SI. itnflta.
V LiDbllml, i pmwiM|rt, 3. mm M.
KIL leio.
t
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......  K 24 —
pol leta •••••••   » 13*—
četrt leta   ......   . 6*—
na mesca ......
2-—
t upravntttvu prejemati:
celo leto......K 22 —
pol leta . 11'—
četrt leta*.......S*50
na mesec   ...«••   . 1*90
Dopisi na) se irankirajo. Rokopisi so ne vracsjo. Urednlštroi Knaflova ulica AL 9 (v pritličja levo,) teleta ftt. 34.
Kafcaie mak «aa sreeer taeaeaatil aedelfe H
Inserati veljajo: peterostoptu petit vrata ra enkrat po 16 v*«., za dvakrat po 14 vin., ra trikrat ali vačkrrt po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta SO vin. Pri večjih- msercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo' aaročniaa. reklamacije, literati L t eL, to ja administrativne stvari.
——— Pdsasnema številka velja *• vtaatlev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine so nt ozira. „Marodna tiskarna" telefon aH. 8*»
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
ga Avstro-Cgreko:
erfe lete....... K 25 -
pol leta ••••••• » 13 —
Četrt leta   ...... . 6-50
na mesec . 2-30
za Nemčijo: celo leto...        . • K 30-—
za Amerike in vse druge dežele: celo leto ....... K 35.—
Vprašanjem glede fnseratov sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. rjpraTtaiatvo (spodaj, dvorilče ievo), Baaflova ali ca št 5, telefon st 85.
Deželnozborskim volilcem
mesing stupi IiPiliila-Iil!
Vsled prerane smrti poslanca dr. Janka Vilfana Vam bo dne 4. marca zopet stopiti na volišče, da mu izberete za zadnje leto tekoče zakonodajne dobe vrednega naslednika.
Toda med zadnjo in sedanjo volitvijo bo velika razlika! Klerikalna stranka je, uvidevši, da z dostojnim orožjem nikdar ne more osvojiti mogočne napredne trdnjave kranjskih mest in trgov, Izvršila novo politično nepoštenost. Z lahkim srcem prelomivši dano obljubo, je vtihotapila tudi v Vašo mestno kurijo nad 300 novih kmetshlh voUloov, ki so sicer že volili svojega poslanca, pa naj vzlic temu sedaj tudi v mestni kuriji Vam. edino upravičenim volilcem, vsilijo voljo klerikalne stranke. In našla se je c. kr. vlada, ki odobruie to, do neba kričeče kršenje deželnega volilnega reda; protiusluga klerikalne stranke obstoja v dopuščanju dosledne germanizacije naših cesarskih uradov in s tem združenega neizprosnega izpodrivanja domačega slovenskega elementa iz teh uradov. Tako Izgleda v Inčl resnice narodna vest In zavest klerikalne stranke.
Narodno-napredna stranka pa je lahko ponosna na to, da morajo njeni nasprotniki, ako jej hočejo do živega, zagrabiti za orožje vero« In zakonolomstva. Končno besedo o dopustnosti takega orožja v pravni državi bo imelo r. kr. državno sodišče — za to volitev žal prekasno, ne p? tudi za splošne volitve prihodnjega leta.
Somišljeniki! Vaša neupogljiva značajnost nam je porok, da boste stopili z jasnim čelom tudi v sedanji neenaki boj. Politični prevari in ostudnemu terorizmu se ne boste uklonili nikdar!
Zategadelj Vam priporočamo v soglasno izvolitev moža čistega in kremenitega značaja, ki nikdar ni in ne bo po vetru obračal svojega plašča, moža, ki uživa po vsej pravici tudi v krogih poštenih narodnih in političnih nasprotnikov brezpogojno spoštovanje. In ta mož je:
Matija Maririček
c. kr. notar v Tržičifa
Volilci! Vsak glas, oddan za tega našega kandidata, bodi plam-fcč protest zoper nepoštenost v javnem življenju!
V LlnMJanJ, dne 23. svečana 1913,
Izvrševala! odbor aarofiffio-naprefino strasno.
'•1J i ii
LISTEK.
Spisala T r m c n i š k a. L
Padale so padale bele snežinke, tako nalahno in trudno so padale, kakor želje obupanih duš. Zasvetile so se v ozračju in izginjale v lužah, ugalale v njih, kakor ugašajo medle in vse slabe luči v nočnem pišu.
Tesno se je razmikal zrak od Mene do stene, zatohlo je butal od stropa do tal. Ječale bi bile radosti v tem tesnem ozračju, kako ne bi jecale bolesti? Ug šalo je življenje v kotu v postelji. Peter Doljan je umiral. Dolgo let je hiral, kašljaje je hodil pot iz pisarne do doma, od doma v pisarno. In zgrabilo ga je za vrat, /m goltanee, noge so mu odpovedale, legel je, in zdaj je ugašal hip za hipom. Niti ječal ni več, pol živ, pol mrtev je ležal, ves poten in koščen s topim izrazom na licih. Oči so gledale stekleno v strop, v eno samo točko, v vedno isto in isto točko.
Nasproti v kotu pa je vzdihovale ležala njegova žena Liza. Ovigni-la se Je in se spet zgrudila med bla-i-iie. Stregla ji je stara Meta, sključena in mrkla ženica. Petru ni stregla,
vedela je, da mu ni nobene pomoči več, izbrisan je bil s poti živečih. Liza pa je ležala na porodniški postelji in slišno je sopla in srepo zrla v okno. »O Bog, o Bog!« je zavzdihnila trenutek za trenutkom. »Kakor bi se zbrale vse tuge, vse žalosti v en sam grmeč in temen oblak,« je ječala. In ko je prihajal mrak v sobo, in je odšla Meta za hip, da bi prinesla luč, je zastokalo v kotu, dve roki sta mahnili trudno po zraku in za-grgralo je. Nič klica, nič vzdiha, za-pahnile so se duri za potjo človekovo. Peter Doljan je bil mrtev.
Liza pa se je stresla in viknila v grozni bolesti, zavpila je v pretre-sujočem klicu. Mozeg se je trgal v tem glasu. Prisopla je Meta v sobo, vzrla se je prestrašena in zavpila:
»Jezus! Jezus!«
In takrat jc bil rojen Pavle Doljan.
II.
»Mati!« »Kaj, Pavle?* »Spet so mc« »Kaj, kdo?«
»Otroci. Dejali so mi, da sein od mrtvih.«
»Od mrtvih? Ah, čemu? Si govoril kaj takega?«
»Ne govoril. Ah, mamica, mamica, ali je res, ali je res?«
»Kaj?«
Volilni shod v Radovljici.
V soboto zvečer ob 8. se je vršil v Radovljici v gostilni pri Kun-stelju volilni shod, na katerem se je burno pozdravljen od številno došlih volilcev, iz mesta in tudi iz okoliških občin govoril kandidat Narodno-na-predne stranke
Matija Marinček, c kr. notar v Tržiču.
Razvijal je svoj program približno enako, kakor smo to zabeležili že v petkovi številki »Naroda«. Spomnil se je v svojem govoru umrlega naprednega poslanca dr. Vilfana. Bavil se je z zavoženim deželnim gospodarstvom, spominjal se bivšega posl. S. L. S. M a n d 1 j a, ki ni mogel več mirno gledati tega razsipanja deželnega denarja. Spominjal se ie bivšega deželnega glavarja pl. S u k 1 j e t a, ki je svojim lastnim pristašem povedal v brk resnico, katere se tako boje. Spominjal se je tudi očitanj grofa Barbota v državnem zboru, ki so S. L. S. zaprla sapo. Omenil je deželne podpore učiteljem in gasilcem, njih skrb za klerikalne zadruge in sploh njih zapostavljanje, oziroma popolnoma preziranje vsega, kar je napredno. Tržiški gasilci, katerih društvo je v nemških rokah, niso dobili izpočetka deželne podpore, tri dni pred shodom v prilog izvolitvi dr. Gregori-ča pa so dobili naerrat 700 K podpore. To je praksa S. L. S., da tik pred volitvami razdeljuje podpore onim, ki jih hoče privezati na sebe. V Tržiču se vrši scdai tudi misijon, da naj še ta pomaga kandidatu S. L. S. in dan na dan se sliši s prižnice beseda o hudobnosti liberalcev. Z lece prepovedujejo, da ne sme nikdo voliti kandidata Narodno - napredne stranke, in naj bi bil še tako pošten in dober človek.
Omenil ie nato nezakonitosti, s katerimi »e S. L. S. postavila na glavo deželni volilni red in obljubo, da S. L. S. ne bo vtihotapliaia volilcev v sk\<oino mest in trgov.
Kadar bodo prišli naprednjaki zopet do polne moči, in ta čas ni več daleč, tedaj mora ostati njih geslo za vsa pogajanja: Na besede nič ne damo! In kadar bodo potem stavili svo-
je pogoje naj se spomnijo besede: »Landgraf werde hart!«
Končal je svoja izvajanja, ki so žela med občinstvom mnogo burne pohvale s Stritarjevimi besedami
NI res, da vse se sme itd.
Z viharnim ploskanjem pozdravljen je nagovoril nato shod župan in deželni poslanec
dr. Ivan Tavčar.
Eno stvar hočem tukaj naglaša-ti, da ni moj namen, danes koga osebno napasti. V svojem političnem življenju sem prišel do prepričanja, da so osebni napadi v politiki nepotrebni. Najbolj me je zatorej veselilo, da se je v tej volilni borbi naš kandidat vedno Izogibal vsakemu osebnemu napada. V resnici mora vsak pripoznati, da se je volilni boj Dri ti volitvi vršil mirno in dostojno! Že to je napredek!
Prišel sem v vašo sredo, da vam prinesem pozdrave eksekutivnega odbora za Narodno-napredne stranke. Ob tej priliki spominjam se tudi pokojnega vašega poslanca
dr. Vilfana.
Bil je pošten značaj, toda razviti ni mogel svojih moči, ker so ga od onega časa, odkar je prevzel mandat, morile skrbi in bolezen. Pokojni ima zasluge za našo stranko, zato mu ohranimo tudi hvaležen spomin!
Današnji naš kandidat si ne dela e sedanji volitvi nobenih iluzij.
Videli ste in slišali iz njegovega mladeniško Čvrstega govora, koliko moči je v njem- V tem boju sicer ne bo zmagal, toda če bo hotel, je popolnoma gotovo, da bo po končanih skupnih volitvah sedel v deželnem zboru. Letošnja pa bo ostala le epizoda, in sicer malo častna epizoda — za naše nasprotnike!
Gotovo ne pričakujete, da bi polemiziral z dr. L a m p e t o m , ki je podpiral v Tržiču kandidaturo dr. Gregoriča ter je pri tem izrekel načelo, da v deželi Kranjski nikdo ne more biti srečen, če ne vleče s S. L. S. Pri tem je, kakor ponavadi gonil svoj zvonček, kako vsemogočna je moč te stranke in tako dalje. To na-glašanje velike moči S. L. S. je sumljivo znamenje. Svoje moči ne bi ta stranka tako poudarjala, če bi si bila v svesti, da je res tako vsemogočna.
Popolnoma drugače bi morala vsemogočna stranka nastopati, nego je S. L. S. nastopila pri ti volitvi. Ona pa se obnaša ravno tako, kakor, da sama dvomi v svoje moči.
Kdor je mogočen, zlasti kdor je vsegamogočen, se skrbno izogiba vsake
nepostavnosti,
ki se v politiki imenuje tudi goljufija. Sedanje volitve v vaših mestih pa so taka politična goljufija In ničesar drugega! Stranka, ki se poslužuje takih sredstev, mora pač sama čutiti,, da stoji njena vsemogočnost na lončenih nogah!
Dragi prijatelji! V čem pa obstoji nasprotno moč naše stranke? V tem, da zastopamo pri vsaki priliki načelno stališče, da je treba spoštovati, kar je zapisano v cesarski postavi. Za nas je postava vrhovni gospodar. Za nas vetja načelo, da se postave ne sme oslepariti
Ta volitev pa je gola komedija, pri kateri se brijejo šale na cesarsko postavo! Mi pa stojimo na stališču, da je treba zakone spoštovati, ker urejujejo človeško dejanje in neha-nje in nehanje in ker so od cesarja potrjeni.
Tako določa naš volilni zakon, da naj volijo pri deželnozborskih volitvah iz skupine mest in trgov samo oni, ki plačajo
najmanj 8 K davka.
Jaz ne trdim, da je v tem pogledu zakon pravičen. Sem sam za to, da se naj cenzus odpravi. Toda dokler je sedanji volilni zakon v veljavi, dokler ta zakon ni odpravljen, moramo se pokoriti. Vlada in naši nasprotniki pa so pri teh volitvah census snedli v namenu, da stisnejo v skupino gorenjskih mest mnogoštevilne posestnike iz okoliških kmečkih občin, ki ima kako majhno zemljišče v mestnem okrožju. (Klici: Samo klerikalci!)
V Radovljici se govori, da je gr. kaplan, čegar imena niti ne vem, v zadnjem trenutku vrekiamiral
: ;
21 volilcev,
ki vsi skupaj menda ne plačajo 8 K davka. In to je nepostavnost (Klici; Sleparija! Goljufija!) Tako se je postopalo tudi v Kamniku in tudi v Tržiču.
j Da sem bil rojen ravno takrat, ko je umrl moj oče?^ Tiho in proseče je pogledal Pavle materi v oči in se je oklenil krog vratu. Liza se je stresla, pogledala mu je v obraz, ki je bil ves tako otroško vprašujoč, plašen in odgovora proseč. Pogladila ga je po mehkih, svetlih laseh, ga poljubila in dejala:
»Pavle, Pavle, in kaj zato?<? »Ali res, res?«
»Da — res, takrat si bil rojen.« Silila se je k smehu, pa ustnice so zadrgetale.
»Torej zato,« je del tiho Pavle in se odmaknil počasno, sedel k oknu in podprl giavo v naročje.
»No, Pavle, si žalosten?« Prihitela je k njemu in ga poljubila na čelo.
»Ne žalosten, samo — zakaj me dražijo s tem?«
»Poredni dečki so, nič ne raa-raj!« Prijela ga je za glavo in mu pogledala globoko v oči.
»Me imaš rad?«
»O rad, rad, mamica!« Oklenil se jo je spet in skril glavico na njenih prsih. »Rad, rad, tako rad ...« Gladila ga je Liza po licih in mu tiho govorila:
»No vidiš — rad me imaš, in —«
»In ti me imaš tudi rada, mamica?« ji Je segel hitro in rahlo v besedo, »zelo rada, zelo?«
»►Seveda, ti moj Pavle, moj, sa-
mo moj. Ne bodi žalosten! Pri meni si, vidiš, pri mamici, kaj ni lepo?« »Lepo, lepo...«
Solnce je vzdrhtelo v rožnatih barvah na mehkih oblakih, pordečilo jih je, potem pa je legala rahla temnina v sobo. V tesnem objemu sta zdela mati in sin, nič nista opazila teme, nič se zbala sence. Časih se je stresla Liza in polna tajnega strahu pogledala Pavleta, kakor bi se bala nečesa, ki bi ga ji morda lahko odvzelo, odvzelo na veke.
Utihnil je Pavle, in glava mu Je zlezla v materino naročje. Zadremal je.
Tiho je zdela Liza. Zamislila se je...
Kje so bili časi? Mlada je bila, tam zunaj nekje se je pričelo, tako lepo, tako blaženo. Ljubila je rože in ljubila je solnčne radosti — in ljubila je Petra. Zakaj je prišla megla? Stra-homa je začutila hlad v srcu in možganih, strahoma je zrla skrbem in žalostim na pot »Saj ni tako, motim se,« si je govorila časih. A, ko le ni bilo konca, ko ni ponehalo vedno pehanje in trudno borenje žrebljastih bodic in udarcev, je oslabela in odre-neveia.
Petih otrok se je vzveseliia, vseh pet je zagrebla. Jokala je po njih, ker so morali med hladne ruše, tja ven, tja med grobove... Pri prvem se je zvijala v brezkončni bo-
li, šla bi bila za njim in ž njim med rjavo zemljo. Skrbelo jo je, kako mit bo hladno in mrzlo tam, brez nje in njenih objemov. Pri drugem ji je groza stisnila vrat, pri tretjem, četrtem in petem pa so se ji zasejale globoke brazde v obraz, usahnile so ji solze, okamenela ji je duša. In ko ji je umrl, Peter, ni vedela kaj bi in kako bi. Nekako otopela je, ni vedela ali živi, ali mrje, mrje... »Ha, življenje, trdo si, trdo!« In Pavle; ta ji je ostaL
»In — če? — O — ne — ne!« Zgrabila se je za prsi, in oster strup ji je prerezal drob in mozeg. »Ti Pavle si moj, le moj in moj — nc dam te!«
Sedaj je bilo že deset let po moževi smrti. Hudo ji je bilo ves ta čas. trdo, kruto. Omagala bi — pa življenje je zahtevalo življenja. Tih je bil Pavle, tih in miren. Ni vriskal veselja, ne skakal v radosti. Le neki blažen smehljaj mu je skrožil ustnice, če mu je prišlo kaj dobrega v obližje Cele dneve je presedel pri materi gledal jo je in gledal in ni obrnil očesa od nje. Je - li čutii, da trpiš? Jc videl bolesti, je čutil bolesti dneva rojstva? Ni bil mlad in cvetoč obraz, skoro starikav je bil. Tisto življenje! ki je bilo še pred začetkom njegove poti, se je sklonilo in mu dahnilo poljub trdosti in ironične bolesti. jCDeiJe ffiribertajHi.1
56
Stran 2.
SLOVENSKI WA*rtB.
51 stev.
V Kamnika Je ruotene od naj-"UJega kompetentnoga sodišča, da voli tam um mesto la ie ondotai volilni okoOi i razsodbo popolnoma določen. Vilic temu to Kamniku zopet priklopili vas, ki le bila Izključena In ne samo to, priklopili to tudi on©, ki Imajo slučajno kako posest ali kako zaplato t bližini te vasL Tako so nas dvakrat opeharili in si prišle p a rili kakih sto glasov. Le naOgrskem vladajo še take razmere! Tam da vlada na dan volitve zapreti slovaške vo-iilce, ki hočejo na volišče, v kak pod in orožniki lih morajo stražiti. Ko so potem volitve končane, zavpijejo: »Ljudska volja je zmagala! Vladni kandidat je zmagal soglasno!« Seveda je zmagal, ker so bili slovaški vo-lilci mtd tem zaprti na svojih podeh! Pri nas je nekoliko drugače! Danes nas še ne zapirajo, da ne moremo voliti, če pa bo Slo tako naprej, nas bodo tudi še zapirali v kak^ kleti. (Veselost!) Pri nas priženejo na bojišče toliko nevolilcev z orožniško pomočjo in pravijo: »Ti imajo pravico!« Upravičeni volilci pa ostanejo potem v manjšini, če to ni podobno ogrskim razmeram, o tem naj vsak sam sodi!
Mi zahtevamo, čeravno pravijo nekateri, da nimamo programa, da bodi pri vsaki volitvi prva moč veljavni zakou.
Druga stvar, s katero se ml bistveno razločujemo od naših nasprotnikov, je
politična dostojnost.
Spominjam se tu enega dejstva Iz preteklosti.
Vsi veste, da je deželni zbor kranjski ležal kakor Job na gnojišču, pokrit z neštetimi ranami, in da ni mogel ganiti nobenega uda. Klerikalna obstrukcija ga Je spravila popolnoma ob moč. Vladi Je bilo mnogo na tem, doseči dela-zmožnost deželnega zbora kranjskega. Jaz odkrito povem, da zastopam načelo, da je vsaka korporacija, In tudi deželni zbor za to tu, da dela in naj Ima tudi S. L. S. v deželi večino. Deželni zbor, ki dela, je gotovo boljši, kakor če nič ne dela in naj imajo moč v rokah tudi poslanci naše stranke. Saj so parlamentarne skupine zato tu, da delajo in ne, da uganjajo brez potrebe obstrukcijske teatre! To moje osebno načelo je bilo najbrže znano tudi vladi. Primoran sem govoriti o tem, ker lete sedaj od vseh strani na mene pritožbe, da sem kriv, da se je sklenil znani kompromis, s katerim Je prišla S. L. S. v deželnem zboru do večine.
Ko je bil največji kaos, to Je bilo eno leto, predno se Je sklenil kompromis, me je poklical ministrski predsednik baron Deck na Dunaj in me je v dolgi avdljenci obde-laval, da naj jaz kot dozdevni načelnik Narodno-napredne stranke privolim, da se sklene v zbornici med našo in nasprotno slovensko stranko kompromis, ki bo omogočil, da bi začel deželni zbor delati.
Odgovori sem ministrskemu predsedniku, — in tega se prav dobro spominjam, — da komaj verujem, da bi mislila klerikalna stranka držati besedo, tudi če bi Jo zastavila.
Ministrski predsednik mi Je nato odgovoril, — in tudi njegovih besed se prav dobro spominjam — Wenn die klerlkale Partei ihr VVort nicht hal t, dte Reglerung wird es ganz bestimmt halten! (če klerikalna stranka ne drži svoje besede, vlada jo bo prav gotovo držala.)
Ko Je nato ministrski predsednik baron Đeck odstopil, Je vzel pogajanje v roke deželni predsednik baron Schwarz, ki Je še danes deželni predsednik. Vršila so se dolga pogajanja.
Pri tej priliki Je mol prijatelj dr. Triller zahteval, da naj se v volilnem redu glede mestnih skupin izreče načelo, da volijo samo mesta in ne tudi kmečke občine, ki bi se in ki so že slučajno priklopljene tem mestom.
Dr. Šusteršič Je nato izjavil, da njegova stranka ne dopust] nobene izpremembe glede mestnih skupin. Izjavil je, da jamči on, da ostane status quo, kakor Je, dokler se ne doseže kak kompromis glede mestnih skupin, In da se status quo v te skupini more spremeniti le takrat, če soglašata obe slovenski stranki.
Baron Schvvarz Je temu seveda pritrdil, kar Je samo ob sebi umevno, ker le bilo vladi do tega, da bi bil deželni zbor delazmožen.
Zato nismo zahtevali garancij, ker smo se zanesli na besedo, da se nič ne Izpreraenl; če tega ne dovoli Narodno-napredna stranka. O tem pač ni bilo Izrecno govora, da se z izpremenjenlm občinskim redom lahko izpreraenl dežela! volilni red. Zanašali smo se na lojalnost nasprotnikov In pred vsem na vlado.  Po duhu našega dogovora
M so no finale zgoditi, da so nas » občinskimi zakoni oropali sadov pošteno dogovorjenega kompre-mlsa!
Teh sadov pa bi nam S. L. S. t svojo močjo ne mogla ukrasti, če bi vlada no hotela. Ali iallbog, res
dale le
deželna vlada kriva, da Ima $. L. S, priliko,  lomiti svojo zajamčeno obljubo.
Jas S, L. S. ne zamerim, da le pozabila na te obljube. Krvava istina jc, da tiči v vsaki politični stranki nekaj kanalije, katera kanalija se veseli vsakega političnega potepuštva. Zato se tudi pravi: Politika ie slabo-glasna ženska! če nas hoče naš politični nasprotnik pritisniti ob steno s tem, da stoji danes na stališču, da glede občnskih zakonov ni ničesar obljubil, je to njegova stvar in stvai njegove politične dostojnosti. Drugače pa Je z vlado! Vlada Ima sredstva! Ona lahko reče: Ne dopuščam, da bi se kršil kompromis! Ce vlada tega ne stori, zadene krivda na prelomu njo In sicer v prvi vrsti. Postopanje vlade, ki je bila na omenjenem kompromisu najbolj interesirana, In ki danes S. L. S. pomaga, da uspešno lomi svojo obljubo, to postopanje Je črn madež, ki ga deželna vlada ne bo mogla izbrisati s svojega ščrta. (Pritrjevanje.)
Volilci! Moje prepričanje je, da naša stranka ne sme prezirati kmeta, ki je v resnici prvi steber dežele. Stojim pa dalje na stališču, da imej tudi meščan svojo veljavo! Interesi mest so različni od onih kmečkih občin. Zato je edino pametno, da naj meščani sami volijo svoje zastopnike in nedopustno je, da silijo kmeta, da naj pride v mesto in majorizira meščane. Pametna politika mora paziti na to. da se ne ustvarjajo umetna na-iprotstva med meščani in kmeti. Tako so v Radovljici RadovljČani v prvi vrsti poklicani izraziti ljudsko voljo. Če ima kdo majhno njivico ali pašnik v mrstnem okolišu, v okoliški občini pa glavno posestvo, morda na Lancovem ali v Mošnjah, ni še poklican priti v mesto in postaviti Radovi jičane v manjšino! To je pač jasno!
Mislim, da se bodo tudi v S. L. S. našle kdaj bistre glave, ki bodo to uvidele in da bo končno prodrlo načelo, ki priznava vsakemu volilno pravico samo tam, kjer stanuje, kjer ima središče za svoje gospodarsko življenje. Potem se ne bo več zgodilo, da bodo odločevali v Kamnku občani iz Smarce, v Radovljici pa kaj-žarji iz Lancovega !Take stvari so nevarne in rod" samo nezadovoljnost ter goje sovraštvo med meščani in kmeti.
Na drugi strani sem tega mnenja, da rodi v naši deželi največ so« vraštva dejstvo, da se hoče vpeljati sarnomoč večine, tako, da bi manjšina ne imela nobenega zastopstva.
Program naše stranke ie, da se mora začeti boriti za
splošno in enako volilno pravico, pa vendar tako,   da ima tudi manjšina svoje zastopnike po proporciji.
Naši nasprotniki so za proporci-jonalno volilno pravico samo za Ljubljano, kjer je to samo njim na korist, povsod drugod pa naj večina brez usmiljenja odločuje.
Mislim, da se mora naša stranka okleniti misli, ki jamči povsod tudi manjšini zastopstvo, če se bo to doseglo, bomo lahko vzkliknili vzhajajočemu novem Času: »Resurrecturi te salutant!«
Končno se je zahvalil tudi domači volilec županu in deželnemu poslancu dr. Ivan Tavčarju in kandidatu
Matiju MarlnČku
kličoč mu, da naj se z resnostjo in zvestobo oklene dela za narod volilci pa bodo storili, kar bo v njih močeh. ^_
Volilni shod v Kamniku,
ki se Je vršil včeraj, je bil prav dobro obiskan. Nad 70 volilcev iz vseh krogov kamniških meščanov se je zbralo v prostorni Čitalnični dvorani ter s svojo prisotnostjo dalo duška slovesnemu protestu proti postopanju klerikalne stranke in deželne vlade, ki sta v ginljivi harmoniji udušila naravno večino meščanskih volilcev. Samo v Kamniku so vpisali v volilni imenik kakih 200 okoličanov. Ako bi se po tem načinu postopalo dalje, potem kurijo mest in trgov lahko izbrišemo iz deželnozborskega volilnega reda. To niso več volitve meščanstva, ampak volitve okoliškega kmetskega prebivalstva in naša mesta in trgi bodo padli na nivo kmetskih občin.
Shod je vodil predsednik polit, društva g. dr. Rihard K a r b a. Prvi Je govoril kandidat narodno-napredne stranke g. notar Matija Marin-č e k, kojega besede so napravite globok vtisk. Zlasti vsestransko odobravanje Je žel njegov gospodarski
program ga mesto Kamnik in okolico. Kot drugi govornik je nastopil drž. poslanec dr. R a v o i ha r t ki Je v temeljitem govoru pojasnil načela, obnašanje in delovanje obeh strank, ki stopata na volilno bojišče. Označil je boj gg splošno le enako volilno pravico s proporcionalnim volilnim sistemom ca lavne korporacije, tako za občine kakor za defekti zbor kot prograniatično točko narodno-napredne stranke. Pojasnil Je s pravnega stališča nevzdržnost odločb glede vpisa v volilna imenike za deželno-zborske volitve takih volilcev, ki plačujejo manj kakor 8 K neposrednega cesarskega davka.
Shod je trajal skoro dve uri. Meščani volilci so zapustili shod s trdnim namenom, oddati svoj glas za kandidata narodno-napredne stranke kot protest proti klerikalno-viadne-mu nasilstvu.
Hove vojaške predloge v
Austriji.
Se ni pozabljena razprava o brambni reformi in odpor, ki se je pojavil med prebivalstvom proti ogromnemu zvišanju rekrutnega kontingenta od 103.000 na 159 tisoč mož. Prebivalstvo se je z zvišanjem kontingenta rek ruto v zadovoljilo samo zato, ker so obenem uzakonili uvedbo dveletne vojaške službe. Tedaj je zavladalo splošno mnenje, da ostane kontingent rekru-tov zdaj za daljšo dobo neizpreme-njen in da vojna uprava ne bo stavila novih zahtev.
Toda še niso dosegli najvišjega dovoljenja števila rekrutov, ker bodo še le prihodnje leto rekrutirali 159 tisoč mož, pa že govore o novem zvišanju kontingenta rekrutov za 25 do 30 tisoč mož. Baje je potrebno, da se zviša število moštva v toliko, da dosežejo polno število novi vojaški zbori.
Od vojaške strani se obširno utemeljuje potreba zopetnega zvišanja rekrutnega kontingenta. »Militar-und Marinezeitung« je že 25. februarja t. 1. dokazovala potrebno zvišanje rekrutnega kontingenta. Zdaj pa se pojavlja ta potreba zvišanja z ozi-rom na izpremenjene politične in teritorialne razmere na Balkanu kakor tudi na oboroženje v inozemstvu.
Stanje pehote in lovcev se mora baje v najkrajšerp času zvišati, kei smo v tem oziru zelo za drugimi državami. Pri pehoti in lovcih ima naša stotnija 92 mož, dočim ima v Nemčiji 141 do 159, v Franciji 127, v Rusiji 105 do 163 in v Italiji 110 mož. Tudi mirovno stanje artilerije, pijo-nirjev in železniških oddelkov je v inozemstvu večje nego pri nas. Raz-ven zvišanja stanja stotnij, ki bi zahtevalo mnogo več nego 30.000 mož, nameravajo baje uvesti tudi nove formacije, tako n. pr. drugi železniški polk, nove artilerijske polke in posebne stotnije ciklistov. Nadalje hočejo pomnožiti oddelke s strojnimi puškami itd. Tudi vojna mornarica bo baje v kratkem potrebovala več rekrutov, nego je bilo zračunano v brambnem zakonu. V vojaških krogih se boje, da bo nadaljno zvišanje rekrutnega kontingenta naletelo na velik odpor v parlamentu. Dozdaj baje načrt še ni izdan. Zadevo šele študirajo. Vse pa je odvisno od razvoja političnih dogodkov, če pa pride do zvišanja rekrutnega kontingenta, tedaj bo šlo za zvišanje za 25.000 do 30.000 mož. S tem bi se letni kontingent zvišal na 185.000 do 190.000 mož.
Merodajni krogi še pripominjajo, da se nova vojaška predloga v Avstro-Ogrski lahko pričakuje v najkrajšem Času že zaradi tega, ker se je povečala moč balkanskih držav in ker tudi druge države pripravljajo zvečanje svojih armad.
Priprave za generalno stavko na Ogrskem.
Ker ogrska opozicija nima drugega orožja proti vladi kompromiti-ranega Lukacsa in fanatičnega oli-garha Tisze, tedaj hoče prenesti boj iz parlamenta na cesto. Ogrsko delavstvo pa je napovedalo splošno stavko. Stavkalo se bo v Pešti in v 43 provinčnih mestih. Napram tel obupni obrambi osleparjenega ljudstva, hoče vlada Lukacseva poseči po najradikalnejših sredstvih. Deset tisoč vojakov, čez tisoč orožnikov in ravnotoliko policistov bo pripravljenih, da z orožjem razženejo eventualne demonstrante. Policija je prepovedala vse shode in vsako zbiranje ljudi.
Višji mestni župan peštanski je dal razobesiti po mestu tri plakat \ 1 Na prvem plakatu pravi: Taka sta^ -ka, katere javno priznan smoter l pritisniti na svobodo parlameta z m silstvom ali z resnim grožnjami, sc lahko  smatra kot vstajo po § 152. <
drž. cak. Dolžnost županova le torej nastopiti z vso energijo in zagotoviti veljavnost zakonu, če bo treba, tudi t obroženo silo, ki Je oa razpolaganje, in za ceno kakoršnihkoli žrtev. Na drugem plakatu se proklamiralo naredbe proti eventualnim izgredom pri stavki. Prepovedani so vsi sprevodi po cestah in zbiranja na javnih progah za časa stavke. Ob sedmih zvečer morajo biti zaprte vse hišne duri. Kakor hitro bi se iz oken metali kaki predmeti, tedaj se bo rabilo orožje. Policija, in v slučaju potrebe, vojaštvo bo nastopilo z eneržiio in rabilo orožje, Če bi se stavka izpreme-nila v poulične izgrede, ali pa če bi bik) vojaštvo napadeno. Po danem signalu bo vojaštvo tudi streljalo. Tretji plakat pa opozarja občinstvo, da policija ne more nikogar siliti, da nadaljuje s svojim delom ali pa da se ne udeležuje stavke. Vendar pa bo z vso energijo vzdrževala red.-da ne bo trpela nikake nezakonitosti ali nasilnosti in bo branila osebe, ki hočejo delati, kakor tudi delojemalce. Na 37 krajih glavnega mesta bodo postavljeni vojaški oddelki, ki bodo šteli pol ali celo stotnijo in ki bodo v slučaju potrebe nastopili.
Kakor kažejo priprave, bo stavka trajala najmanj 14 dni. Za ta čas je delavstvo gmotno pripravljeno iz svojih lastnih sredstev. Nadalje pa ima delavstvo zajamčeno mednarodno podporo. Dejstvo je, da bo tako veliko mesto, kakor je Budimpešta, že prve dni čutilo posledice stavke. Dovoz bo zelo otežkočen, ker bodo nižji železniški nastavljenci na vseh železnicah delali pasivno rezi-stenco. Vsi peki bodo stavkali. V Pešti imajo sicer mestno pekarno, toda ta nikakor ne bo zadoščala vsem zahtevam. Mesarije bodo sicer zjutraj odprte. Ker bo pa delo v klavnicah prekinjeno, tedaj bo prav kmalu pošlo meso. Posebno občutno pa bo pomanjkanje mleka, kajti vsi delavci v osrednjih mlekarnah bodo stavkali. Tako upajo voditelji socijalno-demo-kratične stranke doseči, da se bo Budimpešta par dni postila. S tem hočejo vzbuditi nevoljo in odpor prebivalstva proti Tizsa-Lukacsovemu gospodarstvu. Žalostno jc, da smo prišli v konstitucionalni državi tako daleč, skoro do državljanske vojne.
da so Madjari in Arnavti istega pr> kolenja, kakor dokazujejo zgodovinske simpatije posebno prijateljstvo Skender bega s Hunvadijem. Princ Ohika je navduševal Arnavte francosko, ker tudi ne zna arnavtsko in je nastopal, kar se Je pozneje dokazalo, neupravičen kot oficijelni zastopnik Romunske. Princov govor so vsprejeli Arnavti silno hladno in govori se, da bo princ Ohika v najkrajšem času zapustil Trst in albanski kongres. — Predsednik je nato prečrtal razne brzojavne pozdrave, med katerimi omenimo pozdrav barona Chlumeckega, Berovića paše iz Skadra, ki želi kljub temu, da je Srb, da pripada Skader Albaniji, in brzojavko nemške knjigarne »Brochhausove«, ki je pripravljena izdajati albanske kniiere. Sklenili so zborovalci tudi, da prično takoj po ustanovitvi Albanije izdajati v Skadru albanski uradni list »Taraboš«. S tem je bilo zaključeno zborovanje in prvo dejanje te zanimive predstave.
Albanski kongres v Trstu.
V soboto ob 11. dopoldne se je pričel, kot smo že poročali, v Trstu v veliki dvorani Dreherjeve restavracije albanski kongres, o katerem v zadnjem času pišejo veliko posebno nemški listi, kongres, za katerega se tudi posebno in toplo zanima naša avstrijska nemška vlada. — V dvorani se je zbralo k temu zgodovinskemu (?) kongresu kakih 95 delegatov in prišla sta tudi dva arnavt-ska princa, pretendenta za novi pre-stolček albanski, in sicer princa Ghi-ka in Kastriota. V dvorani so razvili arnavtsko zastavo, poleg nje pa Čr-no-rumeno avstrijsko. Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Zurani z daljšim pozdravom. Celo dopoldansko zborovanje se je nato izpolnilo z overovoljenjem pooblastil posameznih delegatov. Pri tem je prišlo do zelo burnih debat in ostrih nasprotstev.
Pri popoldanskem zborovanju, ki se je pričelo ob 4., so bili izvoljeni za predsednika H i 1 m o s i, za prvega podpredsednika Faid beg Konica, za drugega podpredsednika Derviš Hilmi, za prvega tajnika Pazil paša Toptani, za drugega tajnika pa D a n d e 1L
Predsedstvo je prevzel nato Konica beg, ki se je najprej zahvalil Avstriji za izkazano gostoljubje in pozdravil avstrijsko zastavo in avstrijskega cesarja. Albanci so pri tem živahno ploskali in klicali našemu cesarju: »Cesar osvoboditelj«. Dalje se je zahvalil Konica beg Italiji in mestu Trstu, nakar so odposlali zborovalci brzojavne pozdrave grofu Berchtol-du, di San Giulianu in princu Hohen-lohe. Za Častnega predsednika zborovanja sta bila izvoljena navzoči princ Kastriota in Skender beg. Princ Kastriota se je zahvalil v francoskem jeziku, ker arnavtsko ne zna. Kongresa sta se udeležila tudi zastopnika nemških interesov v Albaniji, in sicer predsednik društva »Balkanski prijatelji« v Derollnu. Julij Schmldt, ki zastopa nemške trgovinske in industrijske interese (?) in dr. Schupp iz Monakova kot zastopnik nemških znanstvenih intesov v Albaniji (?) — grof T a a f f e, je pozdravil v imenu Nemcev Arnavte kot brate in poudarjal, da so prišli Nemci na albanski kongres res ne le samo kot prijatelji Arnavtov, marveč kot pravcati bratje. Pozdravljal je bodočo veliko Mbanijo, Albanci pa so pozdravljali emce, Avstrijo in trozvezo. Arnavt ofesor Skiro Je protestiral proti čr-\rorskim in srbskim pretenzijam, icovlah Balmač Je krstil pravo atstvo med Kucovlahi in Arnavti, itiadjar baron Napesa pa Je dokaza,!,
Vojna na Balkanu.
Proti sedanji turški vladi.
Turški vladni organi se trudijo na vse mogoče načine zakriti nered in desorganizacijo države. »Jeune Ture« pravi, da so vse vesti o proti-vladnih demonstracijah pretirane. Vse izvira iz tega, da so vprizorili nekateri ljudje demonstracijo proti sedanji vladi in hoteli razdeliti proklamacijo, ki pa so jo zaplenili še v tiskarni. One, ki so vse to vprizorili, pa so zaprli. Preiskava se še vrši ter bo vlada njen izid objavila. Govorilo se je, da je princ Sabah Eddin zapleten v to afero. Vlada je odredila hišno preiskavo pri njegovem tajniku, ki ga pa niso mogli dobiti.
Da to vladno zakrivanje ne kaže prave slike položaja, je razvidno iz drugega carigradskega poročila, ki pravi, da so poslali vojaki iz vojašnice Selinie v Mali Aziji sultanu pismo, v katerem se pritožujejo nad vlado in protestirajo proti miru, ki bi se sklenil na podlagi Kiamilovega odgovora. Govori se, da so izjavili ti vojaki in njih častniki, ki so povzročili svoj čas padec kabineta Said paše in padec Mahmud Šefket paše, da bi Izbruhnilo strahovito gibanje, če bi Turčija v mirovni pogodbi predala Odrin. Govori se tudi, da je vojaštvo sprejelo Mahmud Šefket pašo pri njegovem zadnjem posetu v Gali-poliju zelo hladno. Baje so izjavili častniki, da se bodo sedaj seveda bojevali naprej, po sklenjenem miru pa bodo obračunali z njim in z vlado.
Vprašanje miru.
Kakor se govori v dunajskih podučenih krogih, je sporočil turški veleposlanik v Londonu siru Edvardu Grevu, da prosi porta velesile, da naj posredujejo med Turčijo in Balkansko zvezo. V kakšni obliki se bo vršilo to posredovanje, še ni določeno, ker se velesile v tem kratkem času še niso mogle zediniti. Najbrže bo pripravila konferenca veleposlanikov korake velesil, ni pa tudi izključeno, da bodo velesile to pot prepustile posredovalno akcijo popolnoma konferenci veleposlanikov. S tem, da se je Turčija obrnila do velesil za posredovanje, seveda ni prevzela nikakršne formalne obveznosti, da bo priznala razsodbo velesil, kakor tudi ni znano, kakšno stališče bodo zavzele države Balkanske zveze napram temu posredovanju. Upati in pričakovati pa je z ozirom na dejstvo, da se kaže na obeh straneh utrujenost, da se bo posrečilo najti izid, ki bo zadovoljil oba dela.
Tudi iz Carigrada prihajajo vesti, da narašča tam razpoloženje za mir. Celo odlični člani komiteja se zavzemajo za mir in tudi komitejski ministri uvidevajo, da je treba hitro skleniti mir. Seveda si ne upajo tega že sedaj javno izreči, ker bi bilo nasprotje med njih nekdanjim in sedanjim nastopom preveliko. Ker je skoro izključeno, da pride spomladi do važnejših vojaških operacij, se zdi, da je vse odvisno samo od tega, če in kdaj se posreči izstradati Odrin.
Iz Carigrada poročajo, da je Džavid beg odpotoval dne 1. marca zvečer. Kakor poročajo iz merodaj-nih krogov, njegovo potovanje ni v nikakršni zvezi z misijo Haki paše. Džavid beg potuje v Berolin, Pariz in London, da pripravi tla za nekatere financijalne zadeve, ki jih hoče vlada izvesti. Govori se, da se bo Džavid beg udeležil pogajanj glede prevzetja onega dela turškega državnega dolga, ki naj pripade balkanskim državam.
Boji v Epiru.
Atenska korespondenca prioiv čuje sledečo brzojavko iz Philipi-adesa: Včeraj, t. J. 28. februarja, se
je vršila pri Molisti severno od Janine šesturna bitka med grškimi četami in močnim turškim oddelkom. Turški oddelek je bil popolnoma poražen in se je umaknil v divjem begu. Grki so ujeli kakih 180 Turkov. Turki pa so dobili ojačenja in še isti dan napadli grške pozicije, vendar so jih Grki zopet pognali nazaj. Pustili so na bojišču 12 mrtvih, med njimi 8 častnikov, ki so jih nato Grki pokopali. Grki so imeli samo 4 ranjene.
Molista leži med Liaskieviči in Konico. V celem koniškem okraju slave zmago grškega orožja.
Kako je bila osnovana bol-gorsko-srbska zveza?
Francoski publicist Rene P u a u x fe pravkar izdal knjigo, ki ji je dal naslov »Od Sofije do Čataldže.« V tej knjigi pripoveduje med drugim tudi o tem, kako se je osnovala zveza med Srbijo in Bolgarsko.
»Misel o srbsko - bolgarskem sporazumu«, piše Puaux, »se je rodila v Belgradu in v Sofiji ob izbruhu laško - turške vojne za TripoHtanijo. Takratni srbski minister zunanjih del dr. Milovanovič je v tajni okrožnici sporočil državam trojnega sporazuma (Rusiji, Franciji in Angleški), da je Srbija za slučaj zapletajev, ki bi jih vojna lahko povzročila, sklenila, da ukrene vse potrebno v varstvo svojih interesov.
Ruski poslanik v Belgradu Nikolaj Hartvig, ki je že od leta 1909. deloval za sporazum med jugoslovanskimi državami, je skuša! pozornost svoje vlade obrniti na dogodke, ki so se pripravljali, toda nihče mu ni hotel prvotno verjeti.
Tudi v Sofiji je ministrski svet v odsotnosti carja Ferdinanda in ministrskega predsednika Gešova po-mišljal, sprejeti ponudbe srbskega poslanika dr. Miroslava Spalajko-viča.
Razgovor, ki ga je imel ministrski predsednik Gešov s carjem Ferdinandom na avstrijskih tleh, je spremenil situacijo in ministru dr. Milo-vanoviču se je po daljšem konferira-nju z Gešovom v železniškem kupeju med Belgradom in Pirotom posrečilo, svojega bolgarskega tovariša popolnoma pridobiti za svoje ideje.
Pogodba o srbsko - bolgarski zvezi je bila podpisana dne 13. marca 1912.
O tem dogodku so bili takoj obveščeni kabineti v Petrogradu, Parizu in Londonu.
Tudi Grška je bila poučena in fe pristopila zvezi meseca aprila,
Za balkanske držav? je bilo največje važnosti, da končajo svoje priprave preje, preden bi bilo konec laško - turške vojne. V tem oziru so zavezniki smatrali za dobro zname-Mie, da so se opetovani ruski posredovalni poizkusi ponesrečili.
Vznemirjala pa jih je inicijativa avstro - ojrrskega ministra zunanjih cr\ sroia Berchiolda. ker se je ta Bcrchtoldov načrt smatral kot težnjo, da se Albaniji izposluje na korist Avstro - Ogrski avtonomijo in se obenem Avstriji omogoči prodiranje proti Makedoniji.
Dasi je ruski minister Sazonov tikaral vsem svojim poslanikom, naj kolikor mogoče podpirajo sporazum slovanskih držav, vendar se v Belgradu in v Sofiji niso čutili varr.e, cia bi se jim končno ne odtegnila ru-*ka pomoč, zlasti ker so se bali, da bi se dunajski diplomaciji posrečilo rurogradski kabinet »odtegniti njegovim vseslovanskim dolžnostim*. Zato so bili uverjeni, da je potrebna največja naglica. Balkanske države * hotele, kakor se je izrazil dr. ^lajkovič, zamuditi edine in morda nikoli več se nudeče prilike in ko je v prvem oktobrskem tednu carju Ferdinandu poročal eden izmed njegovih zaupnikov, je car lakoniCno pripomnil; »Prepozno!«
Štajersko.
Na naslov c. kr. štajerske namestnije. Na dopis stavbnega oddelka pri c. kr. štajerski namestniji bi imel celjski magistrat pozvati potom posebne okrožnice celjske obrtnike, da bi se udeležili natečaja za oddajo raznih del pri stavbi višje državne gimnazije v Celju. -Magistrat celjski je to tudi storil, ps razna znamenja kažejo, da je prezrl nalašč slovenske obrtnike in s tem znova dokazal, koliko mu ie kot politični oblasti na točni in nepristranski Izvršitvi želi in zapovedi c. kr. štajerske namestnije. tognalo se je pozitivno, da se je pri raznaianju dotične okrožnice popolnoma in nalašč prezrlo slovenske obrtnike. Eden od njih je tudi že protestiral proti takemu postopanju na magistratu. Njegov uradni vodja dr, Ambrožič pa seveda ni ničesar — videl. Skrbelo se bode, da bodo zve-
deli sa to najnovejšo svinjarijo vodilne naše nemškonacijonalne klike 7 Celju, v Gradcu in na Dunaju. Obenem pa se bode poučilo stavbni oddelek e, kr. štajerske namestnije, da se Imajo pozivi za vlaganje ofer-tov razglasevati tudi v slovenskih listih, če gre za državne stavbe na Spodnjem Štajerskem.
Iz Celja. Ker je g. opat Ogradi odložil zastopstvo »Slov. Matice«, je istega prevzela Narodna čitalnica, oziroma njen knjižničar g. prof, Fr. M r a v 1 j a k.
Iz Celja, Kvartopirci v Narodnem domu so darovali Narodni čitalnici za njeno ljudsko knjižnico 100 K, za kar iim izreka odbor prisrčno zahvalo. Čitalnična ljudska knjižnica se je celjskim in okoliškim Slovencem silno priljubila; od novembra do sedaj se je izposodilo že skoro 2000 knjig. Posebno obiskuje knjižnico kmečka mladina, obrtniški in trgovski naraščaj ter služinčad obojega spola. Dobra slovenska knjiga je pri naši mladini najboljša narodna vzgojiteljica. Z ozirom na velik narodni in kulturni pomen čitalnične ljudske knjižnice v Celju bi bilo želeti, da bi se je spomnili z doneski posamezniki in pa denarni zavodi pri svojih računskih zaključkih.
iz Celja. Ker odide dr. Breschar na Dunaj, bode moral biti imenovan pred vsem nov komisar za celjski okrajni zastop. Kakor čujemo, se trudijo celjski Nemci, da bi spravili na to mesto sebi popolnoma udanega človeka, zagrizenega nemškega na-cijonalca. Dr. Jabornegg in dr. Ambrožič hočeta imeti v tem vprašanju večjo besedo ko okrajni glavar sam, ki dobro ve, da ne more biti komisar v celjskem okrajnem zastopu nikak siidmarkovski zagrizenec, temveč mož, ki pozna razmere v okraju in sočustvuje z njegovo večino, s Slovenci. Ali bi ne bilo prekričeče, da bi odločila volja štirih tisoČev celjskih Nemcev proti volji 42.000 Slovencev v celjskem okraju? Mi že vnaprej najodločnejše protestiramo, da bi bil Imenovan kak Neme^ za komisarja v okrajnem zastopu. Temu protestu bodemo vedeii dati tudi drugod odločnega izraza.
Iz Celja. Zaradi pristranskega postopanja celjskega mestnega urada m štajerske namestnije pri razpisu del za stavbo nove višje državne gimnazije v Celju so vložila društva >NTaprej*, društvo slov. obrtnikov in narodni svet spodnještajerski pritožbe pri namestniji in ministrstvu za javna dela. O tej zadevi se bode govorilo tudi v parlamentu.
Iz Gaberja pri Celju. Izpit za zidarskega mojstra je napravil pri kranjski deželni vladi z dobrim uspehom g. Franc N e r a t, zidarski polir pri stavbarju Werndlu.
Iz Slov. Bistrice. Na dvorazred-ni ljudski šoli pri Sv. Venčeslu je razpisano def. mesto učitelja. Drugi I plačilni razred, prošnje do 25. hiarca.
Zopet nova klerikalna žrtev uči-
iefistva. Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. »Slovenski Narod« z dne 26. februarja 1913 št. 47 priobčujc na strani drugi oddelku -štajersko« pod naslovom »Zopet nova klerikalna žrtev učltelj-stva« nastopno novico: V Gab crniku pri Kostrivnici na Štajerskem se je ustrelil dne 20. t. m., kakor smo že poročali učitelj v Žetalah Flor. Tra-fenik. Siromak je bil globoko v dol-geh in ga je baje zadnje dni posebno še »Ljudska posojilnica« v Ljubljani hudo stiskala. Ker poročanje glede -Ljudske posojilnice« ne odgovarja dejstvu, prosi »Ljudska posojilnica* sklicevale se na § 19. tiskovnega zakona, da se priobči nastopni popravek: Imenovani Florijan Trafenik, učitelj v Žetalah, »Ljudski posojilnici« sploh nikdar ničesar dolgoval ni, in torej ne more biti res, da ga je baje zadnje dni posebno še -Ljudska posojilnica« v Ljubljani hudo stiskala, Velespoštovanjem »Ljudska posojilnica« registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Mariborske Cirll-Metodove podružnice priredijo v četrtek, dne 13. sušca t I. svoj redni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Začetek ob 8. zvečer. Ker se ta občni zbor razvije redno vsako leto kot veliko v popolnem soglasju koristi prevažne naše obrambne družbe, pričakujemo tudi letos, da se snidejo vsi člani in prijatelji naših podružnic.
Iz Maribora. Pred porotno sodišče, ki prične zasedati dne 10. marca, pridejo sledeči slučaji: v ponedeljek dne 10. marca Ivan Reiter, uboj v Studencih, v torek dne 11. marca Franc Kocuvan, uboj, v sredo dne 12. marca Vincenc Prangner, bivši urednik »Untersteier. Volkszeitung«, raz-žaljenje časti.
Iz Maribora. (Na srbsko boji š č e) se je odpeljal naš rojak g. dr. Brunon Weixl iz Maribora, ki Je bil pravkar dovršil medicinske študije na taški  nuivers* v Pragi, 2tlimo
mu, da se po končani vojski zdrav in čil vrne v Maribor!
Ljudsko  knjižnico  v Mariboru
(Narodni dom) Je obiskalo meseca febr. t L 169 čitateljev, ki so preči-tali 377 knjig. Knjižnica ima vse najnovejše knjige in je dostopna brez izjeme vsakemu. Kupi si izkaznico za 20 vin., na katero dobi 12 knjig; izposojajo se vsak torek in četrtek od 7. do 8. zveč. in vsako nedeljo od 9. do pol 11. dopoldne.
Akad. ieha. društvV* »Tabor« v Gradcu je izvolilo za letni tečaj 1913 sledeči odbor: iur. Filip O mladič, predsednik; med. Milko G n e z a a podpredsednik; iur. Franjo J u -h a r t, tajnik; iur. Rudolf R o č n i k, blagajnik; phil. Ivan T o m i n e c, knjižničar; iur. Ognjesiav Gran-dovec, gospodar; phiL Gregor Čremošnik, namestnik; iur. Jakob Božič in phil. Maks Kova-č i ć , preglednika.
Drobne novice.   Iz P r a g e r -
s k e g a poročajo, da je prišel dne 27. februarja železniški delavec Ivan Dreo po nesreči med odbijače, ko Je hotei pripeti železniški voz. Odbijači so mu stisnili prsi, tako da je bil mož na mestu mrtev. — Iz M a r n -b e r g a poročajo, da je cesar potrdil izvolitev župana Langerja za načelnika in trgovca Schoberja za pod-načelnika v marnberškem okrajnem zastopu. — Iz Maribora. »M Z.« ima obširen opis riboreje v Scher-baumovih ribnikih v Šmiklavžu na Dr. p. V istih ribnikih so z velikim uspehom nastanili postrvi. — I z Slovenjgradca. V Legnu je umrl gozdar grofa Thurna, Jože Har-rich, 68 let star.
Koroško.
Samovoljna konfiskacija slovenskih katekizmov. Povodom upraviče-S vanJa nemških lopovstev pri znani protislovenski demonstraciji pred hotelom Trabesinger v Celovcu, so Nemci z vso vnemo zatrjevali, kako vneti prijatelji so napram svojim slovenskim sosedom, katerim ne marajo nikakor kratiti svojih pravic. Takrat smo jim rekli kulturožrci, volkovi v ovčjih kožah in kosmatih rokavicah. Dokaz, Na ljudski šoli v Pli-berku, katero morajo vrzdržavati tudi slovenski žulji, se je od nekdaj poučeval pouk in tudi veronauk v slovenskem jeziku. Nemško nacijonalni učitelji pa so si naenkrat spomnili, da to ni prav in so popolnoma samovoljno in naravnost nasilrfo pobrali slovenskim orokom slovenske katekizme. To jih zadostno kvalificira! Poživljamo deželni šolski svet, da se informira o tej zadevi in napravi konec takemu, vsake obsodbe vrednemu postopanju.
Sveta vojska proti alkoholu se
je pričela tudi na Koroškem. V nedeljo se je vršil namreč I. protialko-holni shod svete vojske v Celovcu. Govorila sta Podgorc in Kalan, ki sta poudarjala v očigled veliki škodi, ki jo povzroča nezmerno uživanje alkohola, da abstinenca alkohola ni zadnji namen protialkoltolnega gibanja, marveč le sredstvo, da se doseže med ljudstvom zmerno uživanje alkohola.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Iz Gorice poročajo nekateri listi, da prevladuje v političnih krogih mnenje, da goriški deželni zbor ne bo sklican, marveč bo razpuščen. Če se bo posrečilo doseči sporazum med laško in slovensko jludsko stranko, in sicer V svrho ustvaritve nove deželno-zborske večine, je še veliko vprašanje.
Zveza industrijalcev v Gorici Je
imela svoj redni občni zbor v Gorici, kateremu ie predsedoval Josip Mu-lič in se ga Je udeležilo precejšnje število industijalcev in namestniški tajnik Rebek, predsednik trgovinske zbornice Venuti, dež. svet. dr. Petta-rin in tajnik zveze dr. Weiss na Dunaju. Na zborovanju se je mnogo govorilo o napredku industrije, razpravljalo se je o več res zanimivih vprašanjih, toda poudarjati moramo, da so bili zastopani na tem zborovanju večinoma le nemški ta italijanski Interesi.
Klub reservnih Častnikov se Je
ustanovil v Gorici. Namestništvo je že odobrilo1 klubova pravila.
Črnogorski vohuni. V Kotorju so aretirali orožniki Črnogorce Jova Soloviča in Krsta in Simona Milovi-ca kot črnogorske vohune.
Rešena mornarja. Parnik »Arci-duca Stefano«, last tvrdke Geroli-mich je naletel v Severnem morju na lahek rešilni čoln, v katerem sta bila dva ponesrečena mornarja. Parnik je skušal vreči mornarjema rešilno vrv, kar se je posrečilo vsled viharja šele po dveurnem trudu. Toda koma] sta mornarja vrv pritrdila, se je ta utr rala. Parnik Ja poslal nafto na pe*
moč svoj rešilni čoln pod vodstvom prvega častnika in šele po dveurnem trudu se je posrečilo mornarja rešiti. Mornarja sta bila že popolnoma onemogla in sta izpovedala, da sta se rešila z nekega ponesrečenega re-morkerja in da sta bila že več dni brez hrane na viharnem morju.
Generalna stavka. Tudi na Reki se je pričelo zelo živahno gibanje za generalno stavko, ki se prične isti dan kot v Budimpešti. Stavkali bodo vsi delavci in vse delavske organizacije so že izdale tozadevne oklice svojim članom. S splošno stavko sim-patizirajo celo delodajalci.
Dnevne vesti.
H- Volitev v mestni skupini Ra-dovlflca-Tržič-Kamnik bo jutri v torek.   Kako bagateltzirajo klerikalci ondotne volilce,  Je   najboljši dokaz dejstvo, da njihov kandidat dr. Vinko Gregorič ni niti smatral za potrebno, da bi se predstavil  volljcem  in Jim i razvil svoj program.   Če kandidat Gregorič že pred volitvami tako prezira in omalovažuje volilce, kako naj potem   le-ti še pričakujejo,   da bo uspešno zastopal njihove interese v deželnem zboru, ako bo izvoljen za poslanca?!   Zato pravimo: Kdor izmed volilcev v Radovljici, '1 ržiču in Kamniku drži kaj na-se, ta ne bo volil dr. Gregoriča,  marveč  bo oddal svoj glas narodnemu kandidatu c. kr. notarju Matiji Marlnčku,  ki je znan po vsi Gorenjski kot mož značaj, kot mož neumornega dela,  kot mož, ki ne gleda ne na levo, ne na desno, kadar je treba komu pomagati, skratka I kot ideal slovenskega rodoljuba, ka- i kršnih je dandanes le malo na Slo- j venskem!   Notar MarinČek je pred svojimi volilci tako v Tržiču, kakor j v Kamniku in Radovljici razvil svoj j program. Iz tega njegovega progra- j ma je razvidel vsakdo, da je kandi- j dat mož, ki je pripravljen za svoj na-rod, za svoje volilce vse storiti, vse žrtvovati, kar je v njegovih močeh. In da bo te svoje obljube tudi vestno j izpolnil, ako bo izvoljen za poslanca, j za to jamči vsa njegova preteklost, vsa njegova sedanjost,   njegov kri- } stalno  čisti  značaj.   Če ni kjerkoli j drugje pri  kakem  drugem  narodu i kandidiral mož takih vrlin, bi bil iz- j voljen soglasno brez protikandidata! j In pri nas? Nadejamo se in pričaku- j jemo, da bo vkijub znani klerikalni lopovščini v Kamniku zmagal kandi- i dat Marinček, ki bo gotovo kot po- j slanec samo v čast mestom, ki jih bo zastopal!
4- Klerikalci love uradnike. Naj-odličnejša lastnost klerikalcev je — • nesramnost.   Ti ljudje so tako   ne- i sramni, da se ne ustrašijo prav nobe-nega zločina. Če jim kaj koristi obeta, pri tem pa delajo najnedolžnejše obraze. To vidimo sedaj pri pripra- l vah za Jutršnjo deželnozborsko voli- i tev v mestni skupini Kamnik-Radov- \ ljica-Tržič.   Klerikalci   so ogoljufal! mestne volilce s tem, da» so v imenik j volilcev     protipostavno spravili kmečke volilce; s pomočjo kmečkih volilcev hočejo mestne  volilce oropati zastopstva v deželnem zboru, v isti sapi pa so tako nesramni, da pripovedujejo ogoljufanim mestnim vo-lilcem, kako jih ljubijo in kako bodo I zanje skrbeli. Seveda je pri tem vsa- j ka beseda laž in prevara. Telefon! Samo popoln nevednež more sesti na j te iimanice, samo popolnoma nepo- j dučen človek more verjeti, da je mo- j goče tako napraviti telefon, kakor ga obetajo klerikalci. Električno centra- j lo! Završnica je popolnoma zavože- ! na, tako zavožena, da so morali dela ustaviti  Deželi preti velikanska Iz- | guba in sicer izguba, če to centralo dograde« in izguba, če je ne dograde, j To ve danes že vsak človek — pa vendar se upajo klerikalci na te Iimanice loviti volilce. Vrhunec nesramnosti  pa je,  kako  love klerikalci uradnike. Odkar so klerikalci vrgli v deželni zbor besede »uradniki žro, žro in žro« so vedno z železno doslednostjo preganjali in zatirali uradnike in jim škodovali s hudobijo, ki jo zmore kak klerikalec.  In še v zadnjem  časa,  pri razpravi o službeni pragmatiki v drž. zboru, se Je pokazalo, da nima uradništvo v celi Avstriji tako infemalno zlobnih sovražnikov kakor so slovenski klerikalci. Zda! ps zavijajo ravno ti ljudje oči in govore, da uradniki nimajo boljših prijateljev od — klerikalcev. Naravno Je, da mora taka brezprimer-na nesramnost razburiti in razžaliti vsakega uradnika. In za kandidata take stranke naj glasujejo uradniki? Nam se to zdi nemogoče, izključeno!
-h Iz deželnega odbora. Ustanovi se pod zastavo odličnih s gasilcev« Bele in Lavtižar sova deželna gasilska zvezn, ki naj uniči že obstoječo, po deželnem odboru bojkotirano zategadelj, ker ni hotela postati politična organizacija klerikalne stranke. — Na deželni kmetijski šoli na Grmu se n stanovi  posefcai ,1
silski kor«. — Deželni vladi se priporoča« da razpusti trški gospodarski odbor v Litiji, ker se je na nekem sestanku tržanov baje — zabavljalo čez deželni odbor (!), kar je smatrati za upornost. (Pripomba stavčeva: če bo naš rahločutni deželni odbor skušal na ta način kaznovati vse javne korporacije, v katerih se zabavlja čez to našo dično deželno upravo, potem bo treba razpustiti vse občinske odbore, gospodarske odseke in cestne odbore od prvega do zadnjega.) — Kranjski deželni štipendisti na c, kr. visoki žlvlnozdravniški šoli na Dunaju so bojkotirani od vseh svojih kolegov brez razlike narodnosti, ker so se zavezali sodelovati pri znanih kurzih za organizacijo prve pomoči pri porodih in nesrečah. Deželni odbor je mnenja, da se napačno tolmači to akcijo, ki nikakor nima namena, vzgojiti kake živino-zdravniške mazače ter bo stvar v obrambo svojih štipendistov na pristojnih mestih primerno pojasnil. — Na podlagi javnih ofertnih razpisov se odda zgradba deželne ceste Suhi dol - Lučna - Trata (okraj škofjeloški) najnižji ponudnici tvrdki R. Fi-scher in Komp. za pavšalno ceno 122.000 K, cesta Črnomelj - Vinica za pavšalno ceno 171.000 K tvrdki Lončarič in preložitev ceste Trojana-Zagorje podjetniku Jeličie za 14.200 kron.
+ Nemci — bratje Albancev. Albanskega kongresa v Trstu se udeležuje tudi grof Taaffe, sin bivšega ministrskega predsednika. V soboto je imel na kongresu pozdraven govor, v katerem je med drugim naglasa!, »da so Nemci prišli na albanski kongres ne kot prijatelji, marveč kot bratje Arnavtov«. Torej Nemci so bratje Arnavto"! Bravo! O Arnavtih piše ugledni italijanski publicist T o r r e v milanskem »Cor-riere dela sera« to-le: »L' Albania e aneora un paese barbaro, il paese piu barbaro che vi sia in Europa, un paese che specialmente nel centro viva m anarchia feudale,« (Albanija je še dežela barbarska, dežela bolj barbarska, kakor katerakoli v Evropi, dežela, ki živi zlasti v notranjosti v fevdalni anarhiji.) In na drugem mestu piše isti Torre. »che V Albania barbara sara un elemento d' inquie-titudine per tutti i popoli balcanici e per gli europei« (da bo barbarska Albanija element neprestanih nemirov za vse balkanske narode in za vso Evropo). In bratje teh barbarov so Nemci, kakor Nemci sami pravijo. Če bi bili torej zlobni, bi rekli, da so Nemci kot bratje barbarov tudi barbari in da imajo iste lastnosti, kakor njihov bratski narod arnavtski, toda ker smo dostojni in pošteni ljudje, tega ne storimo, pač pa izražamo odkrito svoje mnenje, da je za nemški narod, ki polaga toliko važnost na svojo kulturo, naravnost poniževalno, ako ga njegovi lastni sinovi v svoji zabitosti in zaslepljenosti postavljajo na isto stopnjo, kakor barbarske, divje Arnavte!
+ Kdaj Kočevarjl ne znajo slovenski? Znano je, da Kočevarji, ki krošniarijo po svetu, znajo prav dobro slovenski, in tudi doma občujejo s Slovenci navadno v slovenskem jeziku, posebno če od njih kaj potrebujejo. Zgodi se pa dostikrat, da tak Kočevar kar naenkrat zataji znanje slovenščine, če mu to kaj dobička obeta. Tak zanimiv slučaj se je zgodil te dni pri novomeškem okrožnem sodišču. Znani Georg Perz, ki je bil svoj čas v Srednji vasi, zdaj je pa v Sp. Nemški Loki. Mož je sklenil z neko Slovenko oziroma Belo Kranjco kupčijo, iz katere se Je izcimila civilna in končno tudi kazenska pravda. Pa glej, ta Perz, je pri sodišču trdil, da ne zna slovenski, dasi je doslej vedno slovenski znal, če ne perfektno, pa vsaj tako dobro, da je lahko slovenski občeval. Za dokaz, da ne zna slovenski, se je skliceval na razna spričevala županstev In župnih uradov, dočim so različne verodostojne priče potrdile pri sodišču, da zna Perz slovenski. Sodišče Je verjelo pričam In ne spričevalom. Ali se bo deželni odbor kaj zanimal za tista županstva, ki so izdala napačna spričevala in s tem hotela prekanjenemu Kočevarju pomagati, da bi oškodoval pošteno žensko?
+ Je že zopet izginil! Namreč odgovorni urednik »Slovencev«, ker bi se imel dne 8. t m. zopet zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi častikraje. Razprava se je morala kakor po navadi preložiti, ter se obtoženemu uredniku vabila ni moglo pravočasno dostaviti. Taka je morala klerikalnih žurnalistov in radovedni smo le, koliko časa se bodo še smeli ti poštenjaki očitno in javno norčevati iz Justice. — No, pa saj je v polnem teku akcija deželnega odbora za izčiščenje imenika porotnikov. Sapienti sat!
+ Iz srednješolske službe. Deželni šolski svet kranjski }e imenoval a^robiraneg*   očiteljiščnega kandi-
Stran 4.
51 itev,
đata Vencla Kitana za snplenta na državni gimnaziji v Novem rae-
itn.
+ Iz IJudskošofske  službe. Za
suplentinjo na ljudski šoli v Žirih je Imenovana namesto obolele učiteljice Marije Močni kove dosedanja učiteljica na Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani gdč. Frančiška V r-h u n č e v a. Za prov. učiteljico in voditeljico enorazrednice na Golem Je imenovana suplentinja Ana Van-đualova, za suplentinjo t Kostanjevici in sicer namesto obolelega učitelja Franca G raj lan da bivša volonterka v Litiji Stanislava Me-šekova.
4- Iz politične veterinarske službe. Okrajni živinozdravnik v Krškem Ivan Rajer je imenovan ad personam za višjega okrajnega
živinozdravnika.
— Jubilej. Dne 14. t m. praznuje monsignor g. Tomo Zupan, profesor v p. itd.  petdesetletnico du-
hovništva.
— Ustanovnlkl Socialne Matice.
Socialni Matici so pristopili tekom meseca Januarja t. 1. kot ustanovniki sledeči gospodje: Dr. F. ilešič, predsednik »Slov. Matice« v Ljubljani; Mihael Vošnjak v Gorici; dr. Karel Slane, odvetnik. Novo mesto; dr. Ivo Šubelj, sekcijski svetnik, Dunaj; dr. Pavel Turner, Maribor; Tomo Sorli, notar, Podgrad; dr. Š> Sagadin, Ptuj.
— Iz Simon Gregorčičeve lavne ljudske knjižnice v LJubljani, Wolfo-va ulica 10/1. si je meseca februarja izposodilo 1153 obiskovalcev 3090 knjig; 50 knjig več ko prejšnji mesec in 1669 knjig več ko meseca februarja l. 1912. Povprečno vsak dan 115, kar znese prirastek od prejšnjega meseca za 17. Knjižnica šteje sedaj nad 55oO knjig. V zadnjem času se je posebno spopolnil nemški oddelek tako, da zadovoljuje tudi najbolj izbirčne čitatelje. Posebno slovenske dame. ki žalibože prerade zahajajo v tuje knjižnice, se vljudno vabi, da si tudi one izposojujejo iz največje slovenske Simon Gregorčičeve knjižnice, ki je odprta vsak delavnik od 4.—8. ure zvečer in ob nedeljah ter praznikih od 9.—12. ure dopoldne. Pristojbina za vsako izposojeno knjigo znaša samo 5 vinarjev. V knjižnici se dobi tudi tiskan katalog.
— Albance Je hvalil pa kolo je ukradel. Te dni je bilo. Večja družba je sedela v neki gostilni na Tržaški cesti pri bokalu rujnega vinca in se dobro imela. Ko je bilo razpoloženje najboljše, je stopil v gostilniško sobo vvandrovec« ter zaprosil za kak dar. Dobrodušni delavci so mu veleli, naj se kratkomalo vsede k njim za mizo in naj je in pije, kolikor mu srce poželi. Tujec si ni dal to dvakrat reči: vsedel se je k družbi ter jedel, zlasti pa pil kar za dva. Mož se je kmalu razvnel, vino mu je pač zlezlo v lase, ter jel praviti, da je Nemec in da je kot tak sovražnik Slovanov. Delavci so vse mirno poslušali. To je tujca tako ojunačilo, da je jel zabavljati na Srbe in Bolgare, ki so baje sami divjaki, roparji in koštrunski tatovi, v nebo pa povzdigovati Albance kot narod samih junakov. Tudi te za-bavljice je družba mirno vtaknila v žep ter tujcu pridno nalivala vino v kozarec. In ko se je »vandrovec« pošteno napil in najedel, se je poslovil in izginil. Družba se je zabavala naprej, ko pa so se razšli, so opazili, da je enemu izmed njih zmanjkalo Kolesa, s katerim jo je iz hvaležnosti za pogoščenje popihal njihov »albanski prijatelj«. Ta zgodba se pripoveduje na TržaČki cesti v veliko zabavo ne-prizatedih, v nemalo jezo prizadetih. O ti preklicani »albanski prijatelji«!
Šmartno pri Litiji. Dne 22. in 23. t. m. poslovili smo se od gosp. Dem-šarjeve, dolgolecne tukajšnje učiteljice, katera je po volji božji, bolje rečeno — na ukaz našega nam toliko priljubljenega dekana, morala biti prestavljena v Cerklje na Dolenjsko. Prvi dan priredilo Ji je naše pevsko društvo »Zvon« lepo podoknico, nato pa vsa narodna društva prisrčen sestanek pri gosp. Robavsu. Zbralo se je vse; vsi loji so se udeležili ter tako pokazali, kako priljubljena je bila gospodična. Napitnica je sledila na-pitnici, vsaK je dal duška hvaležnosti do nje, ki je služila v Smartnu 26 let, in ogorčenja provzročiteljem njenega odhoda. Ginljivo je biilo videti, kako so ji stiskali roke in zahvaljevali se možje-očetje in mladeniči, nje bivši učenci. Šmarske dame izročile so ji lepo giardinjero v spomin. Drugi dan pa so se poslovoli od nje prijateljice in prijatelji iz Litije pri gosp. Zoretu. Naslednje dni pa so hodile matere in odrasla dekleta — bivše učenke — kar trumoma poslavljat se in s solznimi očmi zahvaljevat za njen pouk. Tarnale in povpraševale so, zakaj odhaja, ko Je bila vedno tako dobra. Pa nikar ne mislite, da so bile to same liberalke, ne — bila so dekleta iz Marijine družbe. Vsa občina obžaluje nje odhod In obsoja pro-
vzročitelje, dekana ln peka Drčarja, ki misli na ta način nositi največji zvonec in postati župan v Smartnem. No, saj ima kopico otrok — ali se nI bati, da se to enkrat maščuje nad njim? Ali ga še ni Izučilo, da Je pregovor: Kdor drugim jamo kopije itd.
— še v veljavi? Kajti ravno v njegovi hiši Je zavladalo, da mora g. Demšar tja nekam k Vipavi; češ, v dveh dneh mora že iti; a zmotili ste se. Gospodična odhaja še le jutri, med tem ko Je moral par dni po istem veselju oditi sam pek v 24 urah k vojakom v Dalmacijo. Prst božji! Pazi, da se Še kaj enakega ne pripeti. — Drugi, ki Je bil tudi hud sovražnik gdčne. Demšarjeve, bil je kaplan Krische (ki sedaj ujška zamaknjeno Johanco tam pri Kamniku in ji gotovo rad briše krvave kaplje nad srcem), tudi on je moral oditi mnogo preje iz šmartna nego gospodična, in sicer prav hitro, zakaj— to ve on in tudi mi. Največji preganjalec in smrtni sovražnik, to je pa, iz kaplana postali dekan. Pod pogojem, da uniči v Smartnu in Litiji vse, kar je napredno in spreobrne proklete liberalce, postal je dekan, in res takoj, ko ie prišel, pričela se je njegova sveta gonja. Preslepil je z njegovo priliznjeno hinavščino kmete, da so izrinili iz občinskega odbora najbolj poštene in spoštovane može; kako se je to zgodilo, povedal am je g. Pollan. Na vse kriplje se je trudil dobiti našo in litijsko gasilno društvo v svoje roke; uničiti pevsko društvo »Zvon«, posojilnico. Spravil takratnega predsednika društva »Zvon« pred porotnike, da bi bil kaznovan, in mu pro-vzročil še mnogo škode in sitnosti. Zapeljal zdravstveni zastop v podpis neke nezaupnice itd. A vse mu je spodletelo. Te dneve nai bi prišel k sestankom in sprevidel bi Matevžek, da še davno ni in ne bode dosegel svojega cilja. Po hišah kmečkih naj gre te dni in povsod bode lahko zvedel, kako se o njem misli in govori, in še na huje bode naletel o takrat, !:o je hotel nabirati podpise proti gospodični Demšar, kar je moral opustiti
— hočeš, nočeš! Sedaj šele kipi in vre, no, pa kar se seje. to se tudi žanje. Kaj so vredne njegove prisege pred živim Bogom z monstranco v roki, da odpušča vsim njegovim sovražnikom, kaj vredne njegove pridige in rna*e, katere daruje s smrtnim sovraštvom v srcu in maščevalnostjo? Najlepša ocena priJig, posebno nedeljske, pa je prišla iz ust starih in pobožnih ženic, ki so že v cerkvi, posebno pa še zunaj dale duška ogorčenju, češ: Mi torej moramo odpustiti, drugače je spoved neveljavna, on pa bere mašo, pa toliko sovraži učiteljico, da jo j2 proč spravil, in r.e odpusti nikomur, kogar se loti — to je pa že preveč. Tudi za njega pride plačilo in morda prav kmalu, takrat pa bo prepozno z obžalovanjem. Vam pa, gospodična Demšar, želimo še enkrat obilo sreče in zadovoljstva na novem službenem kraju. Bodite prepričani, da Vas ohranimo v najboljšem spominu in hvaležnosti. S ponosom lahko rečete: Prestavili so me, a mojega značaja mi pa niso zamogli vzeti! Na zdar!
Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Kakor ste že poročali v cenjenem listu, je bil kantinerki g. Sattler-jevi v topliški vojašnici ukrar'en siv konj z opravo in vozom; zdaj vam sporočamo o veselju in koncu novih, »gospodarjev« lepega šimelčka. Dne 28. svečana okrog poldveh popoldne se pripeljeta v zelo veselem razpoloženju dva možakarja — eden v starosti kakih 40 let, drugi kakih 20 let
— pred gostilno g. Ivana Bulca v Mirni; z njima je prišel posestnik Smrekar iz Brezovšče pri Mirni; s tem sta ukradenega konja zamenjala za njegovega slabejšega in si pri tem pridobila pridajo 131 K. Smrekar, vesel dobre kupčije, ponudi v imenu neznancev g. Bulcu voz v nakup ali zameno, češ, storiš še tudi ti dobro kupčijo. Pretkanemu Bulcu pa se je stvar koj zdela sumljiva in pripomnil je Smrekarju, da je skoro gotovo napravil slabo kupčijo in da lahko izgubi konja in denar, Smrekar je g. Bulca vprašal za svet, kaj naj stori in g. Bule mu je odgovoril, naj se posvetuje z orožnikom. Ker pa orožni-ška postaja še ni bila obveščena, da je konj ukraden ni vedela vprašal-cu ničesar svetovati. Samo posredovanju in intenzivnemu zasledovanju g. Bulca se je zahvaliti, da ptička nista utekla roki pravice. Na vprašanje, od kod da prihajata in kam potujeta, sta izjavila, da je eden njiju mesar iz LJubljane in da gresta v Sko-cijan kupovat vole; ker pa s težkim vozom vsled utrujenosti konja ne moreta naprej, sta prisiljena voz zamenjati proti primerni odškodnini. Za mešetarja se Je ponudil g. Alojzij Saje, a spoznal Je kmalu, da Je stvar sumljiva in ponovno opozore orožni-ško postajo. Čim se Je pa prikazalo orožništvo, Je eden tatov ubežat, a posrečilo se je oba tatova aretirati in odvesti v zapor v Trebnje. Kdo sta tatova, se Se ni dognalo.
Iz Žirovnice na Gorenjskem.
Pred kratkim se Je poslovila od nas poštna ekspedientinja gdč. J. Kapelle, ki Je pri nas dočakala svoje štirideseto službeno leta Odč. J. Kapelle Je bila toli priljubljena in blaga v službi in zunaj službe, da se nam zdi, da smo ž njo mnogo, mnogo izgubili. Želimo ji v pokoju še dolgo vrsto let nekaljene sreče.
Zavod za oglaševanje v Zagrebu. Ze šest let obstoji zavod za oglaševanje K. Vraneševičv Zagrebu in si Je med tem časom stekel lep ugled in obstanek. Kakor so taki zavodi v velikih mestih vsakega večjega podjetja, se pri nas ni mogel razviti tako, kakor bi bilo v primeri z ostalimi takimi zavodi, da se razvije. Pri nas je ta ustanova še premalo poznana, zato pa občinstvu in zlasti našim podjetjem naznanjamo, da taki zavodi prevzemajo oglase za vse časopise in koledarje ter skrbe za celokupno reklamo posameznih odjemalcev. Trgovska podjetja, ki oglašujejo potom takega zavoda, dobivajo neposredno od njega od časa do Časa priloge z računom. Priporoča se zatorej ta zavod slav. občinstvu, kakor tudi cenj. trgovskim podjetjem, ki jim gotovo kar najveseneje postreže.
Kinematograf »Ideal« Senzacij-ska detektivska privlačnost »Papirna sled«, ki se predvaja samo še danes, je kar najbolje uspela in vzbuja napeto pozrnost od začetka do konca.
— Tudi ostale slike so jako lepe, posebno Pathe 2unal« je velezantiniva.
— Jutri nov spored s krasno dramo Žensko srce.
Aretovanl sta bile slaboglasne Terezija štrajnerjeva, rodom iz Dre-nja pri Dolenjskih Toplicah in Frančiška Jesenškova, rodom iz Kumpo-lja pri Kamniku, ker imata za mesto prepovedan povratek, a se še vedno povračata nazaj.
PHnovka je eksplodirala v soboto dopoldne zidarju Alojziju Delscha-vio, katera mu je pri delu svetila v kanalu na Sv. Petra nasipu ter ga kos železa na obrazu tako poškodoval, da je moral iti v deželno bolnišnico.
Žepna tatvina na trgu. V soboto dopoldne je bila na Vodnikovem trgu stroiarjevi ženi Jožefi Rantovi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela manjšo vsoto denarja in listke tvrdke Reich.
Kolo ukradeno je bilo v soboto zvečer iz veže hiše št. 3 na Tržaški cesti nekemu slugi. Kolo je tvrdke Puch, že precej obrabljeno ter vredno 80—100 K. Tatvine je sumljiv neki tujec, ki je baje odšel proti Trstu.
Dalavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ino-most 20, na Dolenjsko pa 17 Hrvatov. Z Dunaja je prišlo 10 Kočevar-jev, iz Amerike pa 96 Hrvatov in Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. Neka učenka je izgubila prost bankovec za 10 K. — Dijak Slavko Tancik je našel zlat moški prstan. — Trgovec Josip Bahovec je našel zlato verižico s štirioglatim obeskom. — Mizar Ivan Vo?eI je našel staro konjsko odejo.
— Poddesetnik Karel Ipavec je našel črno pleskano pumpo za kolo. — Mestni policijski stražnik Franc Ma-jerič je našel naglavno ruto.
Narodna obrambi
Družba  sv. Cirila in Metoda je
prejela na poziv Ciril-Metodovih podružnic v Matenji vasi »vojno odškodnino«: g. V. Hvhlik, Prestranek, je poslal 10 K. Pri odhodnici gdčne. Kristine Demšar nabralo se je v gostilni gosp. Ign. Zoreta v Črnem potoku 26 K 30 v. — Znani dobrotnik Ciril-Metodove družbe gosp. Josip Sedej iz Sp. Šiške jej je daroval v veseli družbi zopet 20 K; vsoto je izročil gosp. župan Seidi. — Podnano-ški kmetski fantje so nameravali prirediti 2. februarja malo veselico v korist Ciril-Metodovi družbi. To veselico pa je onemogočil dež. Vsled tega so zbrali zavedni fantje med seboj 21 K 54 vin. in jih poslali družbi. -Živio! — G. načelnik Ciril-Metodove podružnice v Braslovčah Iv. Kreft je poslal 16 K, nabranih v gostilni Grad ob veselici. Hvala!
Novih velikonočnih razglednic letos ni založila družba sv. Cirila in Metoda. Ima namreč precejšnje število lanskih razglednic in še od prejšnjih let v zalogi. Cenjene rodoljube opozarjamo na to narodno blago in prosimo, da razpečajo to Veliko noč vso družbino zalogo in jo spremene v denar. Vodstvo pa oskrbi za drugo Veliko noč gotovo zopet novih in pomenljivih razglednic.
»Šopek povesile« le izdal znameniti slovenski rodoljub gospod Lamurski in daroval nekaj izvodov Ciril-Metodovi družbi. Vodstvo razpošlje te knjižice na nekatere znane naslove. Pisatelj ni določil knjižici cene, tudi družba Je ni zarezala, priložila pa Je noslatvi položnico za pro-
stovoljne prispevke z naslova prejete knjižice »Šopek povestic«.
Društvena naznanila.
XXX. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto, dne 15. marca z običajnim dnevnim redom.
Društvo slov. trgovskih sotrudni-kov je priredilo v soboto, 1. marca ob 9. zvečer svoj plesni venček v dvorani hotela Tivoli. Prireditev je bila dobro obiskana in je to najboljši dokaz priljubljenosti tega društva med širšim občinstvom. Sviral je neumorno salonski orkesU- Sokola I. pod priznano spretnim vodstvom brata G. Accettt. — Pri prvi četvorki je plesalo 50 parov, mladina pa se je ob zvokih godbe do ranega jutra.
Društvo nižj-h mestnih uslužbencev v Ljubljani je imelo v nedeljo dopoldne v mestni posvetoval niči svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili skoro vsi uslužbenci. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Bevc, ki je po običajnem pozdravu konstatiral, da je društvo v zadnjem letu nepričakovano dobro napredovalo tako v moralnem kakor tudi v finan-cijelnem oziru. Posebno dober uspeh je izkazala društvena veselica v Mestnem domu, ki izkazuje v računu 548 kron 48 vin. čistega dobička. Iz taj-nikovega poročila — poroča tajnik g. Bizjak — izvemo, da je društvo vložilo na občinski svet prošnjo za podporo društva, prošnjo za izboljšanje plač šolskih slug in Čuvajev na Gradu in prošnjo za magistralne sluge, da se jim vštejejo v razrede vsa službena leta na magistratu. Ob priliki godovanja g. župana dr. Ivana Tavčarja je društvo jubilantu čestitalo. Gospod župan je daroval društvu 50 kron. — Blagajnik g. Berghauser je ooročal, da znaša društveno premoženje 1100 kron, vštevši vsoto 548 kron 50 vin. — dobiček veselice — katera vsota je naložena v posebni hranilni knjižici. Ob tej priliki so zborovala izrekli toplo zahvalo občinskim svetnikom, posebno pa gospodu županu in naprednim občinskim svetnikom, ki so veliko pripomogli k tako lepemu uspehu prireditve. Na predlog pregledovaica računov g. Zupančiča je izrt.cel občni zbor odboru absolutorij. Pri volitvi predsednika — nekateri so zahtevali brez navedbe tehtnih vzrokov volitev z listki — je bil izvoljen z veliko večino dosedanji predsednik g. Bevc. V ostali odbor pa so bili izvoljeni: za podpredsednika g. Nič-man, za tajnika g. Bizjak, za blagajnika g. Berghauser in za odbornike gg. Bricelj, Lumbar in Jontes, za revizorja pa gg. Zupančič in Hribar. Glede spremembe pravil se je naročilo odboru, da izvrši v to delo in se po dovršeni preureditvi skliče v ta namen izredni občni zbor. — Nato jt poročal obč. svetnik g. prof. Reisner, kot načelnik pragmatičnega odseka o novi službeni pragmatiki za mestne uslužbence. V imenu g. župana je poročal profesor Reisner, da bode pragmatika rešena še pred Veliko nočjo in da bo ta pragmatika boljša kot ona državnih uslužbencev. Slugam se bodo štela v razrede vsa službena leta na magistratu, pokojnina za vdove in preskrba za sirote mestnih uslužbencev se zvi-šeta za 50%. Sploh bodo deležni zboljšanja vsi nižji mestni uslužbenci, ker je pragmatični odsek vpošteval vse prošnje društva — Obenem je poročevalec poročal pooblaščen od gosp. župana, da se bode tudi prošnja za podporo društva ugodno rešila. — Končno se je predsednik g. Bevc ponovno zahvalil županu in vsem, ki so društvu naklonjeni za njihovo pozornost tn zaključil zborovanje.
Podružnica S. P, D. v Vipavi priredi v soboto, dne 8. marca ob 8. zvečer v hotelu »Adrija« predavanje o Carigradu s skioptičnimi slikami.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj četrti redni občni zbor 4. marca ob 8. zvečer v gostilni »Zum Kleeblatt« (XVIII. Mitterberggasse 33) z običajnim sporedom.
Slovensko dijaštvo t Pragi. III. slovanski večer se vrši v sredo dne 5. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu na Kralj. Vinogradih. Ti slovanski večeri naj seznanijo slovansko dijaštvo med seboj, kar bode gotovo velikega praktičnega pomena v pozneje šem skupnem političnem in gospodarskem delovanju. V sredo Je zadnji večer pred velikonočnimi počitnicami z godbenimi in pevskimi točkami, po programu ples. Želeti Je, da se udeleže vsi slovanski dijaki-pevci. Po Veliki noči se vrši še en večer v večjem obsegu, pozneje se bodo prirejali izlete. Prijatelji slovanskega ujaštva dobrodošli.
za častni večer Sem. Benellija, tragični poem »Amore dei tre re«, ki po svoji pesniški dikciji in globoki ideji celo nadkriljuje istega pisatelja efektno dramo »Cena delle beffe«. Slovenski prevod Je preskrbel po italijanskem izvirniku pesnik Alojzij Gradnik.
Gostovanja v slovenskem gledališču. Intendanca je radi gostovanj v dogovoru z nekaterimi člani hrvaškega gledališča v Zagrebu. Gospodična Mira Koroščeva je obljubila svoje sodelovanje v »Toski«; nadalje gostujejo gospa Polakova, operna tenorista gg. Jastrzebski in Lowczyn-ski, operetni tenorist gosp. Strmac in gosp. Borštnik, ki bo igral okrog Velike noči Kantorja v Cankerjevem »Kralju na BetaJnovi«.
Slovensko gledališče. »Brivec Seviljski« še vedno zabava. Gledalec posluša, kako se je zaljubil stari doktor Bartolo v svojo varovanko lepo Rozino. Nerodno je napravil, ker ona je mlada in seveda ji je srce na strani mladega grofa Aimivive. Ta ima za pomagača dušo seviljskega življenja, brivca Figara. Verujmo mu, da je bil za svoj čas — sto let je že minilo od takrat — naravnost rafiniran fant. Umislil si je n. pr., da se preobleče grof v vojaka in prilo-masti pijan v sobo Rozine. In še druge stvari. In muzik Bazilij tudi zabava s svojo staro in dobrohotno grotesknostjo. Kazalec na desni ima trikrat daljši kakor mi, navadni ljudje. In ko odide zvečer s svečo, jo prinese nazaj in postavi na mizo. Posvetil si je: zdaj bo že videl po temnem hodniku in našel vrata! In vse medtem se bliža veseli konec. Pred sto leti in še več so znali že ravnotako kakor znajo pri veseloigrah danes: on in ona se poročita, ali vsaj tako zares zaročita, da gre človek, kar se njiju tiče, zadovoljen spat. To prijaz-nostarinsko dejanje prepleta lahka in skočna Rossinijeva godba, po kateri kar mrgoli prijetnih in gladkih melodij. Sopran žvrgoli s tenorjem, pa drobi vmes na vso sapo še bas ali bariton, da ne zaostane šegavost glasbe za porednostjo teksta. In tudi kregajo se po notah. V splošnem je bil začetek pust, pozneje pa se je razvilo na odru živahno življenje. G. tenorist Harfner se je naglo razpel in razigral. Začetna serenada mu je delala težave, pozneje je bil prav dober kot vojak in enako kot goljufivi Baziiijev učenec. Gdč. Rihtarjeva je postavila na oder ljubko, lepo in sko-čno Rozino. Prepričala nas je o svoji pevski sposobnosti in pokazala zlasti z vložko v drugem dejanju mnogo virtuoznosti. Vloga se ji zelo prilega. Vso hvalo zasluži gospod Križaj, ki je podal starega Bartola s primerno komiko in z lahkoto in lepoto obvladal svojo utrudljivo pevsko partijo. Enako sodi vse priznanje gosp. bari-tonistu Faifarju. Bil je mlad in gibek Figaro, ki služi s svojo zvitostjo cekine. Svojo naporno pevsko nalogo je rešil sigurno in spretno. Daljšo vlogo je imel še gosp. Bukšek, ki je s svojim močnim in zvočnim glasom imopiniral. Tudi igral je prav dobro. V zadnjem času je sploh že parkrat opozoril nase. Omenjam dijaka-anar-hista v »Vrtoglavcih« in Orfeja v opereti, ki smo jo nedavno videli. Ostali so ugajali. Režija je bila dobra, orkester pod vodstvom gosp. kapelnika Hrazdire tudi. Prav bi bilo, če bi se pri javnih predstavah orkester skušal prilagoditi kolikor mogoče pevcem in ne narobe. Gledališče je bilo skoro polno. — V nedeljo popoldne so igrali predpustno burko »Robert in Bertram«. Gosp. Povhe je zapel par znanih kupietov. Škoda, da posega pri takih stvareh tako daleč nazaj. Opravil bi svojo reč dobro, samo če bi nam postregel s kako sodobno kratkočasnico. Igral je živahno in režiral spretno. Gosp. Bohu-slav je bil hripav in skrbel, ne oziraje se na to za kratek čas.Tudi pel je. Od drugih ptuenjam g. Danila, g. Ve-rovška, g. Danilovo, go. SetFilovo, g. Bratino, g. Groma, g. Bukška itd. Od najmlajših je nastopil g. Štrukelj z daljšo vlogo; g. Trampuž se je prijazno javil v krajši vlogi. Obisk je bil dober. P«
Prosffsta.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, se ponovi za nepar Rossinijeva komična opera »Brivec Seviljski«. V četrtek« dne 6. marca gosp. Danilu
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Soproga občinskega tajnika obtožena radi krive prisege.
Novomeško državno pravdni-štvo je obtožilo Ano Slane, soprogo občinskega tajnika v Kandiji, zaradi krive prisege.
Obtoženka Je prišla v šolskih počitnicah 1. 1911. v Žužemberk domov na počitnice. V njeni hiši je takrat stanoval tudi Alojzij Medved, po poklicu krojač, ki pa se je pečal tudi s sodavičarsko obrtjo. Obtožen-ka je teta Medvedovi ženi. Dne 20 julija je Medved sklenil iti v LJubljano, da nakupi steklenice za sodavi-co. Ana Sianc se Je odpeljala z njim, pa brez denarja, dočim Je on imel ne-
dl. ftkv.
SLOVENSKI NAROD.
Suan 5.
ka] ćez 100 kron gotovine, Prišedši v Zatično, dobita Medvedovega očeta, ki ga obtoženka naprosi za 100 K
posojila. Ker ji ni ta hotel posoditi, so šli vsj trije v gostilno Antona Beršnjaka. Tega Je prosila Ana Slane posojila rekoč: »Dajte nam posoditi 100 kron, gremo v Ljubljano steklenice kupovat, pa nam manjka denarja.« Beršnjak ji Je res dal bankovec za 100 kron proti obljubi, da ga v kratkem vrne. Obtoženka prejemši denar, ga je dala Medvedu, češ, tu ga imaš, boš pa ti zame plačeval. Medved je denar spravil, na kar sta se odpeljala v Ljubljano in tam pohajkovala od gostilne do gostilne; on je plačeval za oba. Tudi nekaj obleke je zase kupila, kar je tudi on plačal. Nazadnje sta šla h Kolmannu, kjer sta nakupila steklenic za 146 K. Na ta račun je plačal 100 K. Zmanjkalo jima Je pa denarja, na kar si je Medved pri svoji sestri izposodil 20 K. Popoldne sta se odpeljala domov.
Ker je Beršnjak kljub opominom zastonj Čakal na vrnitev posojila, je jeseni 1. 1912 vložil v Novem mestu tožbo zoper Ano Slane. Pri razpravi dne 16. novembra je bila obtoženka zaslišana kot stranka in pod prisego izpovedala, da je pri omenjeni priliki rekel najprej Franc Medved (oče Alojzija) Beršnjaku: »Dajte Lojzetu posditi 100 K, bi šel rad steklenice kupit, pa nima denarja.« Na to je šla ona vun. Ko se je vrnila, je bil denar že na mizi pred Alojzijem Medvedom, ki ga je spravil v žep. Ona sama pa z Deršnjakom ni govorila nič o denarju.
Na podlagi te izpovedbe je Beršnjak svojo pravdo izgubil, napravil je pa ovadbo radi krive prisege.
Dne 27. februarja se je pri okrožnem sodišču vršila glavna razprava, na katero je bilo klicanih 12 prič, med njimi tudi okrajni sodnik dr. Krašovec in odvetniški kandidat dr. VaŠič. Obtoženko je zagovarjal dr. Švigelj iz Ljubljane.
Obtoženka je izjavua. da je Alojzij Medved dvakrat prišel k nji jo prosit, naj bi šla z njim v Ljubljano nakupit steklenice, ker se njegova na ne spozna na to. Še le na drugo prigovarjanje je šla. V Zatični je res prosila njegovega očeta za denar, toda za Medveda in ko je tisti odklonil in rekel, morda bi pa posodil Beršnjak, so šli vsi trije v gostilno. Tam je oče sam za sina prosil Beršnjaka posojila za 100 steklenic, če ne bo Lojze plačal, bo pa on, oče. Ona je Šla vun, ko pa se je vrnila v sobo, je že denar ležal na mizi; spravil ga je Alojzij Medved. V Ljubljani sta res prenočila v neki gostilni v Kolodvorski u.ici in on je res plačal sobe za oba. Njegova sestra mu je drugo jutro posodila 20 K. Pri Kolmannu sta skupila 3 zaboje steklenic v znesku 146 K na kar pa je on dal samo 100 kron (od Beršnjaka izposojeni bankovec) ker več ni imel. Ona pa si zase ni prav nič nakupila. Z opoldanskim viakom sta se odpeljala domov. Z istim vlakom sta vzela tudi steklenice.
Kot priča zaslišani sodnik dr. Krašovec izjavi, da je ravno z ozi-rom na to, da sta Alojzij in Franc Medved prišla v njiju izpovedbah večkrat v nasprotje, dal naposled prisego Ani Slane. V istem smislu izpove tudi dr. VaŠič. Proti zaprisegi glavne priče Alojzija Medved, ugovarja zagovornik dr. Švigelj, ker je ta priča že prvotno si bil v nasprotju v svoji izpovedbi in ker je iz več dejstev znano, da hoče on obtoženko pokopati. Zagovornik predloži več dokazov, iz katerih je jasno, da je bil Medved ravno v tistem času v veliki denarni stiski; od več strani so mu žugale tožbe in eksekucije in obtoženka mu je že takrat pomagala iz najhujše zadrege. Je izključeno, da bi on takrat nesel v Ljubljano 100 K. ampak tistih 100 K, ki jih je plačal pri Kolmannu, je bil od Beršnjaka na prošnjo od njegovega očeta izposojen! denar. Medved kot priča zaslišan se lovi iz enega protislovja v drugo. Na opetovano vprašanje naj pove kje in koliko je izdal za obtoženko denarja v Ljubljani, ve priča našteti le znesek blizo 30 K, za ostalih 70 K ne ve priča nič gotovega. Dr. Švigelj pa je dognal, da niti 30 K ni izdal, kar je po drugih pričah dokazal, da blaga, o katerem Medved trdi, da ga je zanjo plačal, v resnici ona niti kupila ni. Ostale priče: Fr. Medved, Beršnjak in njegova žena izpovedo v smislu obtožnice, torej, da je Ana Slane sama izposodila 100 kron zase. Priča Zupančič pa izpove, da je na dan civilne pravde v Rozmanovi gostilni slišal, ko je Beršnjak prigovarjal Francetu Medvedu naj le priseže, »če ravno ona res nI dobila denarja od nJega.« Beršnjak izjavi, da je to laž.
Ugotovi se potem, da sta Alojzij in France Medved nasproti soprogu obtoženke se izjavila, da je on Alojzij dolžnik za tistih 100 K. Onadva
pa izpovesta, da se ie to zgodilo le
na ljubo obtoženki, kev se Je bala svojega moža, oziroma stari Medved sploh zanika, da bi bil kdaj kaj takega izrekel.
Ko je državni pravdnik uvidel, da mu je zagovornik z dokazi izpod-bil celo obtožnico, je na splošno presenečenje, še predno se je senat podal k posvetovanju izjavil, da z ozi-rom na kričeča nasprotja v izpovedbi obeh Medvedov, svojo obtožbo — umakne. Nato je predsednik senata dež. sodm svetnik dr. Furlan takoj razglasil razsodbo, v smislu ka*ere sc obtoženka oprosti.
Telefonska in brzojavna
poročile.
Vojna na Balkanu.
Mirovna pogajanja med Turčijo in Balkansko zvezo.— Mir zagotovljen.
London. 3. marca. Veleposlaniki so zavrnili propozicije Turčije ter zahtevali, kakor smo že poročali, da se podvrže Turčija razsodbi velesil.
Velesile pričakujejo, da bo Turčija v najkrajšem času pritrdila zahtevam velesil.
Velesile se bedo nato obrnile tudi do Balkanske zveze z vprašanjem, ali želi zveza njih posredovanje in pod katerimi pogoji bi hotela skleniti mir. *
Beigrad, 3. marca. V srbskih dl-piomatičnih krogih se zatrjuje, da države Balkanske zveze mirovne ponudbe velesil ne bodo sprejele brezpogojno, marveč da bodo vztrajale na tem, da je mir zadeva med Turčijo in Balkansko zvezo in da je želeti, da se sklens mir brez tuje pomoči.
Carigrad, 3. marca. V Carigradu dementirajo vest, ki jo je prinesla »A^en^ia Stephani«, da Je Turčija STejeJa oogo?e Balkanske zveze In da se vrše tozadevna pogajanja z Bo!cprsko v Petrogradu. Kljub temu 5? vzdržuje vest, da Je odposlala Tnrčija posebnega delegata v Petro-grad.
Vlada dementlra te vesti iz strahu pred novim revolucionarnim gibanjem.
Veliki vezir Je v St. Štefanu nadzoroval turške čete. Vrnivši S2 v Carigrad, je imel dolgo posvetovanje z angleškim veleposlanikom Lovter-jem, ki mu Je nujno priporočal, da naj se turška vlada podvrže zahtevam velesil.
Carigrad, 3. marca. Ruski veleposlanik Giers je včeraj popoldne nujno nasvetoval velikemu vezirju, da naj turška vlada dovoli vsem civilnim prebivalcem Odrina, da zapuste mesto.
Sofija, 3. marca. Pričakuje se da bodo poslaniki velesil predlagali bolgarski vladi v skupni demarchi, da naj sprejme njih posredovanje v vprašanju miru s Turčijo. Bolgarski diplomatični krogi pričakujejo, da bo Bolgarska odgovorila z minimalnimi pogoji.
MIlan, 3. marca. »Seccolo« poroča Iz diplomatičnih virov, da je bil mir med Balkansko zvezo in Turčijo včeraj sklenjen. Turčija Je sprejela vse pogoje Balkanske zveze, samo glede Egejskih otokov bodo končno odločile velesile. Grška Je obljubila Turčiji posredovanje velikega posojila. Vprašanje Skadra ostane odprto.
London, 3. marca. Tevfik in Ha-ki paša sta bila v petek v angleškem zunanjem uradu in sta baje pripravljena k nadaljni popustljivosti, ker dosedanji turški pogoji velesilam niso zadostovali. V času med 10. in 20. marcem se bo baje najkasneje sklenil mir.
Zarota v Carigradu.
Carigrad, 3. marca. V mestu vlada veliko razburjenje. Kabinet je razkril novo zaroto, ki Je imela namen, odstaviti sultana in se polastiti vlade. Na čelu zarote sta dva cesarska princa Sabah Edin in Vahid Edin. Porta pripisuje glavno krivdo privatnemu tajniku Sabah Edina Lutfi begu In polkovniku Sadik begu. Zarotniki so nameravali tudi preprečiti predajo Odrina ter porabiti nove koncesije kabineta za državn! preobrat. Sultan naj bi postal princ Vahid Edin, Sabah Edin pa veliki vezir. Našli so mnogo bomb In proklamacije. Zaroto so odkrili po naključju, ker Je našel neki vohun krtačni odtisek proklamacije. Voditelji zarote pa so skrili vse važnejše dokumente, tako da Je porta še sedaj na nejasnem kako daleč Je segala zarota. Vlada je odredila Izredne varnostne korake ter premenlla že drugič garnizljo v Carigradu. En« ver beg nadzoruje sedanjo garnizljo.
Zlasti mučen vtisk dela v Carigradu novo gibanje med softi, ki se razširja tudi na čete pri Cataldži. — Softe razširjalo proklamacije proti predaji Odrina.
V arabskih provincijah je opažati gibanje, ter hočejo Arabci proglasiti svoj poseben kalifat v Meki.
Carigrad, 3. marca. Vsi voditelji zarotniškega gibanja, na Čelu jim Lutfi bej in Sadik bel so pobegnili iz Carigrada* Vlada Je dala razne člane zarotniškega odbora zapreti.
Carigrad, 3. marca. Izpred Ca-taldže poročajo, da se gibanje proti sedanji vladi vedno bolj širi. Nezadovoljni častniki podpirajo hujskanje soft.
Skader.
Beigrad, 3. marca. Uradno se potrjuje, da prevzame general Bojo-vič, rodom Črnogorec, zapovedni-štvo čet pred Skadrom. Bojovič Je dober strateg in bo kot Črnogorec manifestiral edinost obeh armad. V najkrajšem času bo odločilen naskok.
Beigrad, 3. marca. General Bojovič je že odpotoval na bojišče pred Skader. Srbske čete so dobile ojače-nja tudi iz Drača. «*
Še ena konferenca veleposlanikov.
Berolin, 3. marca. V merodajnih krogih zatrjujejo, da je sedaj tudi Bolgarska privolila, da se poveri konferenca veleposlanikov v Petrogradu s posredovanjem v bolgarsko-romunskem sporu.
Turčija in velesile.
Rim, 3. marca. »Agenzia Stephani« poroča iz Londona: Otomanska vlada je sporočila angleški vladi, da glede sklepa miru popolnoma zaupa velesilam.
Odrln.
Carigrad, 3. marca. Glasom poročil nekega carigradskega trgovca je v Odrinu do meseca maja dosti živil. V skladišču Otomanske banke same je baje 50.000 kg sira. Vso živino in tudi konje so zaklali in napravili iz mesa konserve.
Beigrad, 3. marca. Izpred Odrina poročajo, da sedaj ni pričakovati generalnega naskoka. Govore, da se obljublja četam, da bodo odšle najpozneje v 20 dneh domov. V belgrad-skih političnih krogih se zatrjuje, da bo mir s Turčijo sklenjen v teku 8 do 10 dni.
Carigrad, 3. marca. Vest, da je dal poveljnik odrinske posadke Šu-kri paša ustreliti kot vohuna ruskega aviatika, ki je padel posadki v roke, se ne potrjuje in dementira.
Carigrad, 3. marca. Odrin je z živili še dobro založen ter se bo glasom zatrdil, ki prihajajo iz trdnjave, lahko še držal najmanj do meseca maja.
Turške finance študirajo!
London, 3. marca. V Parizu se je sestal poseben odbor, ki študira turške finance, zlasti pa vprašanje, kako bi najuspešneje mogle prevzeti balkanske države del turškega državnega dolga.
Demobilizacija v Srbiji?
Beigrad, 3. marca. Moštvo tretjega poziva je dobilo tritedenski dopust, da opravi doma poljedelska dela.
Srbski moratorij.
Beigrad, 3. marca. Listi poročajo, da bo moratorij podaljšan do junija.
Pomanjkanje vagonov.
Beigrad, 3. marca. Brzovozni promet je ustavljen, ker manjka železniških voz.
Berolin, 3. marca. GIet!e pogajam zaradi Albanije se govori v diplomatičnih krogih, da Rusija sicer formalno še ni dala dovoljenja, da pripade Skader Albaniji, da pa je to obljubila. Daslravno Je Avstro - Ogrska dovolila, da dobi Crna gora Peč, Srbska pa Prizren, zahteva Rusija, da še boli odneha. Neresnično pa je, da hoče dovoliti Rusija samo pod tem pogojem, da pripade Skader Albaniji, če se drži do sklepa miru.
Demobilizacija.
Dunaj, 3. marca. »Neues W2ener Tagblatt« poroča: Kakor izvemo Iz najbolje podučene ogrske strani, Je armadno vodstvo pripravilo vse za demobilizacijo naših, na gališkl meji stoječih čet. Armadno vodstvo pripravlja tudi vse, da se odpošljejo rezervisti čim prej v njih rodne kraje.
Vojskovodje pred vojnim sodiščem.
Carigrad, 3. marca. Vlada postavi pred vojno sodišče vse častnike brez izjeme, ki so se udeležili bitke pri Lozengradu in Lile Burgusu, češ, da je samo malomarnost in brezbrižnost oficirjev zakrivila turške poraze v imenovanih bitkah.
Stroški mobilizacije.
Dunaj, 3. marca. Nasproti vestem, da bodo znašali stroški mobilizacije in novih naročil do tedaj, ko bodo vpoklicani rezervisti odslovlje-ni, 460 milijonov kron, piše »Neues Wiener Tagblatt«, da bo vlada predložila delegacijam račune o teh stroških, ki bodo znašali kakih 300 milijonov kron.
škandali v dunajski operi.
Dunaj, 3. marca. Snoči je prišlo do nepopisnih škandalov v operi. Pela se je opera »Hugenoti«. Mesto priljubljene operne pevke je nastopila neka pevka iz provincije z imenom Jarno, ki je pela tako slabo, da je vse gledališče jelo žvižgati in razgrajati, ker demonstracij le ni bilo konca, so predstavo odpovedali. V gledališču je bila navzoča tudi nadvojvodinja Izabela.
Proti nadaljevanju češko - nemških spravnih pogajanj.
Praga, 3. marca. Na Vinogradih se je vršil shod češke napredne državnopravne stranke, ki se je izrekel v resoluciji proti nadaljevanju češko-nemških spravnih pogajanj.
Češko-nemške jezikovne konfe-lanca.
Praga, 3. marca. Namestnik knez Thun je imel zadnje dni opetovano razgovore z vodilnimi poslanci nemških in čeških strank. Med zasedanjem parlamenta naj se poskusi nadaljevati te konference. Če bi ne bilo mogoče že prihodnji teden nadaljevati konference, se bodo nadaljevale šele po Veliki noči v Pragi.
Češka agrarna stranka.
Praga, 3. marca. .Samostatnost" poroča, da so se pogajanja zaradi združitve neodvisne agrarne stranke, ki jo je ustanovil bivši minister Prašek, z agrarno stranko razbila, ker agrarna voditelja Svehla in Udržal nočeta resignirati.
Oaliska volilna reforma.
šole in vojna nevarnost.
Sarajevo, 3. marca. Dne 20. t. m. bodo na vseh srednjih šolah, kjer se je prenehal poduk dne 20. dec. 1912, zopet začeli s podukom.
Ojačenje ruske vojske.
Pariz, 3. marca. -Temps' poroča, da pripravlja ruska vlada zvišanje efektivnega stanja svoje vojske in da hoče obenem pomnožiti svojo vojsko za 3 armadne zbore, tako da bo štela ruska armada 41 armadnih zborov.
V Tripolitaniji.
Rim, 3. marca. Arabci v Tripolitaniji so napadli Italijane pri Abu Adjiladu Arabci. Italijani so Arabce pognali v beg.
Mongolska in Kitajska.
Dunaj, 3. marca. Iz Londona, Pe-trograda in Pariza poročajo, da se pripravlja krvav mongolsko - kitajski konflikt. Mongolski je prepustila Rusija mnogo topov in strojnih pušk. Kitajska je poslala proti Mongolski dve moderni diviziji. Mongolski kukuhta je sporočil Juanšikaju, da naj se ne vtika v mongolske zadeve, sicer ga bodo krvavo zavrnili.
Mehka.
Mehika, 3. marca. General Feliks Diaz je sprejel kandidaturo za predsedstvo.
Poslano.1)
Znanemu dopisniku, članka »Ka-ivO se je šolski vodja nad Slomškarji maščeval« v št. 15. »Slovenca« z dne 24. t. m. v Loškem potoku, dajem na znanje, da mu ne bom odgovarjal, niti mu sledil na polju obrekovanja in nepoštenega zavijanja, dasiravno bi mu lahko vsak stavek kot zavit uokazal in vse neresnične trditve ovrgel. Nočem namreč spravljati popolnoma internih uradnih šolskih zadev v javnosti, vpoštevaje § 149. š. L u. r., kateri bi moral tudi g. dopisniku biti znan. Ravnati se hočem marveč po nasvetu šolskih oblasti, da bodi tega »ribanja« od ene ali druge strani enkrat konec. To je moj prvi in zadnji odgovor na vse napade in natolcevanja. Želim pa, da bi bila g. dopisniku sladkost maščevalnosti dalj časa dodeljena, nego je bila meni, ker sploh iste nisem imel in je ne poznam. Ta lepa lastnost je znana samo g. dopisniku. Tudi sem mnenja, da niti g. tovariš, niti gdč. tovariŠica ne potrebujeta nobenega zagovornika, ki bi ju branil, to bi že lahko sama storila, ako bi se jima kaka krivica godila. Ne smatrajte ju za tako nezmožna!
Loški potok, dne 25. svečana 1913.
FERDO VVIGELE,
šolski vodja.
• Za vsebino tega spisa je nređnPJtvtt odgovorno le toliko,  kolikor đo'cea zakon.
Kmečka pisarno narodno-napredne strank
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Lj ubija ni, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Is zgodovl&e jubilarka Poročali smo že, da sodenske mineralne pastilje obstoje danes 25 let Zvemo pa tudi, da je preprost sodenski meščan imel idejo, vrelske soli sodenskih mineralnih vrelcev pridobiti s kuhanjem tn v obliki pastiij, rabiti za enake ali vendar podobne namene, katerim vrelci Že desetletja služijo s sijajnim uspehom. Ta misel je tudi med zdravniki zbudila Živahno zanimanje in sodenski zdravnik, sanitetni svetnik dr. Stolzing je prevzel nadzorstvo nad izdelovanjem. Prve pastilje so bile izdelane na roko in razširjene samo za poizkusijo. Uspeh je bil presenetljiv in poprase-vanje je naraščalo tako, da se je kmalu moralo urediti tvorniško izdelovanje, prt katerem ČloveSke roke s pasti ljami ne pridejo niti v doti ko. Danes so pastilje nešteto ljudem neutrpljive tn so tih po pravici ozna-i\i za dobfotmce človeStv«.
Čudna justica v Odrinu.
Pariz, 3. marca. Ruskega zrako-plovca Kostina, ki je padel kot bolgarski prostovoljec pri nekem poletu čez Odrin Turkom v roke, so v Odrinu kot vohuna ustrelili.
Spopad pri St. Kvaranti.
Atene, 3. marca. Turške čete so pri St. Kvaranti obstreljevale mimo vozečo grško torpedovko, ne da bi jo poškodovale. Grške ladje so na to priplule pred mesto in ga jele bombardirati. Turki so zbežali in pustili vse topove na obrežju.
Poškodovani parniki.
Carigrad, 3. marca. Potniki pripovedujejo, da so bolgarske baterije poškodovale italijanski parnik »Mon-zo«, 1 francoski in 1 angleški parnik. »Monza« je baje tako nevarno poškodovana, da se je že na pol potopila. Italijanski poslanik vloži baje protest pri bolgarski vladi.
Pojenjanje napetosti med Avstro-Ogrsko In Rusijo.
Berolin, 3. marca. Glede zbliža-nja med Avstro - Ogrsko in Rusijo se govori, da se obe državi sicer še nočeta izraziti glede zadnjih točk sporazuma, da pa bo sporazum skoraj gotov. Med Dunajem in Petro«, gradom se vrše sedaj pogajanja glede delne demobilizacije In v Petrogradu se je celo sestala komisija, ki ima namen, storiti potrebno, da se izvrši v Rusiji demobilizacija.
Dunaj, 3. marca. Sobotna konferenca gališkega namestnika z ministrskim predsednikom je imela rezultat, da sta se zedinila poveriti finančnemu ministru Zaleskemu in namestniku nalogo, da izdelata do danes spravno formulo glede volilne pravice za okrajna zastopstva. Danes bi se konferenca nato nadaljevala. Ker pa se bodo pogajanja najbrže zavlekla, se bo najbrže preložila prihodnja seja gališkega odseka za volilno reformo mo z odstopom cesarjevega namestnika, marveč tudi z odpoklicom obeh poljskih ministrov in z razpustom deželnega zbora.
Kucovlahi.
Dunaj, 3. marca. Včeraj se je ku-covlaško odposlanstvo oglasilo v zunanjem ministrstvu, kjer je je sprejel prvi sekcijski §ef baron Machio.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 3. marca. Danes je vlada odredila konsignacijo vojaštva. V mestu vlada razburjenje, ker se širijo vesti, da namerava vlada aretirati vse socijalistične voditelje. Govori se pa tudi, da se bodo v zadnjem trenutku še vršila pogajanja. Vlada je pripravljena preurediti svoj predlog v nekaterih važnih točkah, tako da bi odpadel povod za generalno stavko.
Današnja sela zbornice se bavi z »višanjem učiteljskih plač.
Budimpešta* 3. marca. V zbornični dvorani \t dal napraviti predsednik Tisza ograjo, ki loči opozicijo od vladnih strank* da prepreči osebne spopade.
Stran 6.
SLOVENSKI H A tO«.
51. štev.
Kazne stvari.
• Nasred« na osstnS ietezmoi.
Londona poročajo: V New Castln je zadel voz tramvaja ob vlak električne železnice. 35 oseb je bilo ve<* ali manj poškodovanih.
"   Posledica prerokovanja, Iz
Hamburga poročajo: Neka 251etna dama z imenom Pavla Lang, kateri je neka vedelevalka prerokovala iz kart bodočnost, se je mrtva zgrudila, ker je bilo prerokovanje prečrno. Vedeže-valko so aretirali.
9 Nezgoda vojaške straže. Iz
Przemvsla poročajo: Na železniškem mostu Čez reko Via je ena straža nadomestila drugo, ko je prisopihal vlak. Vojaki so se če še pravočasno rešili dočim je vlak povozil vodnika.
• Požari. Iz Prage poročajo: Tovarna za sladkor v Bušovu, ki je last posl. Maštaike je predvčerajšnjim zgorela. Iz Nowega Yorka poročajo: De-wey-hotel v Omani je zgorel. Najmanj 50 oseb je zgorelo. Ker je tudi zapisnik tujcev zgorel, se ne more natančno dognati števila ponesrečencev. Ravnatelj hotela pravi da je zgorelo 75 oseb. Skoda znaša čez en milijon kron.
• Gostovanje slavne tragedinje Sarah   Bernhardt  v kaznilnici, iz
Pariza poročajo: Odkar je slavna francoska tragedinja Sarah Bernhardt nastopila svoje gostovanje po Ameriki, pišejo francoski listi na dolgo in Široko o navdušenju, s katerim je bila sprejeta njih rojakinja v Ameriki. Celo v najzavrženejših kotih človeške družbe vscveta njena umetnost, iz New Yorka poročajo, da jc Sarah Bernhardt nastopila pred nedavnim celo v kaznilnici. Za predstavo v kaznilnici si je izbrala tragedinja dramo izza časa francoske revolucije, ki ima naslov »Božična noč«. V veliki dvorani kaznilnice v St. Ouentimi v Kaliforniji je sedelo več nego tisoč zločincev, ki so z največjo pazlji /ostjo sledili igri velike tragedinje. Drama, ki ima zelo plemenito in moralično vsebino, je zelo učinkovala na občinstvo. V prvi vrsti, kjer ie med orožniki sedelo več morilcev, sta dva zamorca, ki sta obsojena na dosmrtno ječo. pi*etakala bridke solze. Ko je bila igra končana, se je eden izmed kaznjencev, neki star, že večkrat kaznovani tat v slavnostnem govoru zahvalil nmet-nici. Slavi! je plemenito srce velike umetnice, ki ima sočutje celo z najsi-romašnejšimi med siromaki. »Vi ste*, je rekel kaznjenec -povzročili s svojo krasno igro, da smo za par ur pozabili visoke zidove ječe. težke železne verige in siabo hrano. Bog vam to povrni!« Po teh besedah ji je izročil velik šopek cvetlic, ki cveto divje na dvorišču kaznilnice. Sarah Bernhardt se ie ginjena zahvalila za ta izraz priznanja in je opominjala kaznjence, naj začno zopet dostojno živeti, ko Jih bodo izpustili iz kaznilnice. Eden izmed kaznjencev, ki fe bil obsojen zaradi oskrumbe mrličev na več let težke ječe, je rekel igralki, da bo po svoji oprostitvi obiskal njeno gledališče v Parizu, ker se mu dozceva, da ga bo njena igra spremenila v poštenega in dostojnega čioveka. Sarah Bernhardt se je s solzami v očeh poslovila od kaznjencev ter je izjavila, da ji je šopek cvetk z dvorišča kaznilnice bolj ljub nego najlepši lovorjevi venci, ki jih je dozdaj dobila.
• Ostro vreme je oogosto vzrok prehlajenj. ki se občutijo v revmatičnih bolečinah členkov in mišic in nas večkrat mučijo po cele tedne, ako jih nc ustavimo takoj. Da se takih prehlajenj zanesljivo rešimo, je uspešno, rabiti »Herbabnega aromatično esenco«. Učinek tega krepilne-ga ekstrakta, napravljenega iz planinskih zdravilnih rastlin in korenin je Že izza 45 let preizkušen po mnogih civilnih in vojaških bolnicah in so ga zdravniki pripoznali za izborne-ga. »Herbabnega aromatična esenca^ se Je za bolečine blažeče in jačeče vteranje izredno obnesla ne samo pri revmatičnih in protinskih bolečinah, nego tudi pri živčnem trpljenju. Izdeluje se ta esenca samo v dr. Hell-inanna lekarni *zur Barmherzigkeit« na Dunaju, VIL, Kaiserstrasse 73 do 75, dobiva se pa po skoro vseh večjih lekarnah. Pazite na ime in varstveno znamko. 4042
ravnateljstvo državne železnice v Trstu gradbena dela za napravo tovorne lope in' lampisterije s prizidavo lope za les in oglje proti pavšalu. Predmet zadevajoča pojasnila dajeta oddelek III. c kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice na Jesenicah.
— Srečke. Glavni dobitek Dunajskih komunalnih srečk v znesku 300.000 K je dobila serija 1618 št. 85, 20.000 K je dobila serija 479 št 80 in 10.000 K serija 2258 št. 97.
Prečifane napredne česopise
zbira ib raErpošilja tajništvo Narodno-napredne stranke. Časopisja je danes najmočnejša idejina moe. Izvrševalci odbor proti vljudno svoje somišljenike ▼ Ljnoljani, da po&Hja-jo redno vsak eetrtek preeitane napredne časopise preteklejra tedna v tajniški urad (Wolfova ulica tO/I.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslova. Pol©£ te&a zbirajo krajevna poli; "en-* društva pretita ne časopise v svojem okraju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. marca: Matevž 2eleznik, hišnik, 36 let, Hilšerjeva ulica 7.
Dne 2. marca: Jera Šešek, bivšu kramarica, 71 let, Radeckega cesta 9. — Neža Samsa, delavka, 68 let, RLdeckega cesta 9. — Karel Pu-trich, sin uradnikove vdove, 8 mesecev, Streliška ulica 15. — Karel Fili-pič, delavčev sin, 12 let, Cesta na loko 26.
V deželni bolnici:
Dne 28. februarja: Amalija Herman, računskega svetnika vdova, 68 let. — Jožefa Zupan, rejenka, 4 dni.
Vabilo na naročbo.
Slana t. t. »ftčtastv* vijaki t rabiee it i'» i-r.t. stare s. t. aaračaike ta, kateri« e satek'a kaaceai newv*a careCalaa. vr*«fat> ta
je • snu ta ćasa sasere, ia eaSfljaaje se pre»
ista is trn esae v« številka.
Bor***« poroci!*.
IfttUfaMfe«
»Kredita* bank« f Ljubljani*.
»eteaeeejt aaafsfl.
f •/« ntfcvt hm ta
#■#*, srebrn rast« .  , .
4»/» a vab. kronska renta .
<»'. kraaftfco aefefoo noto? §•/■ k. •.fafka dat, fetate
•mika. Sreata ta 1. 1*** «/*   . .
n h  n MM •  •   # •
t* tfafca .....
„ cuaelfBJr« !. tsdaje m       p     n\ M
, mmm trfaa*e?aa •
„ daa. feaaissalaa ,
k a vata. trreoft&a • •
r» fhAi^aaatia . . ,
i, ivafif, iM. krita ,
. baaflfk« .... n   hsrfke .... *
aetatee.
1 tuhtfaasUfi kreditna banke Avatr. kratUataji gavoaa . Dtiaafsfce kaacae dras%e . hifm* aeieenlea .... Drtavtia tatamfee ... Atatso-Meataa .... Calkt aUdserse draiao . Zlv&asteaska baake. • •
Valata.
Cekini   ...   . .  i i
Marka .......
Praakl   . . . •  « . • ? -IfS   .   ,   « «
RkWSI*      .     «     *     4     m    m •
rta 8. aurca tara		
	lami	M^ataJ
•	§490	8*10
	87 55	8775
m	as-	SS30
	83 85	84 C5
le	—*—	94-90
a	88 40	94 40
	453-	464 —
	626 —	8B8 —
	S02 —	—
	77190	2& 30
	248-—	260 —
	23« 75	248 7">
	4SS —	500 —
	484-	498 —
	•7 —	75 —
	al —	r# —
		37 —
		3>—
•	227 75	338-78
		4tV —
	f32 3S	633 25
	S15S	• 16 23
	114 —	115 —
	707-.««	708 50
	104^25	1C47 25
	3bS —	8ft4 —
•	271-50	2733«
a	11 41	11 46
	118 »0	11830
	95'SO	W> 10
	94 —	94 20
•f	234 —	355*-
C kr. avstrijske a|| državne železnice. Izvleček Iz voznega reda.
Veljava«! aal f« ma|s&
Žitne ••ne v BudSmpoftti.
Dae 3 marea 1918.
Termin.
P&sntee m april 1918
Plenice ea aktobei 191 S. .
aorti \9\%       . . . RS za oktobet 1918 ...
Ovea ffSk a pri i 1918       . .
Ove« wi »ktiia« 19t8  „ m
Koraaa aa snai 19M  .   . .
Ko ruta     julij 1913 .  . .
»•atefia Nabita*« faini kaladvar. Oalhaal.
••M ac|«ta>a|. OcebRi vlak na KraRj Trli«, Jesenice, Gorico, Trst, TrH2, Beljak PranEensfeste, Celovec, it Via4 6b Glini Dunaj.
?•»• ajaitravj. Osebni vlak oa Grosoptje. Kočevje, Trebnje, St. Janž, Radolfovo, Streče - TspHce
t*Ot aiopaldna. Osebni vlak na nI ran« Jesenic«, (z zvezo na brzovlak aa Beljak,' Inomost, Solnograd, Monakoro, K5ln, Celovec Line, Dunaj, Prago, Drafdane, Ber-HnJ fđtrrktnf v©2 fteka-Opatija-Solnoerad.1
11-aO alofiolalna. Osebni vlak na Kranj Tr*ič, Jesenice, Ggric«, "rs*, Trbiž, Beljak, Pranzenfeste, Solno^rad, Celovec, Dunaj.
1-ai popoldne, Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Jan2f Rndolfove, Stražo - Toplice.
a-S2 popolalna. Osebni vlak m Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz gafeste, Celovec,
8*8J ifotar. Osebni vkk na Kranj, Trži?, Jesenice, Trbil Na Jesenicah r/eza na brgovlak na Beljak, Inomost, Solnopad, Klonakovo, Vlissinjen, (London), Celovec, Lin c Dnnaj
ivtfisr. Osebni v^ak, na Grasttpffe, Kočevje, Trebnje^ St Jan* Rudolfov©.
10*2§ pa n«c;. osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zvera na braovlak na Bel.faU, Pranzenfeete, Ino-»ost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draldane. Berlin
Prihod.
7*21 ziettMj. OeebtM vlak te Trsta, Go-rica, Jesenic, z avaza na brsovlak iz Ber-
Um, Dra«dan, Praje, Linca, (Londona) Vilsafngena, Monakeve^a, Solnojrada, Ino-mosta. Beljaka)^ TrliČa, Kranja.
a>58 MjattraiJ« Osebni vlak iz Rudoifevega, St. Janza, Trebnjef«, KoCevja, Orosupljejs,
v-51 dopoldne« Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z sveso na brzovlak is Dunaja, Unca, Celovca, Monakovega, Sslnegrada. rnomosta Beljaka.
f1*14 alapolalfie. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Unca, Celovca, Beljaka TrfiČa, Krania
$-00 popoldne. Osebni fe Stra£e-*T*?>]ic, Rudolfovega, 5t Janfa, Trebnjega, KoCevja, Grosuoljeaa.
a-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorica, Trblfa, Jesenic, Linca, Celovca, Soinograda. Pranzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja
7*22 nvečoes Osebni vlak iz Jesenic z zyexa na brzovtak rz Berlina, Draždan^ Prage Dunaja, Llaca. Celovca, K5lna, MonaKovega, Soinograda, Inomosta, Fran-2ensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
49-18 sweeer. Osebni viak 12 Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca. Celovca Beljaka, Trfica, Kranja.
8-18 p« noči. Osebni vlak iz Strafe-To-pfk:, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
f1*22 po tie6?^ Osebni vtak iz Trsta, Gorice.frbi£ajesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
?oetaja; Z^abliana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-S7, 11-80, S-1S,
7»1£p (11»2£ ob nedeljah in praznikih). PHhod It Kamnika: 6-42, 11-OOy 2-41c
fi-18f (10-89 ob aedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnlško ravnatellstvo vTrsto.
ViSn nt a«rj«a 9S€^
Srtm]i sniM fltt m mm
ffSZ*-
I vtsja
8rasfe kara-■etra
V mm
|<5 j Vetrovi ČZ is
Keks
1 m
Tslja ? Ljaafjaa! aa iaa itatavljea:
Vse leta... K 14-— I Četrt leta... S Psi leta ... o 18"— I Ea aiesee. . . 9 t.— V siravalStn trajteaa aa assec S 1*39. Sftšnjaije« tt ptštl v Avstriji ve!ji: Vse leta ... % 81-— I Četrt teta . . S S»S8 Pat leta . . . „ 18-— I £a easec , . a 2«8f Za Seaiclj« vsa Ura 89 2. Za AeerKa '.a drage 4ežete vse lei* 88 S. Vara€a »t tatika z rsakro iaeTa«. a brata se »ara aesl&fi ts*i aaracaiaa, tragače se se
eziraate iz i*,:.:it aara^fla. Pri reklasacijali aai st strele velat 4ai n-
fajega ffačila saraesise. gg9T f.fst ge astavllt 18. 4aa tt pate»H tara čaiai Irea azlra rsakena. Mar Je as Ttaslja a jpravte teta.
1.	2. pop. j 9. ev.! i	738-6 740^	t*S tr vafviaJ oblaćaa —\S <p m seah, jama
2	7. ai. i	741^3	—4-6 j si jaali. j
	*L pop.j ».zv.	74?-1 7447	T\ lav. jvzkodj bresebt —M i sr. svsk. f „
S.	7. al. j	746-4	-8-3   si. vxk. I i
Srednja predvcerajiaa tem pera tora 0"4*f nonu. 1 V in včerajSna —IV, norm. V5\ Padavina v 24 urah 8-0 man ia 0*0 a»
Avtomobil
839
etrero *nov, svetovna zr.iitnlca, vele^ele-^anten, nr sa ceno odda« ita Takojšnja vpranaujft tra vratarja hotela
-■'■fii»—m r- t-r-a. — »TjNIOJCc - - ■ =SSS t
I
!
fcrsm list obsega 8 stran«.
Iraiajatalj in otlajvara! uradniki Valentin Kopitar.
f.*s<nf»e ia tisk Drtaredna tiVtarns \
Gospodarstvo.
.— Mestna hranilnica ljubljanska.
Promet meseca februarja t L: 1810 strank je vložik) 911.186 K 70 vin., 1269 strank je dvignilo 741.222 K 17 v. Stanje vlog 42,001.796 K 17 v. Število vložnih knjižic 28.961.
— »Ljubljanska kreditna banka.« V mesecu februarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2.482.922 kron 8 vin., dvignilo pa 1,419.111 K 7 vin. Stanje koncem februarja i l 14,108.926 K 1 vin.
— Na postaji Kranjska Gora na pragi Trbiž - UuMitM odda e. kr.
Dohodki in stroški „Dražbe sv. Cirila in Metoda".
Dratfea sv. CtHla In Meteđa v Ljub* Ijaai je imela meseca februarja 1913. sledeči promet
t. Ffataaakfs
a) ttedrJ prefemH:
1. ) Prispevki Iz nabiralnikov     85$ K 79 V
2. ) Prispevki podražnle i. s.
jr) Kranjska 1874 K 19 v 8) Štajerska 699 ., 51 f> a) Koroika     — „ —
Primorska 895 „ 59 „ ti Niž. Avstr.  — m — ,
Skupaj ....    34ri9 K 29 v
93»
Mladenič, afar 25 let, s premoženjem 70.C00 K, s« Seli takoj sessaniti e gospodično ali mlado vdove), ki trna veselje do gostilne f« s premoženjem 15 000 K. Samo resne ponudbe, ako je m o-goče s sliko do 8 susca t. L na npratniltvo »51 Narols«
ped ,Sree«i iskra 1S89",
Afiifcss EL Miklavćič, Srce Andaraenove pravljice /a mladino      . , Brezovnik Anton. Zakaj? — Zato!    . .
Brerovnik Anton, Zvončeki.....
Brlnar Jo«^ Madvedji lov. čukova gostija Burnett, Mali lord. (1 ord Fauntieroy) Campe - Maj ar flrM Odkritje Amerike Dimnik J., Avstrijski junaki .... Gangi, Zbrani spisi za mladino L zvezek . Gangl, Zbrani snisi za mladino II. zvezek Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za mladino
otroških vrtcev in ljudske Šole......
ffauff Viljem, Pravljice za mladino......
Hoffruann - Funtek. Bog pomaga. Povest.....
Hoflmasn - Funtek. Kar Bog stori vse prav stori. Povest HofTmana - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest . . . fiofrman« - Funtek, Peter Prostak. Povest .... Kapitan 2ar aH Kleč > Tihem morju. Povest .... Kipiiag R„ Džungla, (The jungle book). S slikami . . Koal Anton, Ste narodnih legend ........
Mafavašič, Oče nai. Povest.........
Marrvat, kapitan Frederick. Morski razbojnik    .  . .
MUčinski Fr^ Prav?i?ce. S 40 slikami ......
MKfakov Juiček, Spisi L zvezek. S slikami .... Mliiakov Jalček, SpisL II. zvezek. S slikami . * . . Mišjakov Julček. SpisL III. zvezek. S slikami .... Na divjem zape.du. Tri poveti iz življenja Indijancev. .
Rape A^ Dane. Povest za mladino.......
I Rape A, Mfadinl L zvezek. S slikami.......
1 Rape A, Mladini TI. zvezek. S slikami......
I Rape A^ Mladini Iti. zvezek. S slikami......
j Ribičič, Kraljestvo čebel...........
Sntld Krištof, Spis? L—XV, zv.........
Šmld Krištof, Roza Jelodvorska........
Splllmannova povesti I.—XIX. zv........
TroSt Ivo, Na rakovo nego. Povest.......
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu......
1*60 1-50
1 —
150 —•80 2-60 2"— 1-S0 1-50 1-50
1'50 —
1*20 —*80 —*S0 —-80 —*80 1*20
2*—
1*50 2*50
8*70 9*60
3 — 1*20 170 S-70
4 — 1*50 1*50 1*50 1*20 I-1
1*50 1*50 1*50 —•80 11*70 2»_
13-40
— 80 3-80
PozorI
Dobro ■gpeYalo£& stara
3. ) rVani prispevk!
Skupaj . . . . I) Izredni prejemki;
4. Prisperltl za obramb, sklati
Sknpaj . , . i
1?192 K 78 v 16491 K 88 v
613 K -» V 17104 K S6 v
tt. Izdatki
e) tedal feđaflđ:
plače, remune-
raeije aQielj-
skemn osobjn,
raEniračnniitd 22298 K 82 v
^ kred ni iidatki:
naložitev aa glavnico, oztr.
•OTambnlsklad    MS K — v
Skopaj .   32946 K 8f v
torej nrimanfk£|afe . . .    5841 K 96 v Opomba: Pri obrambnem skladu naloženi anesU ia zapadle obrasli so nedotakljiva glavnica toliko £a«a, dokler ae doaelejo vplačani
eiteski 900.000 aroa,
V L|trbtjn«i, ase 1. laaica 1818.
z letnim prometom 100.000—120.000 K na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se pod zelo ugodnimi pogoji (plača se samo najemnina; najemnik prevzame blago po lastni volji) ia takoj ali pozneje eitfa. — Vprašanja pod šifro „Trmilfta'1 na „Prvo anonćno pisarno* do 10. marca t. k sta
i
UlijskomleČno milo s konjičkom
aargnann« a\ Oe^ Oe^tn n. !L*
ostane prajkotjtej oeoosežao po svojem uCtnlra iroti pegam, dalje aeutipljivo aa racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča prlsnalna etema. Dobiva so po 80 h po lekarnah, drogerijah, parf umeri lakih trgovinah itd Isto tako oa obnaša Borgmanna lilijna kreoia »Manera« Čudovita sa ohranitev notnih da očakih rok; v loaikili po TO vinarjev povsod.
Slikanice
A—8—C V podobaU s pesmicami.....
Blažek h< Tomnžek .........
Hitra vožnta Po železnici ........
Hrošči in žuželke v podobah ......
Ka| pripoveduje čarovnica.......
Knjiga za slikanje dopisnic:
1. Mladi umetniki .......
3. Otroški vrtec ' .......
3. Za kratek čas .......
4. Zaklad za otroke ......
LahkUi nog naokrog. (Najnovejše.) ..■«..
Metulji v podobah ..........
Modri Janko Vesela knjiga s podobami . . . Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma . . Noetova barka. Živalstvo v podobah .  . . .
Palčki Polianei ...........
Pavlufia In Nusa — dva škrata......
Pepelka. Pravljica s podobami......
Planinske cvetke v podobah ......
Podobe U živalstva.........
Radost malih ...........
Robinzon starti Povest s podobami 2a otroke Slovenski A—B—C v podobah
Snegulčlca. Pravljica....... . .
Trnlulčlca. Pravljica .........
Vesela dmžbica «.........
Vesela mladina     « • •........
V zverinjaku ...........
Zlata radost ............
Zooiogliski atlaat..........
Zlvail nafie prt]ateUSce      • v* i.....
2*40
—•86
1*50
120 2*40
—70    —*—
Ha ki
4934
51. »ter.
SLOVENSKI NASOO.
Stran 7.
B. Ofitzlp
Mestni trg št. 19.
ubijana
P Brano novosti nfmifr"* oblek In pomnikov
domačega izdelks.
ft *• naročil« po meri največja Izbira te- In inozemskega blaga*
9 tU!*!  tl*g  9t.  8.     Prež konkurence.        Naj nitjo cene.        Solidna postrežba.
Kavarna .—
no noi ^^^^^^f
iostilna
flori] anska ulica A t &
ki mora biti trezen in polten 833
se išče za takoj.
Reflektantom je treba naznaniti svoje
zadnje sodelovanje. Placa po dogovoru.
Fran Oatan, mesar v Bovcu.
Sprejme se na Koroškem sredi marca 837
prodajalka
resna moč, mešane stroke, ki je ob-jednem nekoliko vajena knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. Istotam se sprejme čvrst deček z dežele, ki je vsaj nekoliko nemščine zmožen kot učenec Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Ženina ponudba!
Ifradmfa samse, priietne tu M nanjosti, dob*o~.rČen. je!i M poročiti gospzdično ali m/a- Ltf do vdovo s crimemirn premo-Ženjem. Le resne ponudbe če megroce s vifo cosfati ie na   upr, AarS* pod
„Mojmlr"  do  tO. t m M
Sprejme se v stalno službo
kontoristi
s večletno prakso in dobrimi referencami. Natančne delavke z lepo pisavo, ki so izvežbane v zavarovalni Stroki, imajo prednost. — Ponudbe pod Šifro ,129" upravmštvu »SI Naroda«.
840
Št 4267.
iS.
228
Za zgradbo žalszabetonskega mostu
čez potok S!avin:ek na £M\ cesti Slavina-Koce (tftiiia Slavina pri Št. Petru)
na 2960 —■- K preračunana dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pisme me, vsa dela zapopadaječe ponudbe z n?povedbo popusta ali dopla-č !a v odstotkih na enotne cene ali napovedbo pavšalne svote proračuna naj
se predlože
do 17. marca t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo b ti koIVovane s kolkom za eno krono dopo-
siati je zanečatene z napisom: „Ponvđba za prevzetje gradbe železo-betonskega mostu čez potok Slavinšek".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, pa pripozna ponudnik stavbne
pogoje po vsej vsebini in da se jim brezp'goino ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v puoilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni
D<-želni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24 februarja 1913.
ZADNJE NOVOSTI!
Priporoča se n&jvečja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za
dame in deklice. za gospode m dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
A. Lukič. Ljubljana
Pred Škofijo štev. 19.
iiiaiijoiii
za francosko in angleško delo se sprejmeta
takoj proti dobri plači v damske m salonu.
Zgiase se naj samo prve moči. 779 Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda*
v i€saškem
ima dne 18. t. d. eli 3. ari pGpsliae svoj
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo likvHatorie.o.
2. ) Račun      leto 1912.
3. ) Potrdilo   pogodbe  o prodaji
tiskarne. 4) Končni račnn
likvidator.
03 (S ® © ® &
Narodna knjigarna
v CjuMjani
Prešernova ulica štev. 7.
priporoča
kanceliski, konceptni, 5okn-mestni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete $ pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh vMfkostih, rrtane z eno ali c dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
MJeaalne knjižic« p° Zalaoga lolsih zvezkov in risank. Zavitke za nraOe » vseh velikostni. -Velika izber-
vseh   plsvnliklh potrebicln, vrlncnikov, pwn, porMnlkov, radirk,    kasendkov,   Ubile, gobic, črnila Itd.
JarVC za šole in umetnike.
— Razglednice —
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejiih.
pitami za slike in dopisnice,
vezane v pili in v usnje.
— Poezilske brige. —
Podobice a otroke.
Ceseni okvirEU a rttgMifct
Risala leske, trikotniki, palete, risala ravnili, tnie, {opiti,
Jfotat tal tittiikL
Marljiv
810
stavbni pollr
zmežen več jezikov in popolnoma simostojen delavec na stavbi in v pisarni, laća službe Gre tudi v druge dežele. — Ponudbe se prosijo na P. fiScrčnlb, Br&ga-fifoščenltce, Istra.
in
Francoski in italijanski
lira
•Ji!
It
S55e za 3 rV. 4 uro đ^svaeja pri«
mOi-HCIja delti. Preskrbi tud« v<aWovr *tn   prt vode teh jezikav. Naslov: „vO?«
r&sssonđance co^nmerolala" Posta re&tanto, Iiooo.
iii;o
ilae 15, Jančarja 1913 skupaj za 11 11 G3 v prodanih: 761
1 sreb. zane^stnica, 1 zl. brožica in 1 zl prstan,   naj  se  iznoji   kunec  ali kdor
o tem ve — proži nagradi — zeia-aUi pri J. Jontesu, sluiji tega zavoda.
onovanie
s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 782 se odda za majev termini llizabetna cesta Stev. 5*
mešane stroke, bolita moč, z večletnimi izpričevali
želi si ar. i remenui dosedanjo s'užbo.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
I
vešč slovenskega in nemškega jeziku ter popolnoma zmožea špecerijske, manufakturne, žele'ninske kakor tudi stek'arske stroke, i alt vstopiti tako} ali pozneje v kakšno več]© trgovino v mestu ali na deželi 812 Onj. dopise na uorav »Slovenskega Naroda« pod w Samostojna moč".
Št 118.
aznanilOu
835
:: Služba zdravnika::
ubogih za faro Ljutomer in Malo nedeljo, s katero je združena letna plača 1500 K, se s tem razpisuje,
Prošnje za to, naj se vložijo pri podpisanem okrajnem odboru dO 21,
marca t 1.
Raz^n strokovnega u«posobljenja, naj se dokaže zraven nemškega popolno znanje tudi slovenskega jezika.
Zdravnik okramih ubog h je bil doslej tudi distriktni zdravnik in je dobival za to dosedanji zdravmk iz skupine dotičnih občin letno 440 K, obenem pa je bil tudi zdravn-k pri okrajni bolniški blagajni.
Okrajni odbor Ljutomer,
dne 26 februarja 1913.
Načelnik: Rajfrj,
i
l! i i
l
I
l
i
-o
i
i i
rti
Pozor, kolesarji?
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati moio največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih. koles (edlBO zastopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa  popravila se  izvršujejo v lastni  mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Poleg tega tudi najfinejši šivalni stroji,
i Pouk za vezenje brezplačno. =====
Mile cenike za kolesa, malne stroje, ure in zlatnino, tndi po poŠti prosto.
Slavnemu občinstvu
808
najtopleje priporočam ravnokar došle najnovejše pomladne kostume, paletoje, krila in bluze za dame in deklice* nadalje raglane, obleke in klobuke vseh modnih barv za gospode in dečke kakor tudi oblekce za otroke. *?
Cene priznano nizke! — Postrežba točna in solidna!
,AnglešJco skladišče oblek' :: O. BERNATOV1Č ::
Ljubljana ■ Mestni trg 5 ■ Ljubljana
D41B
Stran 8.
8l stev.
Rizks cene!
Bolesti soku u noiks ta isdiego ktaga u luib fiklita!
Zahtevajte vzorce!
tečen in hraniv ter ki ostane Čez 8 dni enako svež in sočen, razpošitia po 36 ▼in. kg Gradfanska pekara d. d. v Zagrebn, 3almatlnaka ulica 12.
Iščemo marljive krajevne
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlie 11 škatelj tako izborno učinku;očlh 4344
Salml Jakovih pastilij /.
(kašelj &a^šajoč51ip s!ez raskrajacočih)
j lekarja PICCOLI v j Iifabljanlp c   m kr.
t dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Enaškatliica 20 v, 11 škatjjic 2 K. Naročila po povzetju
Vljudno porabljam p. n. občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina za gospođe in dečke ;:
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
r,rr<    , i-v--- ri—i nr"
Obfie priznana na posebni način namoteaa
polenouk
f»*n»*->a
se vedno dobiva pri tvrdki
Jost Pollak:
Sv.   Petra   oesia   štev. 7.
N B Da mi bode mcjjoče za veliki teden vsem postreči, presim. da se naročila vsaj en teden blagovolijo re-
zervirati.
47«
Sladnl čaj znamka ",J!~M
50*/t priHra&ka In okusen zal-trk, jvitiaal dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, stidne kave, pijejo Bladnl dag, Ako se fa uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za rolovico cenejSi. Dr. nI Trnkdczvjev sl&dni čaj ima ime Sladiš in je vedno I bolj priljubljen Povsod V«kg za-f&vt,. VOj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po noSti oošlje najmini 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zalore na Dunaju: lekarne Trn-
Z.^r9w*n V k6ezv; SchSnbrunnerstrassse UidVjS; st 10*, Josefstidterstrasse šts 25, Radetzkvplatz st 4. V Gradcu: Sak-kstrasse St. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne ia slabe. Za resničnost teara naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnkćczvjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Opatov ipfi :
Ig odoviaska izvest. Spisal !v. Remec
Cena broš. 1 K SO vin., vez, 2 K
7Ć vin., s poŠto 20 vinarjev več.
priporoča uajtopleje
v £ j ubijani.
Ko
Ako si hočete pribraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikier koles ali kolesarskih potrebščin, 11   dokler ne poznate našiSi cen za leto 1913. ;t
Najboljši in najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamermlk & Ko.
Lfubljaca, Dunafska Gesta štev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, meterfi, avtomobili in posameznimi deli.  —  Mehanična delavnica in garaža.
f\ St. 45.
«25
V četrtek, 6. sušea t. 1. ob 9. uri dopoludne bo na
veSC slovenskega in nemškega iezfka, ( SkoffjlCi HŠt. 9. prOStOVOljfla prodaja
se sprojnie s prvim iprilom itl3
pri e, kr. okr. glavarstvu t Brežicah Proseje opremllc-ne  i Šolskim in edravniškim spričevalom naj se pošljejo do 10. saeea 11 podpisanemu glavarstvu.
C. kr. okr. glavarstvo Brežice,
dve 29. februarja 1913.
C kr. okrajni gisvar: . .
Attoma.       simendolske pasme m sicer volov, krav, telic m juncev tako za pleme kakor tudi za mesarje. Kupci se vljudno vabijo.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči^ vrhnja krilar raznovrstne bluze v najnovejši izbiri in dobrega okusa priporoča
6S7
31odna trgovina : P. MAGD1Ć:
Izubijana — nasproti glavne pošte.
Jadran
banka iilljalka v L
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotom, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
k Živahna tre« x Ameriko, h Delniška glavnica K 8,000.000. fflirTrirfi t ■■irrti !■ mllHiiL
♦ ♦
Kupnje Ia prodala vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke Itd.) — Valute In devize. — Promese ===== k vsem žrebanjem« =====
Sprejema vlaga aa hranilne kfttlce ter aa Uro Is tekott radna. m
Obresiovaoje od dne vložitve do dne dviga.
Bantnl davek plafta sanka iz svojega.
Bskomptlrai menice — Zavarovanje karznl izgubi* -srečk brezplačno. Borzna
t devize In fakture.
papirjev proti aevtdja žrebanja
76