razširi. Zadnje sporočilo
pokrajinskega zdravnika je samo še en dokaz, da so vesti o tifusu pri nas brez vsake podlage.
Popravni izpiti na nižjih šolah
Na nižji srednji šoli (gimnaziji) in strokovni šoli v Ulici Randac-cio v Gorici se popravni izpiti pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem redu, ki je objavljen na oglasni deski teh dveh šol.
Poletno razmišljanje o goriškem turizmu...
V	poletnih mesecih, ko se mesto izprazni, ker zbežijo Goričani v razna letovišča, in ko v zameno za te domačine ne vidimo tujcev-turistov, pričnejo Goričani govoriti o problemih goriikega tu-rizma. O teh stvareh sicer ne razpravljajo prav vsi Goričani, o njih govore le predstavniki raznih turističnih in kulturnih )o-rumov v mestu.
To govorjenje se ponaolja že dolpo orsto let bodisi v poletnih mesecih bodisi v predpustu, ker je še vedno p spominu meščanov lepota pustnih prireditev pred precejšnjimi leti, ko so z raznimi tekmami	privabiti	v	Gorico	veliko šteoilo okoličanov	in nudili se-
veda zabavo tudi Goričanom samim.
V	bližnjih letoviščih, kot so Gra-
dež, Li gnano, Sesljan, Devin in v zadnjem času tudi Tržič, letuje poleti na desettisoče tujih in domačih	turistov	ki	bi si	brez
dvoma želeli v svojem dvo-trite-denskem	bivanju	ob	morju	kra-
tek večerni izlet v naše mesto,
lllltlllllllllttlllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniililMIHIIIttlllUlllllIlHIlMIIIIlIllIllMtiiMMUOftlHMlflMIHUM
NA 4000 KV.M POVRŠINI
Na letališču na Rojcah se je vžgala suha trava
Nekaj časa je obstajala nevarnost, da bo ogenj zaje! skladišče goriva
Včeraj ob 14. uri je izbruhni! na goriškem letališču obsežen požar, ki se je razvil na 4000 kv. metrih površine. Zgorela je suha trava v bližini železniške proge. Ker se je ogenj naglo širil proti skladišču goriva, je obstajala nevarnost, da pride do katastrofe. Zato so goriški gasilci odšli na letališče z brizgalno, da bi ogenj hitro in temeljito pogasili. To se jim je tudi v resnici posrečilo, zakaj v eni uri so že zapusili pogorišče. Delo so hitro opravili tudi zaradi tega, ker je ogenj zajel samo suho travo, ki se hitro pogasi. Skoda je malenkostna.
nepreklicno do 2S. septembra t. I.
Vsa potrebna obvestila dobe dijaki na tajništvu obeh šol.
Obvestilo učiteljem
Didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča vse učitelje, da se morajo zglasiti dne L septembra t. 1. na ravnateljstvu v Ul. Croce 3 ob 9, uri zaradi nujnih sporočil.
Vpisovanje na liccju-gimnaziji in učiteljišču
Vpisovanje za prihodnje šolsko leto na liceju-gimnaziji in učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ul. Croce 3, traja
................................................................
PO TRAGIČNI NESREČI PRI BERGAMU
Danes dopoldne pogreb Pavšiča
Zapustil je ženo in 1 l-letnega otroka - Njegov brat vozi pri Goriziani
de, 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35; Pevski nastopi; 12.10; Plošče
«Throubadours»; 15.20; («3uartetto tednij ,4.00:	Nedeljski' 'orkestri;
IR ilfi* Tum Cae; inn, te IVI.	' _	^7
Cetra«; 15.40: Jam Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Plesna čajanka; 18.00: Tvornica sanj; 18.45: Dunajske melodije; 19.15; Nedeljski vestnik; 20.00: Šport; 20.30; Solisti 7. orkestri; 21.00. Ljudska opravila in opasila; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10; Plešite z nami.
9.30:	Kmetijska oddaja; 11.00:
Skladbe za godalni orkester; 11.15: Tržaški mandolinisM; 19.45: Po večernih krajevnih vesteh Kronike ln rezultati športnih dogodkov.
14.30; Dogodki doma in na svetu;
15.00: Oddaja za avtomobiliste; 16.00:
Glasba in šport; 18.35; Svetovno kolesarsko prvenstvo; 18.45: Pesmi za Evropo; 19.50: Srečanje med notami; 20.35: Velike skladbe; 21.00: Po vrnitvi z vikenda; 21.35:	Večerna
glasba: 22.35; Svetovno kolesarsko prvenstvo.
III. program
17.05: Apuleio di Madaura: «Pro-cesso per magia«; 18.50:	Bachove
skladbe; 19.00: Pet Jolivetovih stav- ---,	. .
kov; 19.30: Vsakovečerrvl koncert; cu Dnevnik.
17.05: Športna nedelja; 19.00: Obvestila:	19.05: Glasbene razglednice;
20.00: Vaša pesem — vaša melodija; 20.50; Športna poročila; 21.00; Koncert sopranistke Marie Cebotarl; 22.15: Ansambli in sopsti RTV Liub-ljana; 23.05: Zaplešimo v novi teden.
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska oddaja; 1740:
Oddaja za najmlajše; 18.30; Svetovno kolesarsko prvenstvo — v ev-roviziji; 20.00:	Croccolov odrček;
20.20; Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Turi Vasile: «Cvetic se trgamo«; 22.25:	Svetovno kolesarsko prven-
stvo; 23.30: Športne vesti in na kon-
Koper
20.20:	Revija revij; 20.40; Koda!y:
Kvartet za godala; 21.20: Straussova opera »Saloma«.
6.00; Prenos RL; 7,15: Jutranja glasba; 8,40; Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje D. Marjanovič; 10.00; Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Popotovanja; 11,15:	Fo.'e Milva;
11.30: Parada orkestrov; 12.10; Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30; Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Poje zbor Iz Sovodenj; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Sonny Burke; 19.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 23.00; Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Pojo Nella Colombo, Giorgio Consolini itd.; 13.30: Francoske skladbe; 14.00; Komorna glasba; 14.30: Glasba pod vedrim nebom; 16.30: Verdijeva opera «Ples v maskah«; 19.30: Športni dnevnik; 20.25; Počitnice v dveh; 21.30: Ka-
Slovenija
6.00: S sprejemnikom na dopust; 6.30:	Napotki za turtsie; 7.30: Ra-
dijski koledar: 8.00: Mladinska radijska igra; 8.40: Karol Pahor: Drobne skladbe za mlade pianiste; 8.55;
| HITRA POPRAVILA | TV APARATOV
KaM TREVISAN
Trgovina: Trst, Ul. S. Ni. colo 2i — Tel. 24.011 —	—
Delavnica: Ul. detle Mi- = lizie 3 — Tel. 76.726 —
Zabavna medigra; 9.05:	Zabavna
glasba; 9.45: Trije samospevi Brede Sčekove; 10.00; Se pomnite, tovariši; 10.30; Promenadni koncert; 11.30: Rapa Suklje: Dubrovniške letne igre; 11.50: Vesela godala; 12.05:
DRUG! KANAL
21.10: »Eva in jaz«; 22.25: Dnevnik; 22.50:	Bojevita plemena ob Arna-
zonki.
Ponedeljek, 27. avgusta i§62.
18.00: Program za najmlajše: 19.00: Zaključna prireditev pevskega tekmovanja v Arezzu:	20.05:	Šport;
20 20; Dnevnik; 21.05: Opereta »Viktorija in njen huzar»: 22.15: Film »Življenje, ki se vrača«: 22.40: Varietejski program; 23.25: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10; Svetovno kolesarsko prvenstvo: 22.30: Dnevnik; 22 55: Doku-mentarlj »Težko dosegljiv uspeh*.
Jug. televizija
Športno popoldne. Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45; Lepe, toda siromašne — Italijanski film. Beograd 20.45; Inšpektor je prišel — angleški film. Italija 22.15: Prenos športnega dogodka.
Ponedeljek, 27. avgusta 1962.
20.20: TV dnevnik. JTV 20.20: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.35: Crainquebllle — francoski ftim.
Včeraj zvečer so iz Bergama pripeljali v Gorico 34-letnega Petra Pavšiča, ki je izgubil življenje v tragični nesreči na cesti med Brescio in Bergamom, o kateri smo včeraj obširno poročali na drugi strani našega lista. Pogreb bo danes ob 9.30 iz Ulice Carso štev, 4 na glavno pokopališče. Vse formalnosti za prenos trupla iz Bergama v Gorico je opravil avtoprevoznik Celemata Caprara, ki ima svoj sedež v Ul. sv. Mihaela 3, za katerega je Pavšič vozil že toliko let.
Pokojni se je pred 12 leti poročil s sestro svojega gospodarja, Onello, in imel z njo hčerko Lo-retto, ki ima seciaj 11 let. Bil je zelo dober šofer, fudi i njegov brat Anton je- po poklicu šofer ■n vozi za avtoprevozno podjetje •La Goriziana«.
Nesreča se je zgodila, ko se je Pavšič vračal proti Gorici. Ker se mu je zazdelo, da je na vozilu nastala okvara, se je ustavil in Postavil varnostni trikotnik. Ker je voznik Fiata 1300 prekasno °Pazil, se je zaletel v zadnji del tovornika. Ko so ugotavljali škodo, so se nekaj dalje od tovornika ustavili avtomobilisti, ki so Ponudili svojo pomoč. Ko je večje število ljudi opazovalo karam-holirani fiat, se je vanje zaletel tovornik. Nesreča se je zgodila tako nahitroma, da se nihče ni utegnil umakniti tovorniku, ki je zasejal smrt med ustavljeno sku-p’no, ki je štela okoli 20
oseb. Na mestu je izgubilo življenje osem oseb, trije pa so bili ranjeni.
Vest o tragični nesreči se je hitro razširila med Goričani, še prav posebno pa med kategorijo šoferjev, ki so pokojnika dobro poznali in ga imeli radi.
Juriču iz Klinj pojemajo sile
Najstarejši prebivalec Beneške Slovenije Josip Jusič, po domače Bepo, se približuje svojemu 107. letu starosti. Njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjih mesecih močno poslabšalo. Posebne bolezni sicer nima, le pritisk je tako nizek, da bolj skoraj ne more hiti, in želodec mu ne prenese več nobene hrane. Njegov razum je bister, še vedno govori, toda zapuščajo ga poslednje fizične sile, ki so sicer na videz krhko telo vzdržale pri življenju toliko let.
Vsako leto, ko so prebivalci Klinj slavili njegov rojstni dan, so mu želeli, naj vzdrži še eno leto. Dokler se je njihov slavljenec približeval stotim letom, so te želje izrekli s precejšnjo mero gotovosti, da se bodo izpolnile, danes pa o tem že niso več tako trdno prepričani. Vse kaže, da se tudi za starega Jusiča izteka klopčič življenja, ki jie bilo sicer preprosto in skromno, toda doleo kot le kaj.
Nesreča mladeniča
V Ul. Leoni so uslužbenci Zelenega križa naložili na rešilni avtomobil 15-letnega Maurizia Orstrnja iz Ulice LungTsonzo 115. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na desni roki in nogi. Povzročil si jih je v prometni nesreči.
VERDI. Zaprto
CORSO. 15.00: »Sedem žensk iz pekla* (Sette domne dalTinfer-no), O. Owens in D. Darcel. A-meriškj črnobeli film.
VITTORIA. 15.00: «Poletje in dim* (Estate e fumo) L. Carvey in G. Page. Ameriški barvni film v ci-nemascopu. Vstop prepovedan mladini pod 16. letom.
CENTRALE. 15.00; »Moj prijatelj Benito* (II mio amico Benito), P. De Filippo j,n m. Carotenuto. Italijanski črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57. tel. 28-79.
....................................
NOGOMETNI TURNIR V MOŠ!
Na turnirju sodeluje tudi Juventina
Letos bo imelo društvo dve mladinski ekipi
Danes ob 16. uri bo v Moši nogometni turnir, ki ga vsako leto prireja tamkajšnje društvo. Letos bodo na tem turnirju nastopale štiri ekipe. Danes se bodo srečale Juventina in Kapnva ter Podgora in Farra. Zmagoval-
id E V E RS AL TE C NIC A
Po j
2'ltiic^rate1^1?00 ufioc|nih cenah radio in televizij-Nai *lekt h*arl*lnike, električne in plinske šte-VV prri,"ne ln plinske bojlerje za kuhinje in potr t,ne. str°ie in vse druge elektro-gospo-

\\ TR^T - Corso Garibaldi, 4 ” M I 1 " Tel. 41243 in 50486
POLEG IZREDNIH POGOJEV V CENI NUDIM JUGOSLOVANSKIM KUPCEM BREZPLAČNO DC STAVITEV NA DOM KJER KOLI V JUGOSLAVIJI
y J,’E SAMO PROIZVODE SVETOVNO PRIZNANIH TOVARN.
JIH NUDI U NIV E R S A LT E C NIC A
Mmmmm
- Slik. so mladi nogometaši Juventine ki so nastopili v prvenstvu »1-1962 in zasede) drugo mesto. Uspeh je treba pripisati požrtvovalnemu Mariu Berdonu, ki mladince trenira
ca bosta igrala prihodnjo nedeljo. Juventina je imela v tem tednu dva treninga, da bi se i-gralci spet navadili skupinske igre in da bi pridobili tehniko, ki so jo izgubili med počitnicami, ko ni bilo niti vaj niti tekmovanj.
Ker je prvenstveno tekmovanje ekipe v prvi diviziji povezano s precejšnjimi materialnimi stroški, bedo voditelji društva pobirali v ponedeljek prostovoljne prispevke med domačini, da bi zbrali po trebna sredstva za nabavo majic in čevljev, ki so najvažnejši rekviziti, brez katerih se igralec sploh ne more pojaviti na igrišču. Prepričani, da tolmačimo željo voditeljev društva, pozivamo vaščane, naj le sežejo v žep, ko Ji bodo predstavniki Juventine vprašali za skromen prispevek.
Društvo bo letos posvečalo naraščaju se več pozornosti. Lan-
seveda, če bi to kaj nudilo.
V izložbenih oknih turističnih uradov v Gradežu in Lignanu je moč videti vabila na enodnevne izlete v Trst, v Videm, v Benetke, v Koper, p Opatijo, nt pa plakatov, k i bi vabili na izlete v Gorico. Kaj pa nudi Gorica turistu, ki jt vsak dan zahtevnejšif Ničesar.
Vsaka še tako majhna vasica u goriški pokrajini ima spoje turi» stično društPo ali svoj prireditveni odbor, ki izrabi vsako priliko kot je vaškega putrona ah j>o šmaren ali pa praznik kakega levičarskega tiska za celo vrsto pri-reditev, ki so tako dobro priprav. Ijcne, da privabijo na tisoče in tisoče tujcev, ki pustijo v tem kraju lepe denarce. V Krmtnu bo n. pr. septembru praznik grozdja z raznimi tekmami, vozovi, plesi, medtem ko bo ob isti priliki v Gorici le nekaj stojnic. V Tržiču so imeli junija ves teden prazno-vanj, prav tako so letos imeli velik uspeh v Gradiški s svojim turističnim tednom, kjer so bile na orsti tako športne prireditve kot večeri posvečeni sladokuscem. Vse to je imelo velike uspehe. V Gorici imamo sicer nekaj podobnega z »andrejevanjem*, a to se zgodi decembra, ne pa v polet-ni/i mesecih, ko bi bila za to največja potreba
Bred kratkim je neki goriški dnevnik posvetil vso svojo gor i-ško stran intervjujem z raznimi osebnostmi, ki delujejo na področju turizma alt ki so s tem za-interejuani. Vsi so lepo govorili, prikazali upe in težave in polemika o teh izjavah se še vedno vleče v istem listu s pismi, ki jih razni ljudje pišejo uredniku.
Govorili so o svetlobni prireditvi na goriškem gradu, ki naj bi v poletnih mesecih privabila tujce, tako kot jih privablja podobna prireditev v miramarskem par-ku- O tej prireditvi se sicer govori že nekaj let, a denarja ni od nikoder. Govori se o prirejanju raznih športnih tekem, a tudi za te ni denarja. Fred leti so imele velik uspeh ptičje in pasje razstave, sedaj kaže, da se tudi te opuščajo, medtem ko pričenjajo z njimi v manjših krajih pokrajine.
Ne moremo pri tem molčati, da so nadobudni pevci zbora *Se-ghizzis predlagali raznim mestnim forumom in ustanovam, da bi te finansirale izvedbo folklornega festivala v Gorici, kjer naj bi nastopile skupine iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in drugih držav. Tovrstne prireditve imajo povsod uspeh. V Gorici pa niso hotelj o tem nič slišati.
Nekoč so v Gorico v velikih trumah prihajali tako imenovani tu-risti-bojevniki. Ti so obiskovali spomenike iz prve svetovne vojne in so bili in so še vedno, v tukajšnjem italijanskem tisku, deležni velike pozornosti. A teh turistov je vedno manj, kajti te spomenike hodijo obiskovat le preživeli bojevniki iz prve svetovne vojne, mlajše ljudi, pa ti spomeniki ne zanimajo, kot jih ne zanima več ogled državne meje, ki je bila v povojnih letih cilj turizma iz vseh beneških pokrajin.
Treba je premagati mrtvilo, ki vlada na tem področju, treba je nehati s predlogi. Goričani, ki vse leto delajo in plačujejo občini davke, imajo pravico zahtevati od občinske uprave, da podeli nekaj denarja tudi za turistične prireditve.
ESSBdESB
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 19 do 25. avgusta se Je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 7 oseb. porok je bilo 5, oklicev pa 13
ROJSTVA: Giuseppe Palumbo, Gabrielu Visintin, Roberto Zio Mario Bergomas, Arlanna Colnago. Daniela Gratton Nadi* Štravs, Maoslmo Ro-dano, Paolo Comoli. Sergio Bran-dolln, Cinzia Stolli, M»r*uela Milani Nicoletta Brba, Gabrlella Zortea NL cla Clffoni, Davide Devetak, Dolores Debiaochi, Fulvia Marangon. Claudio Tortul, Antonella Antonelli, Silvestre Gravner, Crlstina Pagiiara, Cleiia Plez, Anna Gri, Davide Ursic.
SMRTI: gospodinja 91-letna France, sca Talianut vd. Kumar, poprej vd Princ*, upokojenec 87-letni Alfredo Visintin, uradnik 48-letni Adalclso Cargnel, 81-letna Caterina Delbello, vd. Motilca, gospodinja 74-letna Rosa Malssen, vd. Maccechinl, 5 dni stara Cinzia Movla.
POROKE: učitelj Mario Tone« in gospodinja Roberta Calderari, kapetan Hal. vojske Romano Rosati in profesorica Anna Maria Busan. peu Angelo Delnerl in tekstilna delavka Conorlna Fosch-Un, trgovski pomoč-nik Giulio Kocina in uradnica Anna-maria Brumat. karabinjer Ainumo Kasolino In uradnica Diletta Cividin.
OKLICI; uradnik Carlo Polesello in učiteljica Maria Diana, uradnik l,u-ciacno Bressan in uradnica Edilia Kvas, uradnik Mario Marchlori in trgovska pomočnica Bruna Pellizzon orožniški brigadir Giuseppe Raimon-di in vezilja Maria Albanese, karabinjer Luigi Rossato m gospodinja Fosca Trento, orožniški vice brigadir Antonio Aiello m gospodinja Lu-cla Buono. trgovski zastopnik Glam-paolo Pagnutti in gospodinja Grazia Spessot, industrijec Leone Busatta in bolničarka Adriana Sandri, agent javne varnosti Francesco Pastorino in učiteljica Maria Bergognlm av. toka ros* ri st Mario Conzuu, ',Ku-diščnica Laura Sussig, vulkanuaior Luigi Komjanc in
i , ..	v Hmuiuuju, urn- uuigi ivomjanc in aosDodinu Mar
admskli ek‘P' se b<> pridru- Ja Zuri, trgovski zastopnik Vuciano
žila še ena, ker so društvo okrepili številni mladinci iz Rupe, s Peči, Tržaške ceste in Podturna. Vsem trem ekipam želimo, da bi v letošnjem tekmovnaju dosegli čimboljše uspehe in na takšen način dostojno zastopali barve svoje vasi na prvenstvenih tekmah I po krajih goriške pokrajine.
Battlstel in gospodinja Luciana Guer.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,2 stopiti je ob 14.30, najnižjo 16 stopinj t,b 410. Povprečne dnevne vlage j« bilo 70 odst.
PnrnorsTcTJneiSSlf
— h —
26. avgust«
l!«
m m-
Svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah
V hitrostni vožnji profesionalcev Italijan Maspes brez tekmecev
Svetovni rekord Belgijke Reynders v zasledovalni vožnji za ženske
MILAN, 25. — Včeraj se je z izločilnimi tekmovanji v hitrostni vožnji profesionalcev nadaljevalo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah. Kot je bilo pričakovati, so se vsi štirje kolesarji, ki so bili nekoč ali so še danes svetovni prvaki v profesionalni kategoriji, brez težkoč uvrstili v četrtfinale. Ti so večkratni in sedanji prvak Italijan Antonio Maspes, Francoz Rous-Holanaec
seau prvak 1958. leta,
Derksen (1957) in Švicar Plattner (1952). Od Italijanov se je z lahkoto uvrstil v nadaljnji del tekmovanja tudi svetovni amaterski prvak 1900. leta Sante Gaiar-doni, ki je dokazal, da je na višin) najboljših. Z a določitev tekmovalcev, ki bodo nastopili v četrtfinalu, so bile potrebne tudi re-pesaže s polfinalnimi in finalnimi vožnjami. Med kolesarji, ki so v repesažih izpadli je tudi Italijan Ogna, ki je naivno izgubil možnost nastopa v nadaljnjem delu tekmovanja. Italijan je preveč zaupal v svoje sile in ie podcenjeval Janonca Rikiischija, ki se je z vrha ovinka spustil na ravni del proge. Ogna, ki bi ga lahko prehitel z zunanje strani, pa je nekoliko počakal in s tem dal možnost Švicarju Pfenningerju, da je zmagal pred Japoncem.
Odlično se je tudi izkazal Japonec Takahara, ki je s hitro vožnjo izločil Belgijca Lambrechtsa in Švicarja Suterja. Zal Japonci še niso na višini ostalih, in tako je v polfinali repesaž Takahara izpadel.
V finalu repesaž je prišlo celo do sporov. Čeprav je zmagal Sterckx so sodniki prisodili zmago Pfenningerju, ker je ta vložil pritožbo, češ da ga je tekmec oviral. Sodniki so odredili ponovitev tekme, vendar je Švicar vložil ponovno pritožbo in zahteval diskva-
i ->-i	:• n.l jnn lzon e o in jnrli
lifikacijo Belgijca, kar se je tudi
Ostale športne vesti objavljamo na drugi strani
zgodilo. Za sedaj še ni znano kdo bo nastopil v četrtfinalu, ker je Sterckx vložil pritožbo proti kvalifikaciji Pfenningerja v nadaljnji del tekmovanja. V hitrostni vožnji profesionalcev je Italijan Ma-fpes dosegel najboljši čas.
Med kvalifikacijami v zasledovalni vožnji za ženske je sedanja svetovna prvakinja Belgijka Reynders dosegla v vožnji na kronometer najboljši čas, ki predstavlja tudi nov svetovni rekord v tej skupini. Svetovna prvakinja iz 1958. in 1960. leta Angležinja Burton se je morala zadovoljiti s slabšim mestom.
NA 80 M ZAPREKE
Avstralka Moore
izenačila svet. rekord KASSEL, 25. — Med mednarodnim atletskim mitingom je Avstralka Betty Moore izenačila svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami. Moore je progo pretekla v 10”5.
SZ BOR
Namiznoteniški odsek
ZAČETNI RAZPORED TRENINGOV
ZENSKE:
V	prosvetnem društvu v Barkovijah v sredah in petkih ob 20. uri.
MOŠKI:
V	škedenjskem prosvetnem društvu v sredo od 20.30.
V	prosvetnem društvu »Ivan Cankarn pri Sv. Jakobu v četrtek ob 18.30.
V	Križu in na Proseku po domenku.
S 14 IGRALCI V NEAPELJ
Generalka Triestine za nastop v B ligi
Samo Santelli in Mantova-ni nista obnovila pogodbe
Spor vodstva Triestine z igralci za obnovitev pogodbe, je v glavnem zaključen. Predvčerajšnjim so podpisali pogodbo in sprejeli ponujeni znesek Secchi, Szoke, Trevisan, in Risos, medtem ko sporazuma nista mogla in nista hotela sprejeti samo Santelli in Mar.-tovani. Ta dva, pa čeprav spadata med boljše člane Triestine, nista odpotovala v Neapelj, kjer bo imela Triestina nocoj prvo pred-prvenstveno trening tekmo s tamkajšnjo enajstorico.
Trener Radio, ki je upal, da bo--------------------------------—
imet na razpolago vse igralce
vključno Mantovanija in Santelli-ja, je moral pač urediti vrste brez dveh «upornikov». V Neapelj je odpeljal 14 igralcev, med katerimi so seveda nekatere rezerve in Vit, ki je po poškodbi na nogi če okreval. V Trstu sta ostala tudi Secchi, ki je podpisal sporazum po objavi seznama odhajajočih, in Brach, ki se po operaciji kolena še ni toliko opomogel, da bi lahko če nastopal.
V	Neapelj so včeraj zjutraj odpotovali v spremstvu člana vodstva Triestine Cotte in trenerja Radia To Vos, Frigeri, Vitali, Szoke, Dalio, Sadar, Merkuza, Varglien, Vit, Corso, Ferrara, Trevisan, Orlando in Risos.
V	drugem polčasu bo trener zamenjal nekatere igralce. Govori se, da bo Varglien nadomestil Mer-kuzo ali Frigerija, Vit bo prevzel mesto Orlanda, medtem ko bo la zamenjal Ferraro. V drugem delu igre bo nastopil tudi Szoke, vendar še ni jasno, če v krilski vrsti ali kot zveza v napadalni petorki.
Evropsko prvenstvo v plavanju
(Nadaljevanje s J strani)
Aurora pa m zadovoljna. Nje-na primitivna narava hrepeni samo po ljubezni. Zunanji svet jo zanima še samo, v koliko so v njem moški. Zaljubi se tako v mladega Oscarja, Lilinovega nečaka, in postane njegova ljubica. Ljubezen seveda ne more trajati, toda Aurora je zdaj popolnoma ponorela. Niti materina smrt pod bombami je ne more spametovati. Skoraj vsak moški, s katerim pride v stik postane njen ljubimec in vendar je prepričana, da je poštena gospa, ki ima nekako pravico do takega razvedrila. Dalj časa traja samo razmerje z nekim angleškim oficirjem takoj po osvoboditvi in z osebnim šoferjem. Knjiga se zaključi, ko se Aurora dramatično zave, da je stara in da ji življenje konec koncev ni prineslo prave sreče, pa čeprav je zastavila vse, kar je duhovnega in telesnega imela, na kocko uživanja za vsako ceno.
Midiele Prisco in njegova «Dama s trga»
OP'*8,
Poleg oseb, ki smo jih omenili, nastopa v romanu še mnogo drugih. S svojimi usodami bogatijo osnovno pripovedno mrežo z vedno novimi barvnimi odtenki in jo postopoma spreminjajo v mogočno fresko, na kateri so prisotne prav vse značilnosti italijanskega življenja od nastopa fašizma pa do konca svetovne vojne. V romanu so tako zapopadeni tudi družbeni, politični, filozofski, modni in drugi motivi, ki pa nikoli ne zavirajo napredovanja zgodbe ali razumevanja čustvenega aspekta v življenju nastopajočih oseb. Avtorju služijo le kot nujno o-zadje brez katerega bi bile marsikatere humane poteze junakov težko dojemljive. Prisco namreč opazuje svoje junake v pers-spektivi vsakdanjega življenja in v vsakdanjem življenju ni, kot je znano, načelnih vprašanj. Zunanji dogodki, čeprav važni in usodni, kot na primer vojna ali politično nasilje, pronicajo vanj počasi, medlo in posredno. V svoji sebični lupini je vsak človek najprej žrtev lastne koristi in lastnih strasti in šele potem član družbe. Družba ga zato zanima le, v kolikor mu lahko prinese ali odnese nekaj osebnih ugodnosti in zato načelno razpravlja o njej samo, kadar mora etično opravičiti svoja dejanja ali svoje načrte za bodočnost.
Prisco nam s svojim posebnim realističnim prijemom hoče pokazati in dokazti prav to plat odnosov med posameznikom in družbo. Pojasniti nam hoče namreč, da ni pravega dramatične-
ga nasprotja med človekom in družbo, ampak samo trajna o-smoza poštenih in nepoštenih, pristnih in nepristnih, moralnih in nemoralnih koristi, ki se pretakajo iz enega v drugo brez večjih pretresov in nekako v obojestransko zadovoljstvo. Prav zaradi tega, medi Prisco, imamo družbo, ki jo zaslužimo. To seveda velja samo kot splošno pravil in izjeme so vedno možne. Ce se družba včasih premakne z mrtve točke in stopi korak naprej na poti kulture in civilizacije, se je za to treba zahvaliti vprav tem plemenitim izjemam. Toda Prisco se ne ukvarja z izjemami. Zanima ga samo splošno pravilo, ki zajema usode ogromne veličine človeštva.
Njegov cilj pa je v tem, da nam to pravilo poda v plastični in privlačni pripovedni obliki, da ga tako bolje razumemo in se lahko siloviteje in učinkoviteje zgražamo nad malenkostnimi strastmi, nad malodušnostjo in strahopetnostjo ter nemoralno sebičnostjo.
Velika moč Priscovega pripovedovanja je torej predvsem v globini njegove nepristranske in pristne analize človekove usode v sorazmerju z družbenim okoljem. Zakaj Prisco ni samo rojen pripovednik, ki pripoveduje le zavoljo ljubizni do plodovito-sti in iznajdljivosti las'.oe domišljije, ampak tudi krut in neusmiljen slikar svojega časa, pa čeprav nikjer ne daje posebnih,
didaktičnih poudaraov tej svoji družbeni značilnosti.
Pripovedna tehnika, s katero doseže svoj namen, je prav tako pristna kot njegovo gledanje na človeka v sklopu družbe. Poslužuje se v glavnem nadrobnega opisovanja vseh činiteljev, Ki vplivajo na oblikovanje misli in dejanj junakov. Pri tem pa strogo pazi, da bi se ne dotaknil teoretskega razpravljanja o njihovi duševnosti. Prisco je namreč prepričan, da je podzavest taka. kakršna je, prav zaradi tega, ker se ne zavedamo, da jo imamo. Zato nima pomena upoštevati stvari, ki je ne poznamo. Pripovednikova naloga torej ni po njegovem v tem, da obrazloži skrite nagibe človekovih de-
janj, ampak v lem, da janja in pokaže, kakšne P ce izhajajo iz njih. In !(|» ramo si kaj, da bi se » ^ njali s tem protifreu^ , pojmovanjem pripovedji>s ^ dobi, ko je pripovednih'' (1n podobno znanstveni PS1 .^i tični razpravi kot unriete1 slikanju stvarnosti
id1*!
Prisco je torej dosegel ■-
zai*1 -
ravnovesje med čisto,
vsebino in etičnim, ter duševnim

pomenom Ljj
in je v tem pogledu, °Pir.,.ijsI|
m°e -je PjjjJ
zgolj na
nadarjenosti, nakazal nejši izhod iz slepe u'ice’ jjP tero je danes zašla r0 “
ki <*
oblika. Zadoščenje, yt prav gotovo imel s te**1 ^ ^
i!8t' i
nom, ga bo obilno P°P*L jr ves trud in neomajno ve . j»
sto pripovedovanje, ki ju slej vložil v svoje
JOSIP TA'
Izločilna tekmovanja
HITROSTNA VOŽNJA PROFESIONALCEV
tekmovanja profesional-
Izidi cev v:
1. skupina: 1. Maspes (It.), 2. Soerensen (Dan.) 10”8; 2. skupina: 1. Rousseau (Fr.), 2. Captein (Holandska.), 3. Rikijski (Jap.) 11”5; 3. skupina: 1. De Bakker (Bel.), 2 Pfenninger (Švica), 3. Takahara (Jap.) 11”3; 4. skupina: 1. Platt-ner (Švica), 2. Sterck (Bel.), 3. Matsumoto (Jap.) 11 ”4; 5. skupina: 1. Gaiardoni (It.), 2. Lambrechts (Bel.) 3. Scob (Fr.) 11”6; 6. skupina: 1. Derksen (Hol.), 2. Ogna (It.), 3. Suter (Švica) 11 ”5; 7. skupina: 1. Gaignard (Fr.), 2. Potzern-heim (Z. Nem.) 11”2.
11”4;	2. skupina:	1. Pfenninger
(Švica), 2. Rikijski (Jap.), 3. Ogna (It.) 12”; 3. skupina: 1. Takahara (Jap.), 2, Lambrechts (Bel.), 3. Suter (Švica) 11”5; 4. skupina:	1.
Potzernheim (Z. Nem.), 2. Scob (Fr.), 3. Matsumoto (Jap.) 11”5. POLFINALE REPESAŽ:
1. skupina: 1. Sterckx (Bel.), 2. Takahara (Jap.) 12”; 2. skupina: 1 Pfenninger (Švica), 2. Potzernheim (Z. Nem.) 11”9
KVALIFIKACIJE ŽENSK ZA NASTOP V ČETRTFINALU ZASLEDOVALNE VOŽNJE
Včeraj oddane zadnje kolajne
KATONfl (Madž.) na 1.500 m, LASTERIE (Hol.) na 400 m v 4 slogih, HOLANDSKA v štafeti 4x100 m za ženske
1500 m moški
JOSEF KATONA (Madž.) 17'49”5
Miguei Torres (Sp.)	17’55"6
(nov španski rekord)
Rihard Campion (VB) I7’59”8 Johan Bontekoe (Hol.) I806”l (nov hol. rekord)
James Kennedy (VB) 18T2”7 Veljko Rogušič (Jug.) 18’24”9 Lars Bengtsson (Šved.) 18’32”5
REPESA2A:
1. skupina: 1. Sterckx (Bel.), 2. Captein (Hol), 3. Soerensen (Dan.)
1. Reynders (Bel.) 4’6”5 povprečna hitrost 43,813; 2. Puronen (SZ) 4’9”2	(43,338);	3.	Burton (VB)
4’9”8; 4. Tikomirovan (SZ) 4T0”9; 5. Naessens (Bel.) 4’12”4; 6. Bo-wers (VB) 4’14”2; 7. Pelikanova (CSSR) 4’18”1; 8. Pepel (Fr.) v 4’22”5.
Skoki s stolpa (moški)
L BRIAN PHELPS (Angl.) 150,81 točke
2. Rolf Sperling (NDR) 148,24
o /-»   .3: /“»„.11	/C?v\ 1 A o i o,
Genadi Galkin (SZ) 143,18 Gert Voelker (NDR) 142,11 Kurt Mrwicka (Avst.) 137,78 Dimitrij Trusov (SZ) 135,85 Fabio Pajella (It.) 131,63 Anthony Kitcher (Angl.) 130,36
4x100 m PROSTO (ZENSKE)
Holandska (Lasterie, Caste-laars, Tigelaar, Terpstra), v 4’15”1. (Nov evropski rekord). Anglija (Thompson, Brenner, Amos, Wilkinson) 4’16”3. (Nov angleški rekord)
Madžarska (Frank, Madarascz, Kovač, Takacs) 4’17”5. (Nov madžarski rekord).
Švedska (Thorngren, Hagberg, Steenbach, Grubb) 4’18”1. (Nov švedski rekord).
N D R (Schumacher, Weiss,
Pechstein, Noack) 4T8”1. (Nov nemški rekord).
6.	SZ (Ustinova, Labridina, Nikolaja, Mikovkaja) 4'23”1.
7.	Italija (Passagnoli, Pacifici, D. Beneck, Saini) 4’29”1.
8.	Poljska (Warner, Rosnecka, Ca-zack, Cedro) 4'34”6. (Nov poljski rekord'
400 m v 4 SLOGIH
Adria Lasterie (Hol.) (nov evropski rekord).
5’27”8
Anita Lonsbrough (VB) 5’32”3 -ek o
8.
(nov angleški rekord).
Martha Evergari (Madž.) 5’33”3 (nov madžarski rekord). Marianne Heemsuerk (Hol) v
5’35”1
Maria Blank (NDR) 5’40”3 (nov nemški rekord).
Gisela Nuesser (NDR) 5’45”2. Elizabeth Ljungreen (Šved.) v
5»45*»9
S. Babanina (SZ) 5’54”2.
LEIPZIG, 25. — Vzhodna Nemka Ingrid Schmidt Je še pred za četkom današnjih tekmovanj v ok viru evropskega plavalnega pr. venstva izboljšala s časom 2’36”1 svetovni rekord na 220 jardov hrbl no. Prejšnji uradni rekord je pripadal Avstralki Marylin VVilson vendar je Američanka Donna De Varona preplavala progo že v času 2’36”8.
(b

m
PA^W0L
no
Š V1CARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi tipi, poslednji izum moderne tehnike;
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC » 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
<&
T
ll
)6
RF c Cpo

sr
C ’d
sfFredse
JV
k:
T. V'..*,..'.. '............••• •- 'jn
ifofe!
CvsiVtfil
lPo'l/oV03
■tel. 6138,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete.
Dnevno godba tn ples
——
kJk
/ \ \\
' \ \\
7*3
I TURIZEM«
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ub 8.30, 10.30. 16 tn 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
PARK HOTEL BL(f
Tel. 284, 338. 200 *'* 1(f* stavracija, kavarna^sf,a
nočni bar. VeliKa
rana «KAZlNO»._ ^
sezoni so cene 30 Priporočamo se
HOTEL «ADRIA» ANKARAN
Tel. KOPER 741-12
Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto. in se vljudno priporoča.
H.t.i
KAVč-pf
POHTOHOZ RESTAVRACIJO
nudi razne sPeC. odlična vina. Vsat v vrtni restavracij nem oafU-

HOTEL TRIGLAV«
KOPER — telefon 16 Prvorazredna restavracija, so-doono opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom
7$eMeixue»
io goMom looto oUpolaea
11111111111111m1111 ■ 111111111II
'33-133
Ljubljana - Tal. >33-173
Hotel <SLON»
LJUBLJANA, Titova ul.
s svojimi obrati se gostom tz Trsta toplo priporoča.
GRAND HOTEL
BLED. tel. «2 A C
Odprt skozi vse kopališče s čoln', kopališče. Pred 'jj J cene znl»^>*)
WL5aPiurist
SPOROČA
da vzdržuje progo
BLED LJUBLJANA TRST
ter prireja izlete m potovanja po domovini in v inozemstvo preko potovalne agencije
IIJAURAN TURIST*
flVTOPROMET
GORICA
Nova Gorica — Tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
Grand hotel
LJUBLJANA o- m nudi vse Sostt"!*li
po zmernih
priporoča *
Ko potujete po Sloveniji, pridite v Vipavo, da si ogledate lepotp izvira reke Vipave. Ob
izviru je ■ »•••»• „< kjer se boste prijetno okrep. čali.
Hotel .mir
BOHINJ - SLOVENIJA ,4
V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteli «ZLATOKOG», «POD VOGLOM*- ^ o LEVU E-JEZERO*, Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in «CRNA PRST«. ♦ Kdo' j*1 ali \ diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane prirodne lepote, kdor si želi v.ims ^ c«!1 letne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj	«	Inlnriunriji: tur
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika (Rljeka. Split. Napoti. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi. Tema, Rio de Janeiro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovbaa Piran, Zupančičeva ulica 24l, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami. Plovba Piran	Telexi: 035—22. 035—2]
Telefoni: 72-170 do 72-177
Vodilno turistično podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, ooslovailntce v vsen nečjth krajih Slovenije in na obmejnih orehodih tet v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku tn Sisku
d
St> Vfh & j. sPr
fooj 1
5*1 sž?
8?
k
Sel'
Hk ti i 'te
:\>1 i hedai
S tV(

Od maja do septembra prirejamo stalne (zlete oo Ju-goslaviji z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi
Menjalnica valute predprodaja vozntb kart za železniški. ^
morski m valnlcl.
avtobusni promet rezervacija botelskib sob
Zahtevajte programe izletov
HENRY SLESAR
LIS TNICA
Poročnik je bil prijazen človek. Zdel se je tak, kakršne je videti po televiziji.
tEnaindvajseta cesta, ste rekli?»
Poročnik Bates se je delal kakor da nekaj piše, a ko se je Joe nagnil malo naprej je videl samo čačke, risbe in karikature. «Mož star kakšnih šestdeset let, kajneda?*
«Da.»
«In mislite da ni mrtev!*
«Za gotovo vem, da ni.»
«In vendar je bil videti pri kraju, ko so ga sinoči odpeljali i avtoambulanto. Ni dihal in srce mu ni tolklo. Kratkomalo mrtev i Naš zdravnik je davi napisal osmrtnico: Srčna kap. Sedaj je v mrtvaški veži in čakamo, da ga pokopljejo,*
Bates je sklenil roke na mizi in rekel:
«Gospod Helmer, mislim da nimate vzroka, da bi se vznemirjali. Vrnite se domov in se dobro prespite.*
Joe se je vznevoljil.
«Mislite da sem norec, kaj?*
Bates se je dobrohotno nasmehnil;
«Ne pravim tega, gospod Helmer!*
«Ne pravite, pač pa si mislite! Mar ni tako? No, pa se motite. Čakajte, boste že videli, ko se vrne v mesto zdravnik tega
nesrečneža.*
«Vas lahko vprašam, gospod Helmer, kako da veste tolike o tej zadevi? Zakaj ste tako trdno prepričam?*
«Ker...» je jecljal Joe, «sem videl listnico tistega človeka. V nji je bil listek, na katerem je pisalo prav natanko....*
«Toda mi nismo našli nobenega listka.*
«Najbrž sem ga odnesel s seboj, se mi zdi.... Bil sem tako zmeden.*
«In ste najbrž odnesli tudi listnico?*
«Ne!»
«Ste prepričani? In zakaj ste bili zmedeni?*
«No ja!* je viknil Joe Helmer. «Vzel sem listnico. Mislil sem, da je mrtev, pa sem jo vzel. Rekel sem si, da njemu denar pač ne služi več saj ga bodo tako in tako odpeljali v mrtvašnico...*
Bates ga je zaskrbljeno gledal. Potem je dvignil slušalko: «Maks! Ste ga prenesli v mrtvašnico ali je še v hladilniku? Še v hladilniku, aha? Prav!*
Odložil je slušalko in dejal;
»Izvolite za menoj, gospod Helmer!*
Stopila sta v temno sobo, ki je imela zadnjo steno iz stekla. Prižgala se je luč. Za stekleno steno se je pokazalo negibno telo ki je počasi ledenelo.
«Bi lahko identificirali truplo?* je vprašal poročnik.
«Da,» je odgovoril Joe in požrl slino. »Ta je. Ta je Martin Horine.*
Bates je zmajal z glavo.
«Ne, gospod Helmer. Njegovo ime ni Horine. Ime mu je Capper, Jonny Capper. To je naš stari znanec, že velikokrat prej kaznovan.*
«Jonny Capper?*
»Tako je. Naš posel je, da imamo zmeraj odprte oči na take kakršen je bil ta Capper. Bil je najbolj spreten žepar v East Sidu. Sinoči mu jo je pa srce zaigralo in je šel v večna lovišča.... Prav gotovo pa ne iz razburjenja, kjer je okradel gospoda Ho-rina. Ta naš Capper ni bil pri svojem prvem poslu, kakor vi, gospod Helmer! Vrniva se malo v moj urad! Tudi midva se morava nekaj zmeniti, kajne?*
II. FISLAR BROOKS
POSLEDNJA ŽELJA
tega iz neznanih vzrokov ni storila. Vzrok je S°l? pstš / je v tem trenutku ne obsojam. Pri vsem tem, bil ? prizna ali ne, ostane neizpodbitno dejstvo, da se 0l
jonf'2os$
na 10. januar resnično v družbi žene dr. Raynr
neizprosnost mojega položaja, boste morda mis1*'1, },
_ S*
Stoletno izročilo pravi, naj se na smrt obsojenemu izpolni poslednja želja. Navadno gre za posebno okusno jed, z izbrano pijačo in seveda s pomirjevalno cigareto.
Toda Gerald Daniels, ki je čakal na izvršitev smrtne obsodbe, si kaj takega ni izvolil. Prosil je raje za pisemski papir, pero in črnilo.
Tudi zato je pisal tisto pismo, da bi za čas pozabil grozoto minut, ki so minevale. Dvignil je pogled na stražnika, ki je stal pri vratih, kakor da je tudi on obsojen, kajti debela vrata
rednik, da gojim nekavalirska čustva do te g°sKvavi* , ljam vam, da postane vsako kavalirstvo zelo PlS A senci električnega stola....	,0jiS
Neštetokrat sem že ponovil in še zdaj Pred7!L ljam; nisem jaz ubil Rufusa Clarka! A g°sP°°“jie * f Butlerja, državnega pravnika, se to prav nič ne Obtoženec bodi obsojen in primer je zaključen, arhiv! s tem se gladko zadovolji Komu potem Za te čenče! Njemu je pogodu, če je vse jasno, č^*c ***
m
so bila zaklenjena od zunaj. Mož postave ni premaknil oči od
njega in to mu je šlo na živce. Razen tega, da ti izpolnijo poslednjo željo, ti dajo še častno stražo, si je mislil, in ta je samo zanj, za Geralda Danielsa, samo zato, da ga ohrani živega in zdravega do tistega trenutka, ko ga bodo spremljali po dolgem hodniku do tiste majhne sobe, kjer je električni stol...
Ob tej misli mu je roka trznila, ko se je podpisoval pod pismo in tisti trzaj roke je zarisal pod podpis zlomljeno črto, ki je bila prečudno podobna streli. Pa kaj bi tisto! Pismo je bilo sicer še dosti čedno napisano.
Počakal je, da se posuši, potem ga je še enkrat prebral;
„	»UREDNIKU TRIBUNE*
Gospod urednik!
Vaša jutrišnja izdaja bo prinesla poročilo o izvršitvi smrtne obsodbe nad menoj. Prosim vas, objavite obenem tole moje pismo. Gospod urednik državni pravnik je tepec. Hočem, da tudi on prebere to pismo v Vašem listu, da bo vedel, kako je neumen. Hočem pa tudi, da bo o tem obveščena javnost. In tega Pišem Vam ne pa njemu.
°°m šel na električni stol za zločin, ki ga nisem za-gresl • e^a ne morem preprečiti, kajti edina oseba, ki bi lahko bila dokazala mojo nedolžnost s tem, da bi potrdila moj alibi,
vo. Tak bo menda tudi njegov življenjepis in	J?
brati, ko se bo prijavil na volitvah za čast guvernr te, >A. Pa to ni prvič, da ga je tako polomil. Se SP0*?}?
urednik, primera Yudson? Poiščite stare številk«' air j() arhivu: dne 3. avgusta 1953! Umor in samomor so -Pa stvar ni bila tako. Nancy Yudson ni umoriis napravila samomora.	^ \l
stvar taka: Harry YudsoP’ y $ A * večkrat za dalj časa na poslovno potovanje, je b“ zeVa,y radi žene, ker jo je moral tako dolgo puščati sam • p3iic fj {Ju* te obrambe, saj veste. Pa ji je kupil samokres in )°J ,e Vj* ?i) jV'i
V resnici je bila večkrat za dalj časa na
se z njim raVna. Toda gospe Nancy YudsonovL
in zelo prikupna, ni bilo do tega. da bi ostajal0 ^^ y,. in tako je nekega večera, ko ji je bilo posebno 9 tKJflf
v bar. Morda ni imela za grebom nič posebneg3 v	' |ty	j
je, da se je tam spoznala z nekim moškim. To Pa ,3 J	ta
kalu za lepo žensko ni nič nenavadnega. Kram ^ d0'. j>,f pila nekaj kozarčkov likerja. Potem io je sprem^' vof'': ^ -mesto da bi se z njo poslovil pred hišo, jo je	(I,!
z njo v stanovanje, kjer naj bi popila še kakšen * rjio dama postavila torbico na stekleno mizico, Je u J)
je vprašal, če je vanjo naložila kamenja.
‘Nadalje’01

URKDNISl VO: TRST - UL. MONTECUHI 6-11. TELEFON 93-808 letna '8U0 Ur, polletna 3500 lir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 3-1. telef 21-928. tekoči račun prt Narodni banki v
94-638 - Poštrn predal 659 - PODHU7.N1CA GORICA: Ulica S. Petim0 *-a’*'**• 33 82 - UPRAVA: THST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. st. 37 338 - NAROČNINA: mesečna HSO ‘\r, "„/,5 V
F	*	... ■ i — I _»	>....4.	<1 lot.llO •!***' CII n Autal I..4  ilin -J X	r* • . . ■ > - l.-li 4444 Al in1 7.0 lovviilt trn le»nelrnnri	fP_* 1 1	/ A   Vi. L' I O I • A I ) I L	-i
iin aru oo — i-usuu predal uaa — ruunw/.niun --------------- g(...	....... -------* v— —	_ , . ..	. . w	— ------
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, P°|lp "L"	" <'e‘'-iletno 480 din - Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADI«
Stritarjeva ulica
u a in, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna »v u,“’	ain, h— alnlut.M ,	..... r™“i	,7 ...."	--- ..	... ~/m\o
LJUbliant 600-14/5-376 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim ene** *w‘rV 'rR()vski 100, fmančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. n Mali oglasi «, lir beseda. — Vsi oglasi se narocai-
— uiii.nai; s-chc ugiasov. w • — - ......... - "'nui ....... -z-,	.........
Odgovorni urednik: STAN1SI.AV HENKO — Izdaja 'n	-aloznišlvo tržaškega tiska, Trst

t
<4^
y«i
K
Si
v"-
V'
V9-'
t !!
‘i
X^\
%