PPIMO (M' .m SKI DNEVNIK ^j'ar - Cena 35 lir Leto XVH. - Št. 101 (4875) TRST, petek 28. aprila 1961 'Franciji odkrili široko zasnovano zaroto ijpodpiranje upora generalov v Alžiriji Množične aretacije po vsej Franciji in v Alžiru - Padalski polk tujske legije so iz Zeralde speljali v Sidi Bel A bes - Tujska legija bo razpuščena? - Mesmer v Alžiru - Ni več ovir za takojšnji začetek pogajanj z alžirsko vlado 27 Podfobn' ~~ Predsednik de Gaulle namerava izve-t%o . Preiskavo v francoski vojski, ki šteje 61 legijo vTn mož’ in verjetno tudi razpustiti tuj-t; sjirtn “'žiriji. Trdijo, da namerava vlada zahte-\ v AB azen za štiri bivše generale, ki so vodi-J*H1 Ch^^i- Za sedaj pa je v zaporu samo bivši N» ,.Policiia ?eberaio^a« ovanJih biv' “t j0> Salana, Chal- *Mai a a preiskavo. liJ$ sam° _____________ Aretaciie ? °dkriii s. aje ie P°-‘ n i-roko zasno-0 v Franciji, ka- v Parizu Ji, in u*r J -5*s UDnro 1 podpreti v Alžiriji. ?li» uraj a tisoče sta- DreieV P0Po1' pteiskavami našli važne dokumente z imeni nekaterih glavnih članov zarote v Franciji. Neki policijski častnik je izjavil: »Vsakikrat ko smo aretirali neko osebo, ki smo jo dobil; na seznamih, smo dobili nove sezname i-men.j Preiskavo so izvršili danes tudi v stanovanju bivših polkovnikov Godarda in Argoul-da ter v stanovanjih alžirskega poslanca Lauriola in pariškega poslanca Le Pena. Opazovalci so mnenja, da namerava de Gaulle izvršiti reformo v vojski, čistko v državni upravi ter preosnova-ti vlado. Baje misli izločiti iz vlade ministre, ki niso bili kos svoji nalogi v dnevih kri-ze, in tiste ministre, ki so zaradi nesposobnosti, nemarnosti ali iz drugih vzrokov dopustili, da je zarota dozorela in eksplodirala. Kar se tiče ukrepov proti voditeljem upora, se pričakuje, da jih bodo začeli v kratkem izvajati. Minister za pra. vosodje Michelet se osebno zanima za ustanovitev posebnega sodišča, ki bo sodilo generala Challa in ostale voditelje upora. Sodišče bo sestavljalo pet sodnikov kasacijske-ga sodišča in pet častnikov. Ravnatelj uprave za držav-no varnost Jean Verdier je davi odpotoval v tAlžir skup- no s svojim sodelavcem. V Alžir je prišel davi tudi minister za oborožene sile Mess-raer, ki je nato odšel v padalsko oporišče tujske legije Zeralda, kamor so se bili u-maknili padalci, ki so sodelovali pri uporu. Oporišče je danes obkolila vojska. Nekaj pred 17. uro pa je celotni padalski polk tujske legije zapustil oporišče na tovornih avtomobilih. Odpeljali so ga v Sidi Bel Ades. Dolga vrsta avtomobilov je šla skozi mestece, ki šteje 3000 ljudi; med temi je tretjina Francozov. Ti so padalce pozdravljali in vzklikali »Francoska Alžirija«. Padalci so odgovarjali s tem, da so streljali z brzostrelkami v zrak. Pol ure pred odhodom dolge kolone vozil je bilo slišati v notra- Mi poslanci so odobrili ustanovitev ^kovalne komisije za Fiumicino ^aineiltarne komisije pa so med drugim razpravljale o socialnem 0yanju gospodinj in o novem zakonu za senat - Senatorji so °dobrili nekatere nove določbe zakona o državljanstvu I v ^7, ^ 'Od našega dopisnika) l iJ^oriskj poslanska zbornica je danes odo- I po Podlog, ki ga je sprejel že senat, o u-2 ®Bn,e parlamentarne preiskovalne komisi-Cslt6fc škandalom pri gradnji največjega C 'l0slanp -^a Fiumicino pri Rimu. Od 371 na- ^ Da ie 'e za zakonski predlog glasovalo c0. ______ ________________ 1 '5- Minister Zaco«— v,» S0dMProjektirano & «bistva anjem or-1*. Donu* ,in kolavdi- !cagnini, je ,« v " žte " .*b rn- ZVez' z letali-m pove- >or 1855jou0 °d leta zv£iVilne ln' biio^ Pokvarjeno k izidom, bilo vzleti ie J ^du. ga ! J"*# metrov, / 5*4 'a Li 'žali še za ■ 5 »i- vijo l , nal° 50 se at?bšča letal- nanev|avile Prve S. »iso ke>>- Pa Atu0 se onesPosobile. iC‘4 lPake Poveča-' C* tnarH m>nistrstvo tehnikom, "'i L Aajbor-8 da'° in si* ra« N A r^'aBi talaui na- 1 , Popuščanja temveč a o »ita' “u i,„ rešitev. Dis0 *n Dgotn^u V prete‘ da raz- zaradi na- E^P,isati’frmvefi da je S. v , ki 4ZP°ke «grad-i*1 ti*kaW „ n‘ izpopol- i % otramk8 bo m>ni- KvS ° in letal' « a Pri ?, Popravila, \ ^r^kir»i« uporaba %. >čneKana’ pred za-LH,kato j! Poletnega • M .i Je Zaccagnmi D° vzdrževa- . Da|lpSdfaSo. ker . da letališč t',%:‘retip ,,°. Potrebno goVp- zletlšče- Po S& da bo ,a-"a?nlni 'o ( »ečj ■ bo 1 vz nit so vsi in' S Ktii^forom116®8 izjavi' h ta . ie zado- 't ‘1 vlard dr>n°’ gre za SKh! kaže2aanega de’ Dos* e’ da je po Medile *.*rdk, ki so £ s« k-tde. ^ seveda rijtJS Posf.'° delavne ^ e ta>atetbnianske komi-ii!N^ll»vli.i,e komisija K:511' za 0 zakon- Ki tava,-pr°s‘ovo'j- ^d^^r«tS?vanie go- Jotti ^na poslan-°')veyr, zagovar-■ 'tjsnAr za6§a zavaro-ilVC.l, delo Sullo l4pN,p^dbžirlada s TO °Clla L. , ia sv°3 Stjf|50tiI'etniery,podtainik Ž**1 dMtazložh1Iustrstvu )S yv*>l predlog i drzavljan-JliAfru k r I® Povedal, BfV V italii e lahl (lil s^° dr- 5,15 bilakaterega fa 'ni' tem .■'■ta- j ,•** ozem-l'-v, tet 'AUjan8^e tujca, I H?! nsl Wt?»niki državi ?en>li*nCa’ kl )e 1 V T* tujca, kt Sl ih gp , tji naj-, je držav] - ^ poročil i' f. Uan^ iiioJ °1 tuj-\ hi a,'skimmatYu P°-- Prevy^i državi'a-' V t0dlagi la, držav-t* >Sj A ki *®kona tu-lataPrab‘„va v državljanstvu odreka ter stanuje v inozemstvu. Končno izgubi italijansko državljanstvo, kdor sprejme javno službo tuje vlade ali pa služi v tuji vojski in kljub pozivu italijanske vlade iz take službe ne izstopi. Razprava o tem zakonskem predlogu se bo nadaljevala prihodnji teden. Posebna senatna komisija za obravnavo zakonskih predlogov glede trajanja in sestave senata je sklenila, da se kvocient prebivalstva za izvolitev senatorja zniža na 180.000 prebivalcev; dalje, da je najmanjše število senatorjev za vsako deželo sedem, tako da bo skupno število izvoljenih senatorjev znašalo 295 skupaj s tremi senatorji, ki so določeni za Tržaško ozemlje; najvišje število izvoljenih senatorjev sme biti 300, poslancev pa 600. Trajanje mandatne dobe bo za poslance in senatorje enako. Ta zakon bo stopil v veljavo, ko bodo prvič sklicana volilna zborovanja, in sicer šele po objavi zakona v ločene. Ko so nato razpravljali c primerih, kdaj lahko državljan izgubi svoje italijansko državljanstvo, so se komunistični senatorji uprli predlogu, da izgubi lanko državljanstvo tisti, ki «ni zvest republiki in katerega delovanje je v nasprotju z državno ureditvijo«, toda le v primerih tistih državljanov, ki so si državljanstvo pridobili. Toda ta določba je bila kljub ugovorom odobrena. Odobrena je bila tudi določba, da izgubi državljanstvo tisti, ki je prostovoljno postal državljan druge države in ki prebiva v inozemstvu; dalje tisti ki je neprostovoljno postal tuj državljan in ki izjavi, da se italijanskemu Uradnem listu. Danes je bilo uradno objavljeno, da bo seja vlade v soboto 29. t. m. dopoldne in da bo angleška kraljica Elizabeta prišla na uradni obisk v Italijo 2. maja s princem Filipom, s katerim se bosta vkrcala na kraljevsko jahto «Bri-tannia« že 29. aprila v Cagliariju, ker bo plovba v sardinskih vodah trajala 30. aprila in 1. maja. Izkrcala se bosta v Neaplju. Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega odbora KPI z diskusijo o Colombije-vem referatu o agrarni politiki. Odbor je imenoval tudi posebno komisijo, ki bo pripravila dokument o stališču KPI glede zadnjih mednarodnih dogodkov ter o nalogah italijanskega in mednarodnega delavskega gibanja. Prav tako se je danes sestalo vodstvo PSI ter proučilo položaj na Siciliji in mednarodni položaj po znanih dogodkih v Alžiriji in na Kubi. A. P. Na podlagi vsebine tajnih dokumentov Eichmann je b ia preganjanja v CSRinA vstriji «Kristalna noč» z ubijanjem, požigi in aretacijami • Od tisoč deportiranih v Nišku jih je ostalo živih samo tri sto M,'H,"1 ital:1 'ha, ki iWhvšl *ele ‘'ar>ski dr-čS (6«t [..»»km, ko . kiYtahji; , *a*li, Ima za ' za • V5 = ‘e 11 če . Paroče-So zakonito JERUZALEM, 27. — Danes. sodnikom v inozemstvu. Proso na razpravi proti vojnemu ces se bo nadaljeval jutri zju-zločincu Eichmannu štiri ure I traj. brali razne tajne dokumente, iz katerih izhaja, da je bil v CSR Eichmann glavni odgovorni nemški funkcionar za preganjanje Judov. V takoime-novani «kristalni noči« je bilo 36 Judov ubitih, 38 hudo ranjenih, 20.000 zaprtih, 815 trgovin uničenih, 191 sinagog popolnoma požganih, 76 pa .delno. Dalje izhaja iz teh dokumentov, da so bila vsa vprašanja, ki so zadevala nemške Jude na Dunaju, spadala v Eichmannovo pristojnost. Prav Eichmann je bil tisti, ki je predlagal, naj se zapleni vse judovsko imetje, da bi Jude nato izselili iz Avstrije. Popoldne je bilo zaslišanih več prič. Praški odvetnik dr. Paul Meretz je pripovedoval o preganjanju Judov po nemški okupaciji CSR. Med tem se je zvedelo, da je dr. Kauls predložil javnemu tožilcu dokumentacijo o Elchmannovih odnosih s sedanjim Adenauerjevim sodelavcem dr. Hansom Globkejem. Dr. Kauls je prišel pred kratkim v Izrael iz Berlina. Priča Max Borger, zavarovalni agent, je opisal nato a-retacijo in druge oblike preganjanja Judov leta 1939, Podrobno je pripovedoval o deportaciji tisoč Judov najprej v Krakov, kjer niso imeli niti vode in ko so jim jo ljudje nudili, so jih Nemci odgnali z biči. Nato so jih naselili v Niško, kjer jih je ostalo samo še 300 živih. Se te so pozneje — med njimi tudi Borgerja — deportirali v Auschwitz in druga koncentracijska taborišča. Danes je v imenu vlade javni tožilec izjavil, d abo vsak primer predloga oorambnih prič iz inozemstva posebej proučen in da bo tistim pričam, ki ne bi hotele priti v Jeruzalem, omogočeno pod prisego pričati pred kakim V tiru «Explorer XI» z elektronskim teleskopom VVASH1NGTON, 27. — Danes so v Cape Canaveral izstrelili raketo s satelitom, opremljenim z elektronskim teleskopom za proučevanje žarkov Gama. Satelit ima ime «Explo-rer XI«. NASA je sporočila, da je satelit začel krožiti po tiru okoli Zemlje. Perigej satelita znaša 480 km od Zemlje, apogej pa 1200 km. Satelit tehta 42 kg. Pritrjen je ostal na četrti stopnji nosilne rakete in napravi krog okoli Zemlje v 98 minutah Računajo, da bo satelit ostai v tiru tri leta in d abo teleskop deloval 6 mesecev._ Njegova naloga bo proučevati žarke Gama, ki prihajajo iz Kozmosa, in sicer iz Rimske ceste in iz drugih galaksij. A-meriški znanstveniki menijo, da bi ti žarki lahko dali ključ, ki bo omogočil najti elemente, ki sestavljajo vesolje. NASA je dalje sporočila, da so zaradi slabega vremena odložili poizkus izstrelitve kabi-ne «Mercury». Namen poizku-sa je preiskušati sistem, ki r.aj v primeru potrebe požene pilota izven kabine. Iz Moskve pa sporočajo, da je kozmična ladja, s katero je potoval po vesolju Jurij Gagarin, nepoškodovana, kako^r so nepoškodovane tudi kozmične ladje, s katerimi so poslali v vesolje pse. Ne ve se pa, ali bodo te ladje spet uporabili pri prihodnjih poizkusih. Prof. Parih, ki je o tem govoril po radiu, je izjavil tudi njosti oporišča eksplozije. Eksplodirala so skladišča streliva. Po odhodu polka je iz taborišča odletel tudi helikopter, v katerem je baje bil major Saint Marc, ki je vodil padalski polk med uporom. Popoldne je prišel v taborišče tudi general Gambiez. V vsej Franciji pa so vojaške oblasti zaprle urade za novačenje v tujsko legijo. Zato menijo, da bodo razpustili tujsko legijo ali pa vsaj nekatere njene enote. Sedaj šteje tujska legija 30.000 mož, od katerih je mnogo padalcev nemškega porekla. Glavni štab tujske legije je Sidi Bel Ades blizu Orana. V Parizu so danes zaplenili prve izdaje komunističnega glasila «Humanite» in progresivnega glasila «Liberation». V drugih izdajah so bili nekateri stolpci prazni. Cenzurirali so izjavo komunistične Stranke, s katero se de Gaulle poziva, naj se odpove izredni oblasti na podlagi člena 16. Izjava zahteva tudi strogo čistko v vojski in policiji, razpustitev tujske legije in specializiranih enot plačancev. V izjavi je rečeno, da za vse to ni potreben člen 16. Izjava pravi dalje, da je sam ministrski predsednik priznal, da so bile vladne oblasti 19. aprila obveščene o načrtih za vojaški udar, toda niso odredile nobenih ukrepov, da bi ga preprečile. »Golistič-na vlada, pravi dalje izjava, se je bala močnega protifašističnega gibanja francoskega ljudstva. S tem je pojasnjena prepoved manifestacij in odklonitev oborožitve antifašistov.« Med vprašanji, ki se sedaj postavljajo generalu de Gaul-lu, je v ospredju vprašanje pogajanj z alžirsko vlado. V Parizu so mnenja, da se bodo pogajanja v Evianu morda začela maja. . Predstavnik alžirske vlade v ZDA Abdel Kader Sanderli je na tiskovni konferenci izjavil, da je zatrt-je upora francoskih generalov prispevalo, čeprav na tragičen način, k razjasnitvi položaja in bo morda olajšalo sporazum s Francijo. Sanderli je poudaril, da se je narodnoosvobodilna fronta med drugim bala, da, tudi če bi se z de Gaullom sporazumeli, ne bi vojska sporazuma spoštovala. Poraz, ki so ga doživeli uporniki, zmanjšuje sedaj to bojazen. Sanderli je dodal, da je alžirska vlada pripravljena začeti pogajanja s Francijo v Evianu v začetku prihodnjega meseca in da so to sporočili v petek de Gaullu. Dodal je, da po njegovem mnenju ne bo osrednja točka pogajanj toliko alžirska neodvisnost, kakor prihodnji odnosi med svobodno Alžirijo in Francijo. Danes so vojalki in policisti obkolili občinsko palačo v Ai-žiru ter legitimirali vsakogar, ki je zapustil palačo ob opoldanskem odmoru. Prav tako so začeli obširno reorganizacijo civilne in vojaške službe. Minister za oborožene sile Messmer se v Alžiru posvetuje z generalom Gambiezom ter z drugimi vojaškimi in civilnimi predstavniki. Ni še znano, kaj bodo sklenili, kar se tiče čistke. Do sedaj so aretirali 400 civilistov, ki so aktivno podpirali upor. Iz Pariza so prišla navodila za vzporedno čistko v vojski in letalstvu. Med številnimi ukrepi, ki jih napovedujejo, je tudi sklep de Gaulla, da lahko odstavi sodnike v Alžiriji. Zato se prevideva, da bo čistka, ki jo de Gaulle namerava izvesti, zelo obširna in bo zajela tudi sodnijsko osebje. V poučenih krogih pravijo, da so v Alžiru aretirali tri visoke policijske funkcionarje. Kakor rečeno, se o drugih treh voditeljih upora nič ne ve. Baje so odšli proti jugu Alžirije in skušajo dospeti v Saharo. Z njimi je baje tudi nekaj padalcev. Nič se ne ve, kam je odšel bivši general Zeller, ki je odpotoval sam nekaj minut ej, preden so njegovi kole: apustili generalno belega > Alžiru. Načelnik armad zbora v Co- stantini gene; mraud je v zaporu v Fra: . V Pariz so pripeljali tudi polkovnika letalskega področja v Alžiriji generala Bigota ter generala Petita, ki so ga uporniki imenovali za poveljnika armadnega zbora v Alžiru. O generalu Challu trdijo ,da je skušal napraviti samomor v letalu med potjo iz Alžira v Pariz. Titov govor po povratku iz Afrike Izvenblokovske so danes vest človeštva «Potovanje po afriških deželah je bilo potovanje miru», je poudaril Tito (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Predsednika republike maršala Tita, ki se je danes popoldne ob 17. uri vrnil v Beograd s svojega dolgega potovanja, je pozdravilo nad 300 tisoč ljudi na Trgu bratstva in edinstva pred železniško postajo in po ulicah na poti na Dedinje. Toplih pozdravov je bil predsednik republike deležen tudi na vsej poti od Pulja skozi Ljubljano, Zagreb pa do Beograda. Na mnogih postajah je predsednik republike odgovarjal na pozdrave ljudstva. V govorih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu je maršal Tito govoril o svojih vtisih z velikega potovanja- Tito je poudaril, da se je prepričal, da narodi, ki jih je obiskal, žele mir, in je izrazil svoje občudovanje za napore, da premagajo posledice dolgoletnega kolonialnega življenja. Afriški narodi se bore za enakopravnost, zahtevajo, da se ukine diskriminacija med belimi in črnimi in da se jim dovoli enakopraven svoboden razvoj. Tito je obsodil poskuse, da se afriški narodi razdelijo na majhne državice, da bi se na ta način ohranile kolonialne pozicije. V govoru v Beogradu je Tito poudaril napore afriških narodov, da z združenimi silami prebrodijo težave, in je izjavil, da so jim vsi dolžni pri tem pomagati. Jugoslavija bo tudi v bodoče, kot doslej, po svojih močeh pomagala. Tito je obsodil vse poskuse od zunaj, ki ovirajo razvoj afriških narodov, ki streme za naprednim razvojem, da izkoristijo najbolj po- iiiimtimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitHiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiii Poziv ZDA državam Latinske Amerike naj sodelujejo za nov napad na Kubo Kennedy očita ameriškemu tisku, da je omogočil neuspeh invazije, ker je objavljal podatke o zadevnih načrtih ■ Do sedaj so na Kubi ujeli 1100 napadalcev HAVANA, 27. — Kubanska poluradna agencija «Pren-sa Latina« poroča, da je čilsko zunanje ministrstvo dobilo noto ameriškega državnega departmaja, s katero poziva vse države Organizacije ameriških držav, naj podprejo novo invazijo na Kubo. Zvedelo se je, da nota konkretno govori o novi in- vi potovali proti Luni ali Marsu. Prvi vesoljski potnik Gagarin bo prišel jutri v Prago na dvodnevni obisk na vabilo komunistične stranke in vlade CSSR. «»--------- BUENOS AIRES, 27. — Argentinski zunanji minister Ta-boada je odstopil. Izjavil je, da je to storil iz zdravstvenih razlogov. Govori se, da bo novi zu-nanij minister sedanji argentinski poslanik v Braziliji Carlos Muniz. imiiMiiiitiiiiiatmiiiiiiiiitiiiiinHiiMiiitniimmiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimitiiititiiiimiiiiitniniiiiiniiiiiitHMitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Čombe še vedno pod nadzorstvom na letališču v Coquilhatvillu vaziji Kube ob sodelovanju oboroženih sil vsega kontinenta. Ameriški državni departma poziva države Latinske Amerike, naj pooblastijo ZDA, da neposredno intervenirajo. Zaključni del note poudarja, da bi ZDA v tem primeru računale tudi na podporo Latinske Amerike. Ameriški predsednik Kenne-dy se je danes med razgovorom s časnikarji pritožil, da pogostoma objavljajo vesti, ki bi morale ostati tajne. Trdil je, da je prav nedisciplinirano pisanje ameriškega tiska povzročilo «veliko škodo«, ker je omogočilo kubanski vladi, da je že v naprej vedela za nameravani napad na Kubo. Dejal je: »Dejstvo je, da so se sovražniki te dežele odkrito bahali, da so dobili iz naših časnikov informacije, ki bi si jih drugače morali poskrbeti s pomočjo tajnih agentov. Naš tisk je namreč tako podrobno opisal važnost, silo, razmestitev in naravo naših vojaških oddelkov skupno z našimi načrti in z našo strategijo, da so v celoti zadovoljili katero koli tujo državo«. Pozval je časnikarje, naj »svobodno sprejmejo disciplino, ki jo nevarnost nalaga«, ter naj se vsakokrat vprašajo, ali je objava nekaterih vesti v skladu z državnim interesom. Kennedjr je na dolgo in Široko govoril o »komunistični nevarnosti« in o komunistični dejavnosti ter je pripomnil, da so »komunistične priprave vedno tajne, napake pa skrite ter ne povzročajo velikih naslovov na časopisih. Ne objavljajo se govorice, ki krožijo, ne razkrivajo se tajnosti«. V Washingtonu je demokratski senator Allen Ellender izjavil, da je »komunistična infiltracija« na Kubi «represali-ja, ker so ZDA obkolile Sovjetsko zvezo z letalskimi o-porišči v bližini njenih meja«. «bedaj žanjemo zlo, ki smo ga sejali v preteklosti,« je dodal senator, ki je govoril nekaterim visokim funkcionarjem vojaškega letalstva v senatnem odboru za nakazila. Vojaki mu ne dovolijo odhoda in zahtevajo, naj se nadaljujejo pogajanja za sporazum LEOPOLD VILLE, 27. — V nasprotju z včerajšnjimi vestmi se je zvedelo, da Combe ni odpotoval v Elisabethville danes zjutraj, temveč je še vedno na letališču v Coquil-hatvillu pod nadzorstvom vojakov. Zunanje ministrstvo leopoldvillske »vlade« je danes objavilo izjavo, v kateri pravi, da so brez podlage govorice, da je bil Combe aretiran. Izjava dodaja, da je «ljudska reakcija preprečila Combeju povratek v Elisabethville, ker ob zaključku konference pri okrogli mizi ni bil dosežen sporazum o rešitvi sporov v Kongu«. »Predsednik Combe je še vedno v Coquilhatvillu in njegovo življenje ni . .. v nevarno- da bodo še vedno pošiljali pse , sti«, dodaja izjava. pred človekom pri raziskova- V poučenih krogih pravijo, nju vesolja. Zato bodo psi pr-1 da so Combeja pridržali vo- jaki, ki zahtevajo nov poizkus ureditve sporov na konferenci pri okrogli mizi. Mobu-tu je danes osebno odpotoval v CoqquilhatviUe. Podpredsednik Ileove »vlade« in njegov zunanji minister se trudita, da bi dosegla izpustitev Combeja. Predstavnik OZN v Leopold-villu je izjavil, da Združeni narodi niso do sedaj posredovali, in je dodal, da bi odredili intervencijo OZN, »samo če bi Combe to zahteval« (!), ali če bi položaj ogrožal javni red- V poveljstva OZN potrjujejo da je bil dosežen sporazum med OZN in leopoldvill-sko #vlado« glede oporišča Matadi. V CoquilhoU illu narašča napetost. Medtem se nadaljujejo pogajanja med katanško de- legacijo *n predstavniki Ileove »vlade«. Vojaki na letališču pa so odločeni, da ne dovolijo odhoda nobenemu politiku, še posebno pa so sovražno razpoloženi proti Combeju. Včeraj sta v Coquilha*ville pr.šla Iieo in Bolikango. Baje sta skušala prepričati Combeja, naj se vrne na konferenco. Combe je odlc-čno odklonil razgovor z Ileovim notranjim min.strom Bombukcm. Iz El-sabelhvilla je Combejeva vlada pi slala ds k. brzoja . ko Kasavubuju, lVpfcutuju in Ku lcndUju. v katur' pravi, cia hoi e stopiti v neposredni st;k 3 Combejem v Coquqilhatv;i-lu. Katanška vla L je danes uradno obvestila prebivalstv ’ v Elisabethvillu, da se pred sednik Combe za danes n; bo vrnil«. To so sporočili z zvočniki policije. »Vsi vpijejo kakor zaklani prašiči zaiadi tega, kar se je dogodilo na n.ubi,» je dodal senator in pripomnil; »loda ali nismo delali prav nekaj takega Rusiji sedem ali osem let? Morali smo pričakovati represalijo.# Demokratski senator Dennis Chavez je pripomnil, da je v Turčiji ameriško letalsko o-porišče prav taKO blizu Sovjetske zveze, kakor je Kuba blizu ZDA. hačeliuK glavnega štaba za letaistvo general Nvhiet pa je odgovoril: »Vse, kar smo storili, je bilo storjeno v naj. boljšem interesu svobodnega sveta in ZDA.# Včeraj je na sedežu OZN sovjetski predstavnik Zorin izjavil, da se misli Sovjetska zveza s ie večjo odločnostjo držati obveznosti, da pomaga Kubi v primeru napada nanjo. Kubanski radio je danes sporočil, da je bil voditelj invazije na Kubo brigadir Roberto San Roman ujet skupno z drugimi napadalci na področju polotoka Zaparta. San Roman je bil vojaški poveljnik napadalcev. Radio je sporočil, da so do danes ujeli 1100 napadalcev. Predsednik vlade Castro je danes izpraševal pred televizijo nesatere ujetm,.e. Go tej priložnosti je izjavil, ua boao smrtno kazen izreKii samo pioti tistim, ki boao priznani zu vojne zločince, izjavil je med drugim; »Sem tu kot vaš nasprotnik. Toua postavili smo tu televizijo, da tanko obrazložite, Kaj se je zgoailo. borbe so terjale človeška življenja tako na vasi strani kakor na naši. Kubansko ljudstvo mora vedeti, čemu se je to zgodilo. Iskati moramo res. nico » Castro je vprašal ujetnike, kaj bi storili, če bi prišlo do invazije Kube. Odgovorili so, da bi se borili za njeno o-brambo. Eden od ujetnikov pa je izjavil, da bi se boril, zato da brani Kubo, toda ne sedanje kubanske vlade. Castro je tedaj vprašal množico; »Po vašem mnenju, kaj moramo storiti z napadal-civ« Navzoči so zavpili; «Gb zla«. Zatem je Castro izjavil u-jetnikom; »Priznati moramo, da so bili mnogi od vas prevarani, toda biti moramo strogi z vami. Mnenja smo, da se ne sme izreči smrtna kazen. Toda med vami so nekateri, ki so odgovorni za druge zločine razen za invazijo, in proti tem bo izrečena smrtna kazen. Smrtna kazen proti vam vsem — kakor želi ljudstvo — bi pomenila zmanjšati pomen revolucije in okrniti veliko zmago, ki smo jo dosegli.« iiiiitiiniiiiiMHllmHMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHtmiiiiitiiiiiitiiitiii NovpozivSuvaneFume upornikom iz V ientiana Dal jim je sestanek za danes v Ksjeng-Huangu za pogajanja o ustavitvi sovražnosti - Medtem pa se nadaljuje spletkarjenje ZDA in množično pošiljanje orožja upornikom HANOJ, 27. — Hanojski ra-1 čet, ki jim na bojiščih ne gre dio poročal, da je namestnik ministrskega predsednika v laoški vladi Koela ponovno predlagal razgovore z delegacijo uporniške vlade za ustavitev sovražnosti. Koela je obtožil ZDA, da so povečale pomoč uporniški vladi, kar dokazuje, da ameriški imperialisti nočejo miru. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma pa je na tiskovni konferenci izjavil: »Dal sem sestanek osebnostim iz Vien-tiana za jutri v Ksieng Huan-gu, da razpravljamo o ustavitvi sovražnosti. Ce ne bom našel nikogar na sestanku, bom v ta namen izdal nov poziv. Hočemo politiko stroge nevtralnosti, t .j. točno ravnotežje vplivov. Sprejeli bomo vsako pomoč s pogojem, da ne temelji na političnih pogojih. Začeti moramo izvajanje našega petletnega načrta in morda bomo čez 5 ali 6 let sami uporabljali naša podzemeljska bogastva.« Suvana Fuma in princ Sufa-nuvong sta se danes sestala s predsednikom severnovietnam-ske vlade in z zunanjim ministrom. V Londonu ugotavljajo, da sovražnosti niso prenehale kljub pozivu Londona in Moskve na njih prenehanje. Razen tega ugotavljajo, v zvezi z ameriškimi trditvami, da je bil sovjetski letalski most za dobavljanje orožja in vojnega materiala vladnim četam obnovljen, da mora angleška vlada te informacije šele preveriti. Angleški zunanji minister lord Home je v torek izjavil v lordski zbornici, da je bil ta letalski most ukinjen prejš-nl torek. Toda ameriški držav ni departma je še dalje trdil, da letalski most nj bil ukinjen, zato da je imel izgovor za nadaljnje oskrbovanje uporniških preveč dobro. Sinoči je prista. lo na letališču Wattay blizu Vientiana 7 ameriških letal, ki so prispela s Filipinov. V vsakem letalu je bilo 15 ton različnega materiala za upornike. Ameriška vlada je včeraj celo posredovala pri sovjetski vladi »ker Patet Laos ne sodeluje, da bi dosegli ustavitev sovražnosti v Laosu«. Ameriška vlada je tudi zavrnila zahtevo, naj ZDA umaknejo svoje vojaško osebje iz Laosa in naj prenehajo s pošiljanjem vojaške pomoči upornikom. Ameriški državni departma je objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da se ZDA posvetujejo s svojimi zahodnimi zavezniki, kako naj bi obravnavali laoško krizo, «če bi komunistični uporniki pokazali popolno pomanjkanje volje do ustavitve sovražnosti«. Ni govora o ameriški udeležbi na konferenci 14 držav v 2enevi, dokler ne pride do ustavitve sovražnosti. Kennedy se je danes razgo-varjal z voditelji kongresa in s svojimi glavnimi sodelavci. Izjava državnega departmaja pravi, da so govorili o »stališču ZDA in drugih prizadetih držav za ohranitev celovitosti neodvisnega Laosa, če bi komunistični uporniki odklonili ustavitev sovražnosti in sodelovanja za mirno rešitev lao-skega vprašanja«. Upa se, da bo prišlo te dni do stikov med voditeli obeh strani v Luang Prabangu, kjer so pogrebne svečanosti kralja Risavanga Vonga, ki je umrl oktobra 1959, Svečanosti so se začele pred nekaj dnevi v Luang Prabangu. Čeprav je kralj umrl že leta 1959, so pogrebne svečanosti odlagali do danes zaradi zelo zapletenega budističnega ceremoniala in ■zaradi državljanske vojne v deželi. zitivne pridobitve drugih držav. «Cudim se ljudem in državnikom, ki zamerijo afriškim državam, ker gredo po tej poti, čudim se njihovi kratkovidnosti, je dejal Tito, da ne vidijo, da bo prebujena Afrika važen činiteij pri reševanju raznih vprašanj.« Tito je posebno poudari! pomembno politično aktivnost afriških žena in zavednost mladine, ki je željna znanja. V zvezi z zadnjimi dogodki na svetu je Tito ugotovil, da je kriza dosegla vrhunec. Kongo, Laos, Kuba in Alžirija so žarišča, ki lahko vsako posebej spravi svet v katastrofo. Kuba, podobno kot ostali narodi, ima pravico, da sama odloča o svoji usodi. Kuba nikogar ne ogroža, »Potrebno je pustiti Kubo, katere ljudstvo je politično zrelo, v miru, da se razvija, da obstaja takšna, kot je, pomagati ji, je vzkliknil maršal Tito, v interesu tistih, ki jo sedaj ogrožajo.« Podobna je, po mnenju Tita, tudi v Kongu, katerega ljudstvo je sposobno najti pot svojega notranjega razvoja. Potrebno je Kongo samo pustiti na miru, da reši svoje notranje probleme, da se gospodarsko okrepi; tedaj bo ljudstvo samo odločalo o tem, ali hoče enotno državo ali federacijo. Danes je Kongu potrebna e-notnosf, da bi laže premagal svoje težave. «Pogostoma se sliši vprašanje, je ugotovil Tito, zakaj se vi Jugoslovani povsod vmešavate, kaj se vas to tiče. To se nas tiče, je poudaril Tito, mi imamo tu svoje interese in naš mteres je mir. To je interes vsega miroljubnega človeštva, ki želi, da se ohrani mir, da se vprašanje reši na miroljuben način, da se vojna kot način reševanja vprašanj za vedno odvrže. Mi Jugoslovani nismo bojazljivi, mi smo bojevniško ljudstvo, toda miroljubno ljudstvo do dna svoje duše, Mi želimo to, za čemer je človeštvo vedno stremelo, miroljubno sodelovanje, enakopravne odnose med velikimi in malimi državami«. Tito je ponovno pobijal vsa podtikanja, da Jugoslavija ustvarja tretji blok, in je ugotovil, da se Jugoslavija zavzema samo za pomiritev na svetu, za preprečevanje vojne katastrofe, da večina držav, ki je izven blokov, ne gleda pasivno, da mu drugi krojijo u-sodo. »Izvenblokovske države so danes vest človeštva in velik moralni mednarodni činiteij, ki igra veliko vlogo. Mi smo ,se o tem prepričali tudi med sedanjim potovanjem po Afriki. Vse te države streme za tem, da se v sedanji krizi, ki lahko vsak trenutek doseže vrhunec, lahko rečejo svojo besedo, lahko rečejo ne, kajti narodi ne želijo več vojne. Razume se, da je poudaril Tito, da smo se tudi o tem razgovarjali v državniki in prišli smo do stališča, da se je potrebno močneje in trdneje med seboj povezati, ne ustvarjati blok, temveč nekakšno akcijsko enotnost. Se med seboj posvetovati, sprejemati enotne ukrepe. V tem je bistvo tega, o čemer se danes govori kot o neki konferenci nevezanih držav. Zaostritev na svetu je prišla danes do vrhunca, zato ne držati križem rok in pustiti velikim silam, da same rešujejo vprašanja pogostoma z grožnjami. «Zahodne sile, je ugotovil Tito, stalno gradijo oporišča, ne le okrog Sovjetske zveze, temveč tudi okrog nas. Rakete, ki bi letele nad našimi glavami, lahko padejo tudi na naše glave. Zato smo zelo zainteresirani, da sodelujemo pri reševanju mednarodnih vprašanj. To bi morali upoštevati državniki, posebno velikih sil«. Tito je poudaril, da so danes drugačni časi kot pred prvo svetovno vojno. Danes je svet prebujen, narodi nočejo dovoliti, da bi jih vlekli v katastrofo. To kažejo ogorčene reakcije. Danes ni več potrebno organizirati demonstracije, ker jih ljudstvo samo organizira. «Cilj našega potovanja v Afriki, je zaključil Tito, je bil, da še bolj utrdimo stike s temi državami, da delujemo kot činiteij miru. To je bilo potovanje miru. Mi se vračamo iz teh držav zavedajoč se, d,« smo storili vse, kar smo mogli, da damo še en prispevek k ohranitvi miru na svetu, da opozorimo, da pot, ki se sedaj izbira za rešitev mednarodnega položaja, ni pravil-na, ni v blaginjo človeštva. Blaginja človeštva je mir in miroljubno sporazumevanje«. B. B. Sierra Leone neodvisna FREETOWN, 27. — Sierra Leone je postala neodvisna republika preteklo noč opolnoči po 150 letih britanskega kolonialnega vladanja. Dogodek so proslavili s svečanostmi na stadionu v Freetownu ob navzočnosti velike množice. Opolnoči so razobesili zastavo nove države ob navdušenem pozdravljanju množice. Navzoči so bili predstavniki vseh afriških držav in mnogih držav drugih celin. Po razobešenju zastave je ministrski predsednik sir Milton Margai uradno proglasil rojstvo nove države. Kennedy in Hruščev sta poslala čestitke z željo, naj bi se navgzaio sodelovanje nove države z njunima državama. PR/MORSKI DNEVNIK — 2 — 28, i. aprik Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.8. najnižja 12.6, ob 19. u-ri 18, zračni tlak 1011.1 narašča, veter vzhodnik 10 km, vlage 60 odst., nebo 9/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2*- aprl‘l Zivan . $ Sonce vzide ob 4.58 ini a iz M Lu« 19.07. Dolžina dneva 1* . ,« 406 vzide ob 16.37 in zai°,ieapjj|j Jutri, SOBOTA, 29. Marina Seja tržaškega občinskega sveta Uravnovešenje proračuna je utopija Država naj zviša svoj prispevek Svetovalec Pogassi je kritiziraI proračunsko politiko • Občina mora zidati več ljudskih stanovanj V tržaškem občinskem svetu se je včeraj nadaljevala razprava o proračunu za leto 1961. Pravzaprav se je začela kar nekam dolgočasno, saj je bilo dolgo le malo svetovalskih sedežev zasedenih in je bilo šele proti koncu seje navzočih nekaj več kot polovica svetovalcev. Stvar je namreč taka, da je proračun vsako leto skoraj popolnoma enak in da vedno trpi za kronično boleznijo, to je pomanjkanjem cvenka, zaradi česar je nujno tog. Odbornik za računovodstvo pa se tudi, kot vse kaže, že nekam boji prefekturnih Škarij in stisne vse postavke izdatkov, koiikor more. Kot v večini občin je pač proračun pasiven in potreben državne pomoči, čeprav ne v tolikšni meri, kot na primer neapeljski, ki požira vsako leto milijarde in milijarde denarja davkoplačevalcev iz vse države. Kritika proračuna se zato nujno nanaša na vodila, ki jih občinski odbor upošteva pri njegovem sestavljanju, ali kakor pravijo, na splošno proračunsko politiko. Sinoči se je lotil te kritike vodja skupine svetovalcev KPI odv. Pogassi, ki je imel glavni govor o proračunu, V uvodu je dejal, da sedanja proračunska politika ne ustreza zahtevam in potrebam deklasiranega mesta, kot je Trst, ki že več let preživlja hudo krizo. Pri tem je Pogassi med drugim navedel nazadovanje ali vsaj zastoj pomorskega prometa, ker raznim monopolom ni do razvoja ni monopolisti ne marajo, da bi kdo konkuriral na čezmorskih tržiščih z njihovimi proizvodi. Pogassi je tudi nakazal, kako se mesto «stara», saj je pri nas od vsega prebivalstva kar 14,84 odstotka starih ljudi, medtem ko je povprečje v drugih mestih za 2,5 odstotka nižje. Pogassi je pri tem omenil tudi negotovost', ki naj bi vladala zaradi Memoranduma, češ da se vlada izgovarja nanj spričo posebnega juridičnega položaja našega področja, ko gre na primer za ustanovitev dežele. Ce ni Pogassi mislil pri tem na nič drugega kot na take vladne izgovore, je seveda imel prav, sicer pa ne more Memorandum sam po sebi povzročati nobene negotovosti razen za tiste, ki namerno kalijo vode. Te vode pa bi se prav gotovo razbistrile, če bi ga končno v celoti izvedli. Toliko mimogrede o Memorandumu. Govornik je nadalje dejal, da je glavni pogoj za ozdravitev tržaške gospodarske krize ustanovitev integralne proste cone. Kar se tiče industrijskega pristanišča, ga je treba okrepiti, občina mora pa poleg tega voditi tudi v zvezi s tem boljšo premoženjsko politiko, nakupovati zemljišča in zidati hiše v bližini tovarn. Pri tem je navedel, kako delajo v Margheri pri Mestrah. Občina pa bi morala tudi posvečati več pozornosti okuže-nju zraka, ki ga povzročajo razni izpuhi blizu industrijskega področja, ter po svojih Trsta in njegove posredovalne ' zdravstvenih in higienskih or-vloge med Srednjo Evropo in | ganih zahtevati, da sprejmejo čezmorskimi deželami, ker raz-1 podjetja v zvezi s tem potreb- SL0VENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vabi na proslavo 20. OBLETNICE USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE in na razstavo NOB, ki bo jutri, 29. aprila 1961 ob 21. uri na stadionu «Prvi maj». Sodelujejo: Slovensko gledališče V'Trstu, me- šani pevski zbor Jakobus Gallus, moški pevski zbor Prosek-Kontovel, Mladinski pevski zbor. ne varnostne ukrepe. Kritiziral je davčno politiko, saj odpade kar 1693 milijonov lir na trošarine, to je na posredne davke, in samo 1045 milijonov lir na neposredne davke. To pomeni, da nosi še vedno največje davčno breme ljudstvo. Glede družinskega davka je dejal, da bi se morala zvišati vsota dohodkov, ki je oproščena davka. Nedvomno se ne morejo, spričo sedanjega gospodarskega položaja zvišati dohodki, niti govora pa ni, da bi se znižali izdatki. Zato ne preostaja drugega, kot da zahtevamo večji državni prispevek za kritje primanjkljaja, kajti vsaka težnja po uravnoveše-nju proračuna je prava utopija. Na koncu je Pogassi dejal, da njegova skupina ni vodila proti občinski upravi jalove opozicije, ki bi bila sama sebi namen, marveč da je bila njena kritika vedno konstruktivna ter da je morala uprava marsikateri njen predlog tudi upoštevati in si ga usvojiti. PROSLAVA 1. MAJA KOORDINACIJSKI ODBOR NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE priredi na stadionu ((Prvi majo, Vrdelska cesta 7, LJUDSKO Sindikalna kronika Uslužbenci podjetja Arrigoni so še vedno zaprti v uradih Zborovanje CGiL pri Sv. Jakobu - Obisk angleških sindikalistov Tudi včeraj se je nadalje-1 IL je včeraj priredila na Trgu Po slavnostnih govorih bo sledil program, ki vsebuje: nastop godbe, vokalnega tria, šport- ne tekme in razne zabave. Veselica se bo zaključila s plesom, ki bo trajal do 24, ure in na katerem bo igral orkester ((Glinščica«. Dobro založen bife. vala bela stavka uslužbencev podjetja «Arrigoni», ki so tako preživeli v podjetju že četrto noč in na tak način protestirali proti premestitvi ravnateljstva iz Trsta. Včeraj je prišlo do raznih sestankov na uradu za delo in na županstvu ter se tudi govori, da so razpravljali o konkretnih predlogih, da bi podjetje zgradilo nov obrat v žaveljskem industrijskem pristanišču, s čimer naj bi odpadel navedeni razlog za preselitev ravnateljstva. Vendar pa vsi ti razgovori niso privedli do ničesar bistveno novega in se pričakuje sklep upravnega sveta podjetja, ki se bo sestal danes. Izvršni odbor PSDI je izrazil svojo solidarnost z uslužbenci Arrigoni in zahteval odločne ukrepe zlasti združenja industrijcev ter trgovinske zbornice, ki morata ščititi lokalne interese. Odbor poudarja, da se borba Arrigoni vključuje v bitko za preprečitev propada našega mesta. Nova Delavska zbornica CG ■iiiiiiMiiiiiimiiiiiiiinmiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiii niniimiiiiinn...........................iliniinmimiimumiiiiii..... Izpred kazenskega sodišča Od komunistov je spregovoril tudi svetovalec inž. Atto Braun, ki je obravnaval predvsem razne pomanjkljivosti v šolah. Dal je tudi nekaj kritičnih pripomb k urejevanju občinske revije ter sprožil pri tem tudi precej smeha, ko je dejal, da bi le morali objaviti manj županovih slik in ko je na županovo pripombo, ali ne bi objavili tudi slike kake svetovalke dejal, da bi mu bila ljubša slika kake tipkarice. V začetku seje je skoraj prazni dvorani govoril demokristjan inž. Spaccini, ki je napravil več pametnih in utemeljenih pripomb glede pomanjkljivosti opreme in s tem delovanja matičnega urada, ki bi ga morali bolj mehanizirati. Svetovalka KD Bennijeva pa je poudarila, da bi morala občina kupovati več stavbišč in zidati hiše za revnejše sloje prebivalstva. Ce se pomisli, koliko težkih milijonov izda sedaj občina za razne stanovanjske sodne izgnance in za družine, ki morajo zapuščati nevarna stanovanja, potem bi bili izdatki za zidanje hiš kmalu kriti. Pri tem je navedla svetovalka nekaj podatkov o šteyilu .(dfVlžin, za katere mora skrbeti občina bodisi z nastanitvijo bodisi po hotelih, po občinskih zavetiščih in po zasebnih stanovanjih s prispevkom za plačevanje najemnine. iiHimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiMiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiittiiijiiiiu Na povratku iz Milana Inž. Kneževič obiskal včeraj predsednika trgovinske zbornice V razgovoru s predsednikom so bila izmenjana mnenja o skupnih vprašanjih - Pred sklicanjem tehničnega sestanka Včeraj je na povratku iz Milana obiskal tržaško trgovinsko zbornico inž Kneževič, predsednik Jugoslovansko-ita-lijanske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu, katerega je spremljal dr. Karli, generalni tajnik hrvaške trgovinske zbornice. Jugoslovanska gospodarska predstavnika sta sprejela predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi in generalni tajnik dr, Addob-bati. Na sestanku sta bila prisotna tudi podpredsednik tržaške delegacije Italijansko-jugo-slovanske zbornice s sedežem v Milanu Košuta in častni član izvršnega odbora te zbornice Petrucco. V prijateljskem razgovoru so izmenjali mnenja o skupnih vprašanjih in postavili osnovo za nadaljnjo okrepitev izmenjave med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji ter to zlasti s pomočjo razširitve uvoznih ter izvoznih list. r------------------■'n PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 naročnina Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pr! Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat V__________________________J Tržaška trgovinska zbornica bo pobudnik za bližnje sklicanje strogo tehničnega sestanka med odbori za obmejno izmenjavo in bo skupno s trgovinskima zbornicama Slovenije ter Hrvaške skrbela, da se sestavijo predlogi za italijansko ter jugoslovansko vlado. Do tega naj bi prišlo v okviru jugoslovanskega dne, ki bo na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu. -«»- Vprašanja poslanca Vidalija Poslanec KPI Vidali je postavil pristojnim ministrstvom razna vprašanja. Ministrstvi za trgovinsko mornarico in za delo je vprašal, ali bosta posredovali, da se bo izvajal v celoti člen 1 novega zakona št. 1183 z dne 12. oktobra 1960 o pokojninah pomorščakov. Sedaj namreč uveljavljajo omenjeni člen z omejitvami. Drugo vprašanje je postavil ministrstvu javnih del v zvezi s škodo, ki so jo utrpeli lastniki hišic nad novim železniškim predorom, ki so jih namestili v stanovanjih, zgrajenih na podlagi zakona št. 640. Vidali vprašuje, ali ne bo ministrstvo poskrbelo, da se tem lastnikom izplačajo hiše po njihovi resnični vrednosti in ne po tako imenovanem «neapeljskem zakonu« iz leta 1865. V vprašanju je tudi poudaril, da so v drugih mestnih predelih, kjer gradijo progo, poskrbeli za to, da so podprli hiše nad predorom, medtem ko niso storili tega za hišice v Ulicah Carbonara in Colleoni. Prvomajska povorka in zborovanje CGIL Nova delavska zbornica CGIL prireja tudi letos tradicionalno prvomajsko povorko in zborovanje ki bo ob 11. uri na Trgu Garibaldi. Na zborovanju bosta govorila: na- mestnik vsedržavnega tajnika CGIL Marcello Sighinolfi in član izvršnega odbora Nove delavske zbornice Franc Gombač predsedoval pa bo tajnik CGIL Gerli. Povorka se bo začela ob 9.30 na prehodu Pe-stalozzi in se nato usmerila proti Trgu Garibaldi. Volitve na univerzi Na tržaški univerzi bodo volitve v reprezentativni organ akademikov od 7. do 9. maja; od 29. aprila pa do 1. maja pa se lahko predloži kandidatne liste volilni komisiji ki je že ustanoljena. 1. in 2. maja zaprt gen. konzulat FLRJ Jugoslovanski generalni konzulat v Trstu sporoča, da bodo zaradi narodnega praznika zaprti uradi konzulata v ponedeljek 1. in torek 2. maja 1961. Na pogojno kazen obsojena Nemca zaradi tatvine motornega čolna pri Sv. Jakobu zanimivo sindikalno zborovanje posvečeno zlasti zadnjim dogodkom na Kubi in nevarnosti za mir, ki jo predstavlja imperialistični napad. Prvi je govoril tajnik Gerli, ki je predvsem podčrtal velik pomen miru za delavce, saj samo v miru lahko dosežejo izboljšanje svojih delovnih in življenjskih pogojev in se zato sindikalne organizacije tudi bore za mir ter podpirajo kot razredne delavske organizacije napore vseh naprednih sil. Za njim je o konkretnem položaju ter zlasti o načinu ter razlogih za grobo ameriško imperialistično intervencijo govoril tajnik Calabria. Včeraj je prispela v Trst delegacija angleških sindikalistov ladjedelnic, članov Trade Unions, kot gost FIOM iz Trsta in Tržiča. Delegacijo spremlja tajnik vsedržavnega FIOM Elio Pastorino. Včeraj popoldne je bil na sedežu tržaškega sindikata kovinarjev prvi sestanek o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe sindikalni organizaciji ladjedelni-ških delavcev, danes pa si bodo angleški sindikalisti ogledali ladjedelnico Sv. Marka in nato ladjedelnico CRDA v Tržiču. Na pogojno kazen je bil obsojen tudi delavec, ki je nehote zakrivil smrt svojega delovnega tovariša - 6 mesecev zapora nepoboljšljivemu tatu Dietmar Roeske, star 19 let iz Baden Weiberga in 17 let stari Paul Ferdinand Hubman, iz istega kraja, sta prišla iz Nemčije na počitnice, a sta kaj kmalu končala v koronej-skih zaporih, kamor so ju priprli zaradi tatvine motornega čolna. Včeraj sta prišla pred sodnike kazenskega sodišča, ki so ju spoznali za kriva inkriminiranega dejanja ter ju obsodili: Dietmarja na 6 mesecev zapora ter 6.000 lir globe in Hubmana na 4 mesece zapora ter 4.000 lir globe. Kazen je pogojna ter so zato oba mladeniča takoj izpustili na svobodo. Tatvina, zaradi katere sta se morala mlada Nemca zagovarjati pred sodiščem, se je zgodila pred približno 14. dnevi. Dietman in Hubman sta prišla v Trst. da bi ob morju p.rebila 14 dni počitnic. 15. aprila sta se sprehajala vzdolž obale.. Ko sta prišla do pristanišča, kjer so vsidrani čelni in jadrnice raznih športnih društev in zasebnikov, sta se zagledala v motorni čoln • Barbara I.» ki je last uradnika Giordana Gentillija iz Ul. DelTUniversita. Zahotelo se jim je lepega izleta po Tržaškem zalivu. Nista pomišljala dolgo, temveč sta se lepo vsedla v čoln, pognala motor ter odplula. Res pa je, da nista imela nobenega pojma o plovbi ter se tudi na motor nista bogvekaj razumela. Ko sta prišla v bližino barkov-ljanskega svetilnika, je motor nenadoma utihnil in vsi poskusi, da bi ga spet spravila v tek, so se izjalovili. V takih pogojih ni bilo več mogoče upravljati čolna, katerega so valovi počasi zanesli pred miljsko obalo. Medtem se je stemnilo, pa tudi vreme se je skazilo. Huda nevihta je prisilila mladeniča, da sta se stisnila pod palubo, kjer sta prebila noč. Ko se je zdanilo, sta zagledala neko ribiško ladjo. Klicala sta na pomoč in ribiči so ju potegnili iz sipine ter ju odvlekli do Gradeža. zvedelo šele kasneje, ko je gradeška policija telefonirala v Trst ter sporočila, da ima v rokah dva mlada Nemca, ki sta priplula v Gradež z nekim motornim čolnom. Tako se je končala kratkotrajna pustolovščina Dietmarja in Hubmana. Kmalu nato so ju prepeljali v Trst s policijskim avtom. Coln pa, na katerem so ugotovili za 60.000 lir škode. je privlekla v naše pristanišče neka motorna barka. Predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, obramba Ferrero. Znano je namreč, da so zavezniške oblasti svoj čas ustavile kazenski postopek. Po zagovornikovem mnenju je sedanji postopek nezakonit, ker ga ni prizadeta oblast odobrila in ker ni prišlo do novih odkritij. Zato je odv. De Mar-sico zahteval, da naj sodišče oprosti vse obtožence. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Potrjena kazen Istega jutra je čuvaj v pristanišču za športne čolne opazil. da ni enega čolna. Takoj je prijavil tatvino policiji, ki je uvedla preiskavo. Prebrskali so vse najbolj skrite kotičke ob obali, toda o ukradenem čolnu niso našli nobene sledi. Kdo je ukradel čoln, se je riiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiintiii Opozorilo pokrajinskega veterinarja Nevarnost okužbe z malteško mrzlico Zlasti je nevarno uživanje sira, masla in mleka dvomljivega izvora Pokrajinski veterinar je vče-1 terinar opozarja občinstvo, naj raj izdal poročilo, v katerem opozarja prebivalstvo, da je v zadnjih mesecih med tržaškim prebivalstvom vedno več primerov malteške mrzlice. Človek se lahko okuži, če pride v stik z bolno živino, večinoma z govedom, ovcami ali kozami, ali pa če pije surovo mleko, oziroma je mlečne izdelke, kakor n. pr. neule-žan sir, maslo in smetano. Medtem ko je za bolno živino edini klinični simptom splav, se pri človeku pojavljajo s predsledki mrzlica, znojenje, nevralgične komplikacije in utrujenost, ki za mesece in včasih za več let zmanjšujejo energije bolnika. Preiskava je ugotovila, da na našem področju ni skoro nobenega primera take obolelosti živine. Zaradi tega se da sklepati, da so se osebe okužile z mlečnimi izdelki, zlasti s sirom ali okuženo zelenjavo Preiskava je tudi ugotovila, da okužene osebe niso bile v stiku z živino, niti niso pile surovega mleka, ampak so jedle mlečne izdelke, ki so jih kupile od zasebnikov. Zaradj tega pokrajinski ve- ne kupuje sira, masla in mleka dvomljivega izvora in naj dobro opere zelenjavo. SINOČI V SKEDNJU Svečana proslava 20-obletnice OF Sinoči je bila v Skednju slovesna proslava 20. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. V dvorani Ljudskega doma so se zbrali številni aktivisti, somišljeniki, mladinke in mladinci. Zbranim je spregovoril tov. Vladimir Kenda, ki je orisal nastanek OF ter njen razvoj za časa narodnoosvobodilne borbe. Še posebej je govornik poudaril potrebo, da tržaški Slovenci nadaljujejo v duhu OF borbo za dosego svojih narodnostnih in socialnih pravic. Po priložnostnem govoru je tov. Bogo Samsa podal nekaj črtic iz partizanskega življenja. Sledilo je predvajanje diafilmuv iz partizanskega življenja in delovapja Osvobodilne fronte. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 23-let-ni Adriano Costa brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen, da je 4. aprila 1959 ukradel svojemu 22-letnemu bratrancu Publiu Sfercu 23.000 lir. Sodniki so ga spoznali za krivega ter . ga obsodili na 6 mese-cev zapora in 6.000. lir globe. Kot smo že dejali, nima Costu stalnega bivališča. V aprilu 1959 je živel že delj časa pri svojem bratrancu v Drevoredu Elizejskih poljan 59. Nekega dne je pregledal žepe biatrančevega suknjiča, ki je bil obešen na hodniku. Našel je 23.000 lir, jih spravil v svoj žep ter zapustil gostoljubni dom, kamor se ni več prikazal. # # * Kazensko sodišče je sodilo včeraj 47-letnemu Luigiju Germaniju iz Ul. delle Campanel-le 149, ki je bil obtožen, da je 16. oktobra 1959. leta nenamerno ubil delavca Saveria Reffaela, stanujočega v Ulici Lcrenzetti 16, ki je bil tedaj star 17 let. Nesreča se je zgodila pri delu, in sicer v jeklarskem oddelku škedenjske železarne. Bilo je okoli 7. ure zjutraj, ko sta se Raffaele in še neki drug mehanik pripravljam, da postavita na svoje mesto težak stroj, katerega sta bila popravila. Težki tirni žerjav, katerega je upravljal Germani, je bil že prenesel stroj na določeno mesto. Treba ga jfe bilo še spustiti na tla. V tistem trenutku je Germani pogledal skozi okno kabine, da bi bolje videl, kaj je s tovorom. Pri tem je nehote zadel z roko ob vzvod pomožnega žerjava, ki se je spustil v tek. Žal pa pomožni žerjav ni bil opremljen z avtomatskim aparatom za ustavljanje. Tako se je zgodilo, da se je jeklena vrv navila na boben do kraja, kar je povzročilo, da se je odtrgal železni kavelj, ki je padel na tla ter pri tem pobil Raffaela in njegovega tovariša. Raffaele je kmalu umrl zaradi hudih poškodb. Na včerajšnji razpravi je obtoženčev zagovornik zahteval, da bi sodišče predalo akte državnemu pravdništvu, ker bi bilo morda pravično, da bi se poklicale na odgovornost tudi druge osebe. Zdi se namreč, da je pomožni žerjav deloval že tri leta brez avtomatske naprave za ustavljanje. Sodišče pa te zahteve ni sprejelo. Obsodilo je Germanija, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece zapora. Poleg tega bo moral Germani plačati 46.000 lir zastopniku zasebne stranke. Ni pa sprejelo zahteve, ki jo je slednji postavil, da bi moral Germani plačati tudi 2 milijona lir predujma od skupno 8 milijonov, ki jih zasebna stranka zahteva kot odškodnino. Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr- Falchi, se je nadaljevala včeraj razprava proti obtožencem z znanega procesa javnih del. ki so obtoženi, da so izkoristili svoje položaje v uradu za javna dela za časa zavezniške uprave v svojo osebno korist. Na včerajšnjem zasedanju So spregovorili trije zagovorniki obtožencev, in sicer odvetniki Girometta, ki brani Ci-vidina, Uglessich, ki brani Ri-pamontjja ter znani italijanski penalist De Marsico. Slednji je zastopal stališče, da današnja zakonodaja ne dopušča, da bi se uvedel kazenski postopek potem, ko je bila že vsa zadeva spravljena v arhiv. Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Cal-velli, se je zagovarjal včeraj 40-letni Carlo Bandelj iz Ul. Crispi 3, ki je bil obtožen, da je 18. februarja lanskega leta oropal 60-letnega Giusep-pa Pettirossa od Zgornje Magdalene 713. V januarju letos je kazensko sodišče spoznajo ^andlja: za krivega ter ga obsodilo na 3 leta zapora ter na 60.000 lir globe. Prizivno sodišče je to kazen potrdilo. Prekršek, ki ga je zagrešil Bandelj, ni niti mogoče označiti za pravi rop. Omenjenega dne je Pettirosso delal z ženo Albino na polju. Okoli 10. ure se je vrnil domov po košaro. Ko je stopil v vežo, se je srečal z nekim moškim, ki se je zakadil vanj, ga začel obdelovati s pestmi ter nato ušel. Pettirosso je prijavil zadevo karabinjerjem, ki so našli Bandlja v nekem grmu, kakih 500 m od hiše. Obtoženec je priznal tedaj, da je ukradel 14.000 lir. Udaril pa je Pettirossa samo zato, ker ga je ta napadel. Izgovor pa ni Bandlju pomagal. Sodniki na kazenskem sodišču jp ga med drugim proglasili rodi za nepoboljšljivega kriminalca. Novi «Fiat 1300» prispeli v Trst V soboto bodo razstavljeni pri prodajalcih Pred dnevi so prispeli tudi v Trst prvi novi avtomobili «Fiat 1300» in «Fiat 1500», ki so jih na filiali FIAT v Trstu včeraj tudi pokazali novinarjem. O novih avtomobilih in njihovih tehničnih lastnostih smo že poročali, tako da se danes omejujemo samo na opis vtisov. Reči moramo, da sta nova avtomobila, ki sta na zunaj skoraj popolnoma enaka, res izvrstna in bosta v soboto, ko bodo avtomobili razstavljeni prj vseh razprodajalcih, prav gotovo vzbudila občudovanje občinstva. Novi »Fiat 1300» je morda v resnici še lepši, kot smo ga videli na fotografijah. Tudi njegove lastnosti so odlične, kar je na poskusni vožnji dokaza) ravnatelj tržaške filiale FIAT g. Giordano Bartoccini na zelo prepričljiv način. Ome- značaja tudi vzgojni pomen za mladino. Vse tr prve nagrade podeljuje tržaški velesejem. Iz tržaških kinematografov «Presenečenje» Ime Alberto Lattuada je tl dobršni meri jamstvo za dobro delo. To velja tudi za nje. gov naj novejši film «Presenečenje». (Prevod naslova za «L’imprevisto» ni dober. Gre dejansko za element, ki v računih in načrtih ni bil predvideni. Režiser je film napravil v Franciji in tamkaj se tudi dogaja zgodba filma, ki močno spominja na ugrabitev Peugeotovega sina. Tu je u-grabitelj mlad intelektualec, ki v svoji želji, da postane takoj bogat, sestavi dober načrt za ugrabitev. Pri tem mu ne manjka cinizma in vsakršne prebrisanosti. Dovolj dobro je napravljen tudi načrt za vrnitev otroka proti veliki odškodnini (200 milijonov J. Toda z nečim ugrabitelj ni dovolj računal: s čustvom svoje žene, kateri je materinstvo onemogočeno in ki se ob ugrabljenem otroku po nekaj dneh čuti kot mati. In tu načrt odpove. Otrok sicer pride v prave roke nazaj, toda ugrabitelja aretirajo, potem ko si je nekaj minut prej njegova žena vzela življenje. Lattuadov film je z vseh strani mojstrsko napravljen. Mogoče bi mu mogli za hibo šteti to, da je za policijski film v značaju žene že takoj v začetku preveč očitno, kje bo stvar spodletela. Zeno — težka in nehvaležna vloga — je igrala Anouk Aimee tako, da jo lahko brez pridržka uvrstimo med večje igralke. Imeniten je tudi Tomas Millian. Tretji vogal trikota predstavlja ljubimka u-grabitelja ter njegova dobra pomočnica, ki jo igra Jeanne Valerie. Dobro se značaju filma poda fotografija in glasba. CIMARRON tjiipo naj še odlično notranjos-šeL-iMitetokrst di'~nmi>ktiije > s jfrflelavo in inštrumentacijo, kj. sgojoi,, bolj realistično ženo. .jpžfepppcinjsna ______ Kakšna bo cena novemu av- do (omobilu se še ne ve, toda kot se sliši, bo novi «Fiat 1306» veljal 1.190.000 lir (seveda brez IGE in prepisa). Fcstivalreklamnihfilmov Pečar iz Gropade podlegel poškodbam Na II. kirurškem oddelku je včeraj ob 1 po polnoči umrl 31-letni Franc Pečar iz Gropade št 89, ki se je ponesrečil v sredo pozno popoldne, ko je s kolesom treščil pri podvozu pri Banih v avto, ki ga je vozil podčastnik vojske Alfre-do Ghizzoni. Pečar si je pri nesreči prebil lobanjo in je zgubil zavest Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo, toda vsa zdrav: niška oskrba je bila zaman. Prometni nesreči Včeraj okrog 13. ure se je 16-letni Giuseppe Pugliese iz Ul. Soncini 42 peljal s kolesom navzdol po Ul Sv. Marka. Naglo je moral kreniti na levo, da ne bi trčil v avto, ki je nenadoma prišel s stranske poti. Pri tem pa je kolesar zletel na tla in se pobil ter ranil po nosu in kolenu leve noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral 10 dni. Popoldne pa so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, 26-letnega En-rica Coccola iz Ul. Panebian-co 85, ki se je pobil po glavi in gležnju leve noge ter dobil pretres možgan. Uslužbenci RK so povedali, da so ga našli nezavestnega na pločniku v Istrski ulici, blizu motorja, ki je tam parkiral. Prometna policija je takoj uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če je bil Coccolo žrtev prometne nesreče, toda preiskava je bila neuspešna. Ko je Coccolo nekaj ur po sprejemu v bolnišnico prišel nekoliko k zavesti, je povedal, da se je peljal z vespo po Istrski ulici in da je zletel z vozila, ko mu je neki kolesar nenadoma prestrigel pot. Naglo je pritisni] na zavore, da bi preprečil nesrečo, pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Zdraviti se bo moral 10 dni. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Od 5. do 7. maja bo v Trstu četrti vsedržavni festival reklamnih filmov in televizijske reklame., Ta festival je bil do sedaj v okviru tržaškega mednarodnega velesejma in se bodo na željo proizvajalcev priredili že v maju ker hočejo nastopiti že z izbranimi filmi na festivalu v Cannesu, ki bo junija. Žirija bo podelila tri nagrade in bo moraia razsoditi ter dodeliti prvo nagrado med okoli sto predvajanimi ((Carcsellis, med osemdesetimi televizijskimi reklamnimi sporočili in med okoli sedemdesetimi reklamnimi filmi. Poleg Režiser Anthong Mann ni prvi, ki se je lotil filmske obdelave dolgega romana Edne Ferber. Zgodda obsega obdobje 25 let, odkar je na stotine vsakovrstnih ljudi zasedlo in koloniziralo Oklahomo. V teh letih je glavni junak, bivši odvetnik, časnikar in nemiren človek, ki se je .čutil vedno poklican: da štitj šibke, pri- skrajnost.]. Krti).^, junaško padel — —. svetovni vojni, medtem ko je njegova žena, ki je vodila časopis dosegla velik gospodarski uspet.. Pred svojo veliko palačo je potem postavila spomenik svojemu možu. V filmu je mnogo dogajanja in ne manjka odličnih scen dobrega tvesterna, toda kaj. več v njem ni treba pričakovati. Glavna igralca sta Glenn Ford in Mana Schell, boljši vsekakor on, medtem ko ona ne spravi iz sebe do sti več, kot Izpe smehljaje. Tatovi na delu Nekdo je pror dnevi neopazno prišel v stanovanje, ki ga ima Rosa Sergo por. Menga-ziol v silosu na Trgu Liber-ta. Odnesel je 180.000 lir V gotovini. Prizadeta ženska je šele včeraj zapazila, da ji je nekdo ukradel denar. Giordano Zugan iz Ul. Ba-stione 4 je prijavil policiji, da tega bodo podelili nagrado v j mu je nekdo ukradel vespo, znesku milijon lir za «Carosel- kj jo je parkiral v Istrski lo», ki ima poleg reklamnega• ulici. IIIIIMIHIIMIIIMIIIIIMIIIMIMMIlIHIII-IttlMIIIIIIlUMIItMItlMIIIIIIIIIIIMIimilllllllllllltlllllllllinil OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 27. aprila 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. RODILI SO SE: Glorgio Fab-brizi, Enzo Rosset, Patriz-a Ros-set, Emanuel Simec, Donatella Tolloi, Enrico Roset, Cristina Movia, Andrea Moro, Marisa Verdnik, Susanna Tognon. UMRLI SO: 78-letni Pietro Zar, 71-letna Alojzija Merzek vd. Amabilia, 76-letni Giacomo Divo, 81-letna Orsola Machion por. Castellan, 31-letni Franc Pečar, 58-letna Ana Korošic, 73-letna Gilda Morpurgo, 75-letni Antonio Cafagna. Valute Trst dolar 623,— švicarski frank 144.10 lunt šterbng 1743.— francoski frank 125.50 marka 157.— šiling 23.85 dinar —.70 marengo 4750,— zlato 707,— ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so včeraj v tako velikem številu spremili na zadnji poti našo ljubo Ano Korošic Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so tako požrtvovalno priskočili na jjomoč ob njeni nenadni smrti, č. duhovščini, profesorskem zboru, darovalcem cvetja in vsem ostalim. 2alujoči sorodniki Trst, Rim, Zagreb, Cleveland, 28. IV. 1961. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM A| Cedro, Trg Ooerdan 2; G. Papo, KJadin; Picctola. Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Glulla l; Serravallo. Trg Cavana 1. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 106 212 118 limone ............... 88 129 118 jabolka 1............. 71 188 jabolka II. .... hruške 1........... beluši (špargeljni) pesa .............. artičoke........... brokoli 94 36 118 65 129 147 141 140 320 220 20 10 36 cvetača ................ 53 20 60 cikorija čebula koromač .............. 41 razna solata . prva solata . . krompir . . nov krompir . grah .......... zeleni radič I zeleni radič II zelena ... špinača 90 24 47 53 35 85 77 25 130 100 100 400 300 26 51 44 71 106 83 47 240 77 300 500 350 80 200 150 100 150 120 30 80 50 bučice ................. 59 165 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Slovensko v Trstu V nedeljo, 30. t. ®- ° na KOn* JU" na splošno željo PAVEL G0LIa SNEGUU1 verdi ;;š--ks- , rjigtt* Zaradi obolel°s^_.jj tiP Lazsla SomogyJa -. rc fonični koncert, *jart*r N**' danes zvečer. ^ m danes o* biti tega bo tal» pianista Alf* berga. Na SP° etra*® Schumann, pin. Prodaja vstoP"^ M pO«j£ •L 'I ULICI J a. - K ljuje. - Abonent* dansko ko^dM nntriuipin sVOjC Potrjujejo zahtevajo kvote. TEATRO 2i, urf.fdR NUOVO Danes va igre Alda . v);. L šavj osli«.. osr®1®1 pri gledališki in gajni. Naziouaic 13.0° JJfL 111 Fiun n3* Hur» gradanu Oscar- , v- Fenice 16.00 «pre HardJ' K torja Morgana«, in Micheline P ,m „ Excelsior 16.00 " stroi^ mu», Marcello M3« 0 e 14 n da Lee. PreP«v 01 • el)0 Filodrammatico j ■ r_ p puščave«, teLh ro«. -M man, Ak.m Ta® ^ Grattacielo ^aiern0, Enrico ea^ Dolores D°nl° i>n>- . ^ Prepovedano w ^ I (( Arcobaleno 16-°® preP°' Yves Monta-nd-miadini. pe„ ift. Supercinerca l5- zadnJ1 Alabarda 16.00 «AnprepO^ či», (ech-mcolo • j mladini, y W°,l! Aurora 16.30 <n* Massimo 16.30 f cev», tech0.cown Scott. Zadnji ^ J2. j Moderno ib.00 pra*!® ’g®1, co in :ijegev> rdi*, Deloi,, AOUp^pove33 5.30 Salvaturi ni. Astra 16 či». Prepov Astoria 16.00 prep0 J- E. Bartok dini. Vittono Veneto Gerard B|ain- C1 mladini. 16 »JjA Marconi l6 °0praeI^ve(i:"'0 Cardinale. «TiW zlo' ni. Savona 16.00 VVallace. rrnvaf^ 25-Odeon 16 00 £«* 8ar Laurel in »K ------------------------------------ _ 00 PODI IZ FURNl^ajc kv Gambi Odbor DliaSlie reg *• bo imei sejo v 1. ob 20 uri na ‘ ‘ ^ nedeljo dne 2*^ ^0f,- nišruco »Frani3*- |(l t Za vpisovanje zg|3s^ , , naj se interes ,Kiri ,(< kih. sredah H* V 18 r.n sedežu v III. nadstropje-^ ^ izlet V LOGARSK y -■no>d> Zgornji savinj^ml Kamniškimi P , ifl ‘dr< ti Prosvetno „veS£a' >' Cok» z Opčin jprani j let v boiP^^riu t-1, ,rfJ ljo, dne 30. aP ,e 0C Na ra-polsž0 ] # spdt p;ufUar5>' junija izlet v __(s|(1 o . r t SPi Planinski Q°llJ na Čaven in V nedeljo SPDT izlet z,.a d1 Predmeje. ven, ah Informacije jj Ulici Geppa Bolezni žolčnika, jeter, prebaviI in Pre i j(i L Najuspešnejšo pomoč v teh težavah Vam nudi zdravilišče S°6ASI*'l s L Al1. / z min®1 TEMPEL STYRIA DO Ugodne predsezonske cene od 900 Ji' .500" |1* domač* * ne1' Popust za dom-- Informacije in rezervacije - A^uoTELtV1 SLOVENSKI DOM. HOTEL SOČA, »V, > in TURISTIČNO DRUŠTVO ROGASK" JJMSKI DNEVNIK 28. aprila 1961 j AKTUALNI PROBLEMI Ambiciozen načrt ? združitvi držav jugovzhodne Azije be PEN, aprila. — Ime iit!Wne 4 Ženih držav iu' ... Azije — bi ralo konfj kota azli' f Nai ]!n,enta na katerem * Pa 3 deset držav. ^ ®° ngle^= takoi dostaviti, Mili l, bi do tega " °°«0čn4k.Viru dovolj bliž-6alai. ostl> več kot mini- i(»iiiiu^!‘a za>«isel o zdru-4 ^avlL dob‘la pravi- še >V0Siian,stva ne samo v ni- razen .'*« ptea , 7Ja^e’ ki se 3e S in kakima dvema le-■ftov ,:a;|landije ter Fi-fttjjlj so to zamisel onemim navdu- "‘Vliem ne sam< ■ ta tem ’ temveč ^hialn p°dročju, ^la !:no. Mal - jiref r?ZM< družbene, politične, ekonom-' nacionalne, jezikovne in verske narave PŠj prw . . . zopet z izjemo Indonezije niti ena nima dovolj lastnih sredstev, da bi hitreje razvijala industrijo in niti dovolj obširnega notranjega tržišča. .Ekonomsko združeno bi lahko to področje diktiralo ali vsaj pomembneje vplivalo na svetovne cene kavčuka in riža. Lahko bi se u-vedla tudi specializacija proizvodnje in akumulacija sredstev za nekatere nujne melioracijske načrte in raziskovanja od katerih so v vseh državah enako odvisni pridelki surovin. Vsaka od številnih idej združevanja po svetu gradi svojo privlačnost prav na teh dejstvih. V jugovzhodni Aziji pa imajo te ekonomske prednosti še večjo privlačnost, ker je vsaj nekaj držav tega področja pri samem vrhu svetovne lestvice prirašča-nja prebivalstva, ekonomski viri pa se ne povečujejo z isto hitrostjo, kar se kritično odraža predvsem v prehrani. (Računa se, da se je samo od začetka minulega stoletja skupno prebivalstvo jugovzhodne Azije povečalo za pet do šestkrat. Toda istočasno tudi praktične ovire za uresničenje združevanja v kakršni koli obliki niso verjetno nikjer večje kot tukaj. Nekdo je dejal, da predstavlja južno-vzhodna Azija danes prerez vseh svetovnih političnih in ekonomskih sistemov preteklosti in sedanjosti. 2e priročne razlike med narodi in državami so bile kasneje poglobljene z okupacijami raznih kolonialnih sil, ki so do danes zapustile svoje sledove nato pa še s spopadom vplivov današnjih velikih sil zaradi strateške važnosti polotoka. Notranje državne ureditve predstavljajo razne oblike republik in kraljevin preko raznih stopenj načrtovanja in koncentracije do popolnoma nacionalizirane in kolektivizirane ekonomike. Na zunanjem področju gre za države obeh blokov in za neangažirane države. ?6>h 5® niej brez po- i Pt5»ljalf tov tudi že y°iu. 1 na ministrskem ia,ia cvej.:^° načrti združe-J*. ideia ° V raznih delih ^ožr,„.,Sama ne Prese- v nU.'-Za nieno ures- 5Sra-mh! ^ bi vsai lih'-11* s° tnnevali njen na" K* °4 ni fluidni, da se Poia, -n*b tvorcev ne kak° "ai bi i. kako k* enota izgleda-v 1 jo bilo mogo- •čaau sp b?.]e sam° P casu sploh pre- Mr2ave i • % na Dna’ z geografsko <5 ‘>nu?e° iU- ki se “hiši l. ^ s» i , Juznovzhodna (tj.;' 0 sP°zna ko- W■ C -° združenje •Jm,®* bi ° Predstavljati, lik LSr,ičiti .nes poskušar ,0ll*BderatŠe tako labil: ki. Pada lvn>h oblikah. S Taj>and m Lje B"rma’ v 1va ^,.Laos. Kam-k.' Ind0„Y ama’ Sin- 4 Cr1*ia’ ■ Filipini> Poli«* acun-ih, ki pa *. be kot srene l«T,ve, Si V kot geograf-a tudi Formoza. taka mavrica druž-Hni!lotraniiknomskib uredi-* v' bscionai in zunanjih ‘V’ da bi b jezikov- i[ie .»a Sv 1 Je verjetno Nto,enkrat Be bil° mo' n \ ponoviti na Hs e^vSemPodročju. In ker Hh°. beka2t! Politi™e raz‘ S i ’2t>esli Pobudniki X X n ?redl°g. da bi N* ni ‘?ko izločiti, 11 to °d daleč vi^ti kako bi bi- « te° mogoče- Zb-'"lOh ' Dne,e®a zamisel m Nii !a v „4mbne.jšega za- SMv O1 ič. c®lVotmni,držav pod' L.t>olH-.skrčii1 sl°var se je Ne ‘ lcho glavnem na \ih MaL- ° sorodne be- m’ Tajland in 9 heko° tU je ideja jSStl N lN70nanJih zadev teh V ' v icS.e-!ebruaria le' § asm — Mihec, se spouneš kej, kaku so forte hvalli tistga Kenedija, kadar je postou predsednik? De kaku, de je forte pameten, de kaku je forte odločen, de je mlad, de je demokratičen jen same take reči. Ja, ja, sem vre zastopu. Je tudi uan vre naredu svojo ta prvo veliko naumnost jen jeh je dobu po glavi koker ke je zaslužu. — Videš, se je delau furbast jen je kri-čou, de uan se ne bo intrigirau neč ses Kubo, de uan je ne bo napadu; ma na njegovi zemli so se tisti antikastristi napraulali, zbirali jen dobili vse orožje za napast Kubo. Jen gvišno je blo treba tudi kej dnarja. Vse tu so dobili tam, kamer ke komendira Kenedi. Ma pole 'se so se žbarkirali, so jeh prou hitro dištrigirali jen zdej Kenedija boli glava. — Znaš, je zmiri taku: kader aden forte krči, de bo neutralen, je prou gvišno, de prpraula kašnega zludja. Tu so diplomatičm truki, Ben, ma zdej bo an drugi bot gvišno bol previden jen se ne bo zaletu kar taku. — Tudi uni francoski generali u Alžiri so se zaleteli. Po vsi sili čejo, de be ostala Alžirja — ku pravejo uani — u Francji. Nanka tega še ne znajo, de je Alžir u Afriki jen de ne. more bet u Francji; jen se delajo, ku de so veliki patrioti jen de čejo, de je Francja kulkor muč velika. — Ja. taki patrioti so prou štrafenga božja. Kolko bulše be blo za vse narode, če ne be jemeli tašneh ultras patriotov,. Videš, denmo reč, hitlerjanci: so nardili dosti škode jen dosti grdobij drugem, ma tudi sebi so nardili škodo. So krčali, de nimajo zado. sti prostora — zdej ga jemajo še mej n ku prej jen jem more bet zadosti. Jen fašisti — glih taku. De jema Italja strašno dosti ledi jen de je treba najt za te ledi prostor u Abesinji jen na Grškem jen tudi na Krajnskem. Jen pole? Pej sej smo vidli. — Ja, ja, tašne ultras patriote be mogli prou varvat, de ne nardijo škode. Kašne be mogli dent u sanatorje, kašne u pržone jen ta mičkene pej magari pometat ceste, ke je škovacinou premalo. — Ma tisti generali u Alžiri so vre fali-rali. So misleli, de bojo vsi nečko potegneli ž nimi. Ma so ostali sami. Prouzaprou gene. rali niso miga buhznakaku inteligentni. — Sej je vre Svejk pravu, de kadar postane an oficir od bab jen od konjaka ves šemjast, ga nardijo za generala. Kej misleš, de je vsaka vesoka peršona zatu vesoka per-šona, ke je inteligenten. Manka takeh, ke so vesoke peršone glih zatu, ke so zabiti de slišejo travo rast. — Ma tisti ultras patrioti so prou ku ple-veu na njivi. Zmiri moreš ahtat, de te vsega ne prerase. 3 udi tle u Trsti jemamo to esuberante gioventu, ke prou se ne more dat mira; jen čeglih so ga vre anbot polomili, be radi spet začeli od kraja. — E, ma so pasali cajti. Zdej jemajo ledje druge, bol pametne skrbi. Videš, um dan so štrajkali šoferji. Zdej te dni pej spet strašejo, de bojo dereejon od Arrigoni prenesli proč s Trsta. Jen so se uradniki postauli gor jen začeli štrajkat. So šli u svoje pisarne jen denili gor vse sort table jen napisali; «na pomuč. na pomuč!» — Ja, ja, po toči zgont... Ob 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Beležke o primorskem partizanskem tisku 2. JOŽE OBLAK Proti koncu leta 1942 je bila blizu Šmarij v Vipavski dolini konferenca aktivistov, na kateri so sklenili ustanoviti okrožne odbore OF, tovariša Aleša Beblerja-Primoža pa so izvolili za sekretarja Pokrajinskega odbora OF. Po reorganizaciji Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte so se organizacije Osvobodilne fronte na Primorskem hitro širile in krepile V tem obdobju so se zelo razširile tudi tehnike, ki jih je bilo že sedem. Najvažnejša med njimi je bila centralna tehnika na Vogrskem, poleg te pa so že delale okrožne tehnike Ajdovščina, Pivka, Idrija, Brda in Trst. Razen teh je delovala že omenjena tehnika Soškega odreda v Zgornji Vipavski dolini. Vse navedene tehnike so razmnoževale glasilo Osvobodilne fronte «Slovenski poročevalec«, glasilo Komunistične partije Slovenije »Ljudsko pravico« in vestnik OF »Kmečki glas«, izdajale razne letake, brošure in objave. Tako je bilo stanje na Primorskem, ko je 8. septembra 1943 kapitulirala Italija in je prišla «prva svoboda«, kot jo ljudje še danes imenujejo. Italijanska oblast in-vojska sta se sesuli kot hišica iz kart, ki jo naredijo otroci pri igrd. Vso oblast v Slovenskem Primorju je prevzel Narodnoosvobodilni svet pod vodstvom Izvršnega odbor Osvobodilne fronte. Narodnoosvobodilni svet je že 1-5. septembra razpisal volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore (K.NOO), Črna celina je še vedno v marsičem tajinstvena Pri res svobodni mladini Kikuju kjer ljubezen ne pozna poljuba Beli človek in še posebej misijonar «ne prenese» njihove ljubezni «ngve-ko», ker mladini ne zaupa - Za nas čudna, toda zgledna zvestoba Tudi če si v Afriki preživel desetletja in meniš, da si tu povsem doma. boš še vedno tu ali tam odkril kaj zanimivega, beležke vrednega. Afrika je namreč velika, pestra in za naše civilizirane pojme v marsičem tudi nekako enigmatična. Mi se na primer že tisočletja, vsaj iz starogrške dobe, ubijamo s problemi morale, mladinske vzgoje, zakonske zvestobe in podobnim. In še vedno smo pri starem, ne, celo na slab- šem. Pri plemenu Kikuju, | Kaj je to? Rekli smo, pose- Lepo dekle iz plemena Kikuju, ki Ji prav gotovo ne manjka ponudb za engvekoR sredi Afrike, kamor me je pot zanesla, pa je ta problematika vsaj za sedaj, dokler ni beli človek s svojo civilizacijo tu konkretno prisoten, kaj enostavno rešena. Naši ((Civilizirani« in skoraj vedno lažni puritanci, se bodo sicer nad njihovo moralo zgražali, toda to še ne pomeni, da imajo prav. Sicer pa stopimo raje med mladino v eno izmed naselij plemena Kikuju: Družabno življenje mladine je tu — za njihove razmere seveda — zelo pestro in bogato. Samo ob sebi umevno je, da je ples pri njih glavna priložnost, da še Trigd mladino sklepajo poznanstva in prijateljstva. Tudi tu poznajo «fanta od fare«, ki zaradi svojega zunanjega videza, plesnih sposobnosti ali česa drugega pritegne več deklet na svojo stran kot pa mladenič, ki teh odlik nima. Takemu fantu tu pravijo — »getaria«. Tak «getaria» more pritegniti tudi do štirideset deklet. So pa tudi dekleta, ki pritegnejo več mladeničev. Toda niti «fant od fare« niti najlepše dekle nista tako sebična, da bi to svojo prednost izkoristila. Zato tudi manj srečni mladeniči pridejo na vrsto, da si pri plesu morejo izbrati tudi najlepše dekle. Isto tudi pri »ngveku«. »Ngveko« je nekakšen obred, ki spada v program izživljanja mladine. Mladina in tudi zreli ljudje plemena Kikuju se namreč ne poljubljajo, vsaj na usta ne. Namesto tega je tu v navadi «ngveko». konkretno SL 2a(o *\Uala Lumpuru o ’{ a bi izdelali O (L 1?*U priraniu Asas' tV bi bi?,a.S0 se le o 1= V haria,.tr?ba zadevo ?ainte,J”je razprav‘ J!Xl°Vniakfi-bi se 'zbra- ? to *• C- ln f°rmulira- 4* Dr,00 bi VSe Sku‘ (i0 JS.wnOVno Pretre- Si3ienlu Stanku 40ti>la » h treh dr- ft8 ' J«aju' sestanku rala a treh u,-v -vu av .. sas biti skup-SjVt m p°litična, ne- ne- s vprašanjih p -®ja za drža- f'rlet« avje 0 bl°-.,|ltatllfti rt "amenjeno UVa Za prirt r^avam pod- f«»- L' (1 'X e 2nae X d0Vam>sel. Ven-» <,(si°1>lethhn b'l° no" V» «°lai»je etSih znakov VMii zuna„t u®, ia-VH, ‘h Fm ministra ?Sr>ehci,llPtnov na \ • »1 - o -rt Pakta SEA- V S\ ieii združeva- V i>> v okvirih 0 PrJ^uala N °k°m, Ma- t"1 S>stvenLaihPUrom in 0 v gospodar- tohPer.ka'cšne real- i Ni/ZdrhževPektive eko‘ tA * , Vapja na Sir- »rert,- m v okvirih, ime suge-Senn ,rnogel °P°* S^iie^dfočju 1 malaiske Ni^ilii *ivi a luSovzhod-V>h lov ,. anes okrog K 4 kateri*h1 V deset V^tlu hitua lh' razen In-StoJ »d a°v nobena nad VC-H ra, Prebivalcev. les 1 viti sP°laga s p°-' rij ^drovin (kav-k°S‘ter), toda Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 13,30: Glasba po željah; 17,20: Pesem in ples; 18.00; Italijanščina po radiu; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30; Chabrier: Pastoralna suita, Bartok: Romunski ljudski plesi; 19.00: Sola ln vzgoja: Danilo Sedmak: «U- smerjanje otrokovih sposobnosti in izbira poklica«; 19.20: Glasbeni kalejdoskop: Motivi Cola Porterja; 20.00: Šport; 20.30: Revija glasbil; 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe; 22.00: Rado Bednarik; «Pred 625. leti se je rodil Timurlenk«; 22.15: O slovenski klavirski glasbi; 22.45: Orkester Count Basie. i*etek, 28. aprila 1961 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Pino Calvi, John-ny Dorellj itd.; 12.20; Glasbeni album; 13.30: Nilla Pizzi, Ne-groni, Querci; 15.15: Poje Pina Allori; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za naj-mlajše; 16.30: F. Bay in njegov orkester; 17.20: Operni svet; 18.30: Enotni' razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Simfonični koncert p. v. Rafaela KubeMka. II. program Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Album za violino ln klavir; 14.30: Glasbena farsa «11 cap-pello di paglia di Firenze« — 3. dejanje; 14.50: Furlanski zbori; 15.10: Pred sto leti; 15.20: Tržaška mandolinistična skupina; 15.40: Furlanski orkester. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Pianist G. Libe-race; 14.00: Operetne melodije; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor RTV Ljubljana; 15.30: Godba LM iz Ljubljane; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Današnje teme; 16.40: Ponchiel-li «Gioconda» — 3. dejanje; 17.40: Plesni motivi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Veseli motivi; 19,30: Prenos RL; 22.15: Ritmi za klavir; 22.35: Melodije z onstran oceana; 23.00: Prenos RL. 9.00: Jutranje vesti; 10.00; Za-bavno-glasbena revija; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.50: Discobolo; 14.00: Naši pevci; 15.00: Pesmi za Evropo 16.00: Program ob štirih; 16.30: Motociklistične dirke, prihod v Cam-pobasso; 17.00: Pentagram; 17.30: Vaš juke-box; 20.30: Gran gala; 21.45: Pogovorimo se o tem. ///. program 17.00: Sch-umanove Lieder- kreisk; 18.00: Formiranje osebnosti 18.30: Na programu Haendel ln Benda; 19.00: Spo-lovinarstvo v Italiji; 19.30: E-rik Satie. »Parade«; 20.00: Vsa-kovečerm koncert; 21.30: Ruz-zante: «Bilora»; 22.10: Španska kultura; 22.40: Skladbe L. W. Beethovna, F. Schuberta, N. Castiglionija itd. Slovenija 8 05: Ratph Vaughan Wll- liams «Ose»; 8.30: Od polke do calypsa; 9.00: Ilegalna Ljublja- na; 9.20: Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Tri poioneze F. Chopina; 10.40: Angleščina za mladino; 10.55: Kitara in vibrafon; 11,00: Orkestralni odlomki; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: Ob Sredozemskem morju; 12.00: Pesmi iz Bosne in Sadžaka; 13.30: Hitri prsti; 13.45: Na Lomu in drugod; 14.05: Za šolarje; 14.35: Naši najmlajši solisti; 15.45: Radijska univerza; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Prvomajske čestitke; 18.00: Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 18.15: Lepe melodije; 18.30: V dvoranah Svobod; 20.00: Kvintet George Sheanng; 20.15; Tedenski zunanje-politič-ni pregled; 20.30: Obrazi iz naše glasbene preteklosti; 21.00: Aleksander Glazunov; Stenka Razin; 22.15: Po strunah in tipkah; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Koncert jugoslovanske komorne glasbe. Ital. televizija 12.45: TV šola; 16.45: Motociklistične dirke, prihod v Campobasso; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Osebnost; 18.55; TV po- šta; 19.15: Oddaja za analfabete; 19.55: Dve sto milijonov piščancev; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Trodejanka Giaeinta Be-naventa: ((Abdikacija«; ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke. Beograd 20.00: TV dnevnik. Za'greb 20.15: Celovečerni igrani film pribl, ob 22.00: Šahovski komentar. ben obred. Naš puritanec se bo nad tem sicer zgražal vendar pa brez razloga. Dekleta rada obiskujejo mladeniče v njihovih kolibah, ki so namenjene edinole «ngve-ku». V znak pozornosti do svojih prijateljev jim prinašajo hrano in pijačo, in prav takšno, ki jim najbolj ugaja. Toda mladenič, ki ga je dekle obiskalo in mu prineslo darilo, tega ne bo pojedel sam, pač pa skliče v svojo kolibo tudi svoje prijatelje sovrstnike in druga dekleta, da skupaj uživajo darove dekleta, ki je nanj «vrglo oko«. Ce bi mladenič dekletova darila sam pojedel, bi se do smrti zameril skupnosti. Potem ko vsa druščina dekletova darila poje se med vsemi povsem prirodno razvije pogovor o (ingveku#. Po navadi je tu več mladeničev in več deklet, po možnosti na pare, in tedaj si dekleta izbirajo mladeniče in tudi narobe, kajti tudi če je k enemu mladeniču prišlo več deklet in so prišla sem zanj, bi ne bilo tovariško, da jih vse zadrži zase. Zato se med seboj menjujejo, kot pri plesu. Ljubosumnosti tu ne poznajo, kajti že iz mladih nog se med njimi ustvarja duh tovarištva in solidarnosti. In ko so se tako sporazumno razvrstili na pare, eden od mladeničev vstane in reče: «Grem malo na sprehod««. In dekle, s katerim sta se dogovorila, mu sledi v njegovo kolibo za »ngveko«. Tu ležeta drug proti drugemu, se pomenkujeta o ljubezni in se s prsi dotikata. »Ngveko« se po pravilu konča tako, da oba zadremata. Evropejci in beli človek nasploh, posebno še misijonarji, tega načina ljubezenskih odnosov med mladino Kikuju ne morejo razumeti in «ne prenesejo«. Po njihovem je nemogoče, da bi mladenič in dekle mogla v isti kolibi spati, ne da bi med njima prišlo do «bolj intimnih odnosov« Zato so posebno misijonarji že od samega začetka «ngveko» obsojali in ga še obsojajo. V tistih naseljih Kikuju, kamor misijonarji še niso prodrli in je ljudstvo še brez njihovega vpliva, je ljudem dobesedno nerazumljivo, da se kdo nad «ngvekom» razburja, ker da s tem žali njih mladino. Njih mladina, pravijo, je že tako trdno vzgojena, da ne podleže seksualnemu nagonu, da je nemogoče, da bi med «ngvekom» do spolnih odnosov prišlo. To dokazuje tudi praksa, pravijo. Dekle Kikuju se — razen skrajno redkih izjem — poroči nedolžna. Isto velja za mladeniča. Ce bi se mladenič med »ngvekom« nad dekletom spozabil, bi ga skupnost izločila. Se najprej skupnost njegovih vrstnikov. Dekle pa, ki bi z njim zanosilo, bi prav tako izločeno iz družbe in tudi plemena. Med ljudmi plemena Kikuju se seksualno življenje začne šele po poroki. Čeprav bi se zdelo, da o zakonski izbiri mladih Kikuju odločajo starši, kajti tak videz dajejo poročni obredi, kjer med obema družinama pride včasih celo do »pretepa«, si dekle Kikuju samo izbere moža, in prav tako si mladenič sam izbere bodočo ženo. Ce bi pa po poroki mladi zakonski mož ugotovil, da mlada zakonska družica ni bila nedolžna, ali pa če bi mlada žena ugotovila, da je njen mladi mož impotenten, se njuni starši sestanejo, da se o »vsem« pomenijo in v hujših primerih se zakonska zveza razveže. Do tu in ob vsem tem bo morda kdo nejeverno zmajeval z glavo, toda tudi najbolj «fenkočuten» puritanec bi ne imel kaj reči. Nekoliko bolj «drzni» pa so za naše pojme njihovi običaji v zakonskem življenju.. Tradicija v plemenu Kikuju dovoljuje, da si mož izbere toliko žena, kolikor jih more vzdrževati. In čim večja je njegova družina, tem bolje je zanj in za pleme. Tudi ljubezen do otrok jih sili k temu, da se moški poroče s čim več ženskami. Nadaljnja tradicija v tem plemenu je tudi ta, da se dekleta poročijo že pri petnajstem ali šestnajstem letu, mladeniči pa pri dvajsetem letu. Vzrok temu naj bi bilo to, da bi se ne razpasla prostitucija. Ker je poligamija ne le dopustna, ampak normalna, v jeziku Kikuju ne poznajo pojma ((zarjavela devica«. Ko je prvo leto poroke že mimo in ko je mlada žena povila prvega otroka, se nekega dne obrne k možu z vročo željo; «Dragi možek, ali se ti ne zdi pametno, da mi najdeš tovarišico? Kot vidiš, sem sama, veliko opravka imam z otrokom in vsega ne zmorem. Hči tega in tega bi bila primerna in z njo sem že govorila. Prav rada bi prišla k tebi in k meni. Lepa je in dobra. Poskušaj jo pridobiti«. In tako «vroče želje« se včasih več let zapored ponavljajo, seveda v razmerju bogastva družine. Včasih gre to tako daleč, da ima mož tudi do petdeset žen. Toda to so izjeme, kajti večina njih ima le po eno. V poligamski družini ima mož svojo kolibo, v kateri sprejema prijatelje in obiskovalce. In tudi vsaka žena ima svojo koliko, v kateri hrani svoje premoženje. Kuha se v ženskih kolibah. Vsaka ženska ima tudi nekaj koščkov zemlje na raznih krajih družinskega posestva. Zemljo pa obdelujejo kolektivno. Vsakdo se bo vprašal, ali more en moški ljubiti toliko žensk? ^o je važno vpraša- nje, posebno za nas, ki imamo svoje «neovržne» principe. Za pleme Kikuju to ni problem 2e od mladih nog se moški vzgaja v duhu, da more ljubiti in vzdrževati več žen. Da bi se pa vendarle izognili kakemu izpadu ljubo-sumnja med ženami, mož mora vsako svojo ženo na določen dan obiskati, vse žene pa morajo v enaki meri skrbeti za moža. Tu gre po vrstnem redu, ko na določen dan ena izmed žena možu prinese hrano in vodo in mu zaneti ogenj, ter nato pri njem o-stane. Ce mož dobi kak obisk, je dopustno, ne pa nujno, -da go-| W. Z. (Nadaljevanje na 4. strani) a 19. septembra pa je ustanovil 9 okrožnih narodnoosvobodilnih odborov za Slovensko Primorje. Ustanovljene so bile nove brigad^, začele so se borbe na goriški fronti. Izgon italijanskih okupatorjev s področja, ki je ležalo v naposredni bližini Reicha, je zelo zaskrbel Nemce ki so že 22. septembra 1943 začeli z veliko ofenzivo proti komaj ustanovljenim primorskim brigadam. Nemci so hoteli za vsako ceno pokoriti Slovensko Primorje in so za to ofenzivo, ki so jo imenovali «Wolkenbruch» (utrganje oblaka), potegnili iz Italije precej svojih divizij in celo SS tankovski korpus. Toda mlade primorske brigade so ofenzivo prestaie in nato same prešle v ofenzivo. Po kapitulaciji Italije se je primorski partizanski tisk zelo razširil in dvignil. Ze orej smo omenili, da so primorske tehnike, ki so delale pred 8. septembrom 1943, razmnoževale vodilna glasila, kot so ((Slovenski poročevalec«, »Ljudska pravica«, »Kmečki glas«. Po italijanski kapitulaciji pa se je število tehnik zelo dvignilo in so te izdajale celo primorsko izdajo teh glasil. Primorsko izdajo ((Slovenskega poročevalca«, glasila Osvobodilne fionte, so razmnoževale naslednje primorske tehnike: »Grmada«, «Morje», ((Sabotin«, «Krn», ((Snežnik«, »Čaven«, »Matajur«, ((Javornik«, »Špik«. «Nanos» in «Slavnik». Primorsko izdajo ((Ljudske pravice«, glasila Komunistične partije Slovenije, pa so razmnoževale tehnike »Sabotin«, »Javornik«, »Porezen« in «Krn», tiskala pa jo je tiskarna ((Slovenija«, ki se je nahajala v globoki grapi pri Vojskem. ((Kmečki glas«, vestnik Osvobodilne fronte«, pa je razmnoževalo kar 12 primorskih tehnik: »Morje«, »Grmada«, ((Snežnik«, «Nanos», ((Sabotin«, ((Javornik«, »Matajur«, «Slavnik», «Caven», «Spik», «Krn» in «Porezen». Primorsko izdajo «Mladine», glasila Zveze slovenske mladine, je tiskala tiskarna «Slovenija», a ciklostirale pa So jo že tehnike; »Mlada«, «Javornik», «Matajur», «Nanos», »Čaven« in mladinska tehnika »Skala«. Toda kljub razširjenosti osrednjega tiska je bilo potrebno, da je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje izdal svoje glasilo, ki je obravnavalo probleme narodnoosvobodilne borbe na Primorskem. Tako je decembra 1943 začel izhajati ((Primorski poročevalec«, ki so ga razmnoževale tehnike: «Matajur», ((Snežnik«, »Krn« in tehnika «Sever», dočim so «Primorski kmečki glas« ciklostirale tehnike «Caven», »Javornik« in «Nanos». Vodilno glasilo Pokrajinskega odbora OF pa je s 1. junijem 1944 postal »Partizanski dnevnik«, ki povsem upravičeno sodi med najboljše liste, ki so izhajali med narodnoosvobodilno borbo v Jugoslaviji! »Partizanski dnevnik« je začel izhajati takoj pod novembrski ofenzivi 1943 in se je razvil iz radijskih poročil propaeandneg« odseka XXXI. divizije NOV in POJ. Partizani so ga zelo radi brali, zaradi česar je že v diviziji dosegel naklado 800 izvodov. Kot glasilo XXXI.divizije je »Partizanski dnevnik« izhaja do 6.2.1944, ko je postal glasilo IX. korpusa. Kot glasilo IX. korpusa je bil ((Partizanski dnevnik« prvi vojaški dnevnik na Primorskem, ki je razen vojaških in političnih vesti prinašal članke in dopise prebivalcev, zaradi česar je bil med partizani in med prebivalstvom zelo priljubljen. Takrat je »Partizanski dnevnik« dosegel naklado preko 1.000 izvodov. Zaradi splošne priljubljenosti je »Partizanski dnevnik« izhajal od 1. junija 1944 dalje kot glasilo Pokrajinskega odbora OF za Primorsko in Gorenjsko. (iPar/Gonstri dnevnik« je do 5. septembra 1944 izhajal ciklostiran, razmnoževa'0 pa ga je 6 tehnik v nakladi 4 do o usec izvinov, od 5. septembra 194» pa do osvoboditve ga je tiskala tiskarna «Slovenija». »Partizanski dnevnik« je redno izhajal vsak dan, tudi ob ofenzivah; edina izjema te bila le v dneh od 31. marca do 1. aprila 1945, ko je bila tiskarna v zadnji nemški ofenzivi obkoljena z več obroči. .»Partizanski dtjeKnik« je kot tiskani dnevnik izhajal pryotn'o na dveh straneh, pozneje pa.na štirih straneh časopisnega formata in je imel zelo široko mrežo dopisnikov. (Nadaljevanje sledi) iituiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiitiiiiitmiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiililJiiiimiiitMiiiiimmiiiimiimiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiviiiHiH Ti iti c n g In bi no bti baznih mo Trenutno vlečejo parišKe bluze ter itali« jansKe popoldansKe in večerne obleKe Danes se ženske res ne moremo pritoževati, da nam nudi moda le malo izbire. Lahko bi rekle celo nasprotno, da je namreč izbira tako bogata, da se le težko odločimo za modno novost, ker jih je pač preveč. Sedaj namreč ni samo Pariz tisti, ki diktira žensko modo, temveč i- majo pravtako važno besedo tudi italijanska, ameriška, angleška in v zadnjem času tudi nemška moda. Seveda imajo vse te mode svoje značilnosti, ki karakterizira-jo na primer pariško modo kot zelo frivolno, italijansko kot ekstravagantno m okusno, ameriško kot praktično in enostavno, nemško pa pred vsem kot športno. Vsaka veh mod sledi pač . v glavnem okusu žensk omenjene dežele in njihovemu značaju. Toda kaj se dogaja danes? Dogaja se to, da se Italijanke navdušujejo za pariško modo, Američanke za italijansko. Nemke pa so navdušene enkrat za italijanski drugič pa za ameriško modo, medlem ko ostajajo, samo Angležinje dosledno pri svoji modi. Nič čudnega torej, če zasledimo v današnjih modnil-revijah takšne napise: »Pariške bluze za spomladanske kostume«, ((Obleke v ameriškem stilu«, »Italijanski klobučki • in torbice osvajajo ženska srca« itd. In ženske se po svojem okusu navdušujejo enkrat za pariške, drugič za ameriške, treijič za italijanske modele in tako dalje. 2enska moda ne pozna ovir in meja ter je postala tako rekoč mednarodna. Pa poglejmo kaj pravijo glede bluz Parižani, oziroma njihovi modni eksperti. Ti so mnenja, da predstavlja bluza letos glavni del spomladanske garderobe ter so ji zato posvetili tudi največ pažnje. Tako so njihove bluze pravi biseri, če bi se lah- .............................................................................. mm,....................... OVEN (od 21 3. do 20.4.) Vaša nemarnost utegne zelo koristiti nasprotnikom. Sprememba v va- | | | L 70^11 n * ■ ■ k šern programu vas bo nemalo motila Zdrav.e dobro, BIK (ou 214. do 20.5.) Okoliščine bodo zahtevale odločno o-brambo lastnih principov. Preboleli boste neprijetno razpoloženje kot posledico sentimentalne neuravnovešenosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnost večjih zaslužkov kot doslej. Vse prepreke bodo odpadle: na vidiku sreča in zadovoljstvo. RAK (od 23.6 do 22.7.) Nape tost: podvzeti bo treba nujne praktične ukrepe za preprečitev razdora. Vaš ugled v družini se su bo omajal. Vesela novica. LEV (od 23.7. do 22.8.) Različni interesi vas bodo privedli v spore z nekdanjimi prijatelji. Treba bo popustiti za učuvanje zakonske sloge. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Manj kompetentne osebe vas u-egnejo prehiteti. Premišljeni sk,epi vam bodo povrnili zadovoljstvo Zdravje mirno TEHTNICA (od 23,9. do 23.10.) Bodite previdni prj izbiranju o-seb na katere se nameravate o-preti. Manjši spor z ljubljeno osebo. Glavobol. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Nevarnost pred ukrepi, ki lahko sprevržejo sedanjo stabilnost. Sprejeti bo treba povabilo, ki bo bolj neprijetno kot priletno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugodno poslovno obdobje, ven- dar pozor pred konkurenti. Vaše razpoloženje bo odlično in dobrodošlo v večji družbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki spor se bo končal z vašo zmago. Ne bodite prezahtevni do prijateljev. Zdravstvena nestabilnost živčnega izvora. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V službi boste napredovali, toda ne brez ovir. Manjši spori zaradi vmešavanja nepoklicanih. Zdravje odlično. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dogodki vas ne smpjo prehiteti Podvojite aktivnost Drugače bo ste z Cei, soditi nek, o.,ebo Ver jetno potovanje v ljubezenske svrhe. ko tako izrazile, saj so izdelane iz lepih in nežnih tkanin, kot na primer iz etrffo-na, muslina, čiste svile, ali crepe georgetta ter so kio-jene brez ovratnikov, ali pa z ovratniki, ki se vežejo kot kravate ter so vse v plisseju ali drugačnih naborkih. Za večer priporočajo pariški modni eksperti bluze iz muslina v temnejših barvah, ki so krojene zelo enostavno ter imajo to prednost, da poudarijo belino kože in pa izrez. Za popoldanske preciznosti nudijo veliko izbiro bluz iz svilenega crepa, crep georgetta ali chiffona, ki so v celoti plisirane ali pa so iz čipkastega blaga, ki zahteva zelo enostaven kroj. Tudi njih športne in dnevne bluze so zelo lepe in privlačne ter so izdelane iz svilenega shantunga, poplina ali pa celo iz mehke kože. Italijanske modne hiše se ponašajo s prekrasnimi popoldanskimi in večernimi o-blekami, ki imajo res svoj stil, ki jih odlikuje od vseh ostalih. Izdelane so iz bogatih svil, ki so lahko enobarvne, pa tudi vzorčaste ter so krojene po modi iz leta 1930. Popoldanske obleke so vse iz čistih svil z majhnimi vzorci, ki nas spominjajo na moške kravate in rute. Američani ostajajo zvesti svojim praktičnim oblekam, ki imajo to prednost, da jih nosimo lahko za vse priložnosti ter da ne pridejo tako hitro iz mode. Kaj naj rečemo o angleški in nemški modi? Tudi ti dve imata svoje posebnosti in seveda svoje oboževalke. Morda me nismo med njimi, ker se pač bolj navdušujemo za pariško in italijansko modo, toda to seveda ne pomeni, da njihova moda ni lepa in privlačna. Je pa res, da je za naš temperament malce pretrda in preveč konservativna. hJeka ameriška modna poročevalka se je izjavila ob neki priložnosti takole: «Ce bi imela dovolj denarja, potem bi želela imeti v svoji garderobi italijanske večerne obleke, pariške klobuke in čevlje, ameriško perilo in domače halje ter angleški športni plašč«. miVlUKiKl UJStVrtiK 26. *P“w Goriško -beneški dnevnik Pod znamenjem grozda in krampa Lista «0bčinske včeraj vložena v enotnosti v Steverjanu Kandidati na tej Usti so porok za dobro in pametno občinsko upravo Kakor pretekli ponedeljek v Sovodnjah, tako so tudi napredni občani v Steverjanu in drugih zaselkih te briške občine sestavili za majske občinske volitve skupno listo »Občinske enotnosti«, ki so jo včeraj dopoldne vložili pri volilnem uradu in nosi številko ena. Lista ima za znak grozd in kramp, ki sta delovni simbol briškega kmeta in delavca, nosilec liste pa je Slavko Stekar z Valerišča, ki je bil tudi svetovalec v prejšnjem občinskem svetu. Na listi št. 1 je 12 kandidatov, in sicer: Slavko Štekar z Valerišča: Franc Gravnar iz Ščednega; Jožef Humar z Grdince; Albin Komic z Britofa; Franc Komic iz Ščednega; Ferdinand Komjanc z Britofa; Gvido-Ro-man Koršič z Jazbin; Albin Maraž z Valerišča; Karlo (Drago) Maraš s Kakenc; Bruno Štekar z Valerišča; Jožef Vogrič iz Ašč in Lucijan Vogrič iz Ušja. Imena teh kandidatov so najboljši porok, da bo prišla občinska uprava v dobre roke, če jim jo bodo volivci dne 28 maja zaupali, saj so vsi znanj kot pametni in modri gospodarji, in kdor zna upravljati svoje, bo znal upravljati tudi občinsko premoženje, ali bolje občinske posle. V kratkem bodo ti možje sestavili tudi svoj delovni program in se z njim predstavili svojim volivcem, da bodo sarm presodili o njihovih namenih. «»-------- 29. aprila ob 21. uri zvečer, na svojem sedežu v Ul. Asco-li 1/1, proslavo za 20. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Na sporedu je govor o zgodovinskem pomenu Osvobodilne fronte za slovenski narod in o njeni 20-letnici. Proslava je združena z razstavo partizanskih slik in partizanske literature, ki bo v istih prostorih. Včeraj popoldne se je sestal upravni odbor trgovinske zbornice pod predsedstvom cav. Bigotta in v prisotnosti zastopnika goriške občine dr. Gallarottija. Proučili so priporočila občinskega sveta glede osnutka pravilnika proste cone, zlasti pa njegove glavne točke. Odbor je sklenil, da bo na prihodnji seji proučil tudi številne predloge raznih političnih strank glede reforme pravilnika proste cone ter je pregledal tudi številne prošnje za dodelitev blaga proste cone. Proslava 20-letnice OF v Gorici Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici priredi jutri, •llltlllMIIIIIMIflllllllllllllltlfllllllllltlfllflllltll OD VČERAJ DO DANES KINO v GORICI CORSO. 16.30 in 20.30; »Ben Hur», znameniti zgodovinski film iz Kristusovih časov. C. Heston, J. Hawkins. Cinema-scope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štiri ure. VERDI. 16.30: «Prikazni v Rimu«, M. Mastroianni, B. Lee in V. Gasmann. Italijanski film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: »Revak suženj Kartagine«, J. Palance in D. Sullivan. Film v barvah. CENTRALE. 17.15: »Zadnji Viking«, C. Mitchell in E. Pur-dom. Ameriški barvni film. MODERNO. Danes zaprto. —«»----- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Kuer-ner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76 «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 ato. pinj ob 14. uri, najnižjo 11 stopinj ob 4. uri. Vlage smo imeli 77 odstotkov. Dežja je padlo do 17. ure en mm. Trgovinska zbornica o pravilniku proste cone Usodeti padec na cesti Včeraj okrog 13. ure so odpeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto profesorico 47-let-nt Eno Gottardi, por. Mirini, ki stanuje v Ul. Don Bosco št. 16. Prejšnji dan, ko je šla po ulici, ji je spodrsnilo da je padla. Sprva je mislila, da ni nič hudega. Ker pa je čutila vedno hujše bolečine na desni nogi, je bila prisiljena poiskati pomoč v bolnišnici. V bolnišnici menijo, da si je verjetno zlomila nogo, zato so jo pridržali na zdravljenju za 30 dni. «»-------- Dve nesreči pri delu Včeraj okrog 7.30 zjutraj so poklicali avto Zelenega križa na gradbišče ljudskih hiš v Ul. Fatebenefratelli, kjer se je pri delu ponesrečil 21-letni delavec Antonio Benvenuto iz San Vito al Tagliamento. Padel Je namreč po stopnicah in se pri tem ranil na desnem stegnu. V bolnišnici so ga pridržali na opazovanju. Druga nesreča se je pripetila ob 11.40 na delovišču pri avtobusni postaji Ribi v Ul. IX. avgusta. Tu je 27-letni Silvio Brossi iz Farre nakladal avtomobilske gume in se pri tem ranil na levi nogi, na kateri mu je teža tovora zmečkala mezinec. Tudi njega so odpeljali v civilno bolnišnico na Nepravilnosti na falimentarnem oddelku ? Za sodnihom dr. Vizzinijem so premestili še Varaccalija 2POTZT f '0&POT2.7 Prebivalstvo želi izvedeti, če sla premestitvi v kakšni zvezi s prijavo lastnikov družbe SICA Po premestitvi sodnika dr. Vizzinija iz Gorice za dodeljenega sodnika v Videm, premestitev, ki, se zdi, je bila sprejeta zaradi ugotovitve nepravilnosti v poslovanju fali-mentamega oddelka, se je te dni izvedelo, da so oblasti premestile tudi pisarja tega oddelka Varaccalija; premestili so ga v Macomer na Sardiniji, kraj, o katerem bi lahko rekli, da na njegova tla Kristus ni stopil. Na račun dr. Vizzinija in Varaccalija so se razširile po Gorici številne govorice, ki so vse imele za izhodišče konce-sionarko FIAT za našo pokrajino, družbo SICA. Kakor se naši čitatelji prav dobro spominjajo, je sodna policija kvesture prijavila državni pro-kuri oba lastnika družbe SI CA, in sicer Muratlija in Ča- pa bi radi izvedeli v zvezi z cina, ker je pri preiskavi in vprašanjem, ki ga je neki le-med zasliševanjem številnih j vičarski goriški poslanec po-oseb ugotovila celo vrsto kaz- > slal ministrstvu za pravosod-nivih dejanj, zaradi katerih je • je, in s preiskavo nekega predvidena večletna zaporna kazen. Medtem ko je na prokuri v teku preiskava, da se ugotovi odgovornost lastnikov in voditeljev družbe SICA, od katere meščani upravičeno pričakujejo hiter odgovor, da se izve, kaj je resnice v govoricah, ki so se pred nekaj meseci tako vztrajno, in ne brez podlage širile po našem mestu, se sprašujemo, in na to vprašanje bi želeli dobiti odgovor iz pristojnega vira, če sta premestitvi zgoraj omenjenih predstavnikov falimen-tamega oddelka v zvezi z zadevo SICA ali ne? Prav tako zdravljenje. MiiMiiiiiiiiiiiitiiiHiiiililliiiiiiiilliliiiiiimnuumiiiiiiiiiiiiitiiMniiiiiiiiimiiiiiiiMiHimiiiiiminimiimiiMiMiitmiiiMiiHimiHiiiiimiHmiiiiii Izpred okrajnega sodišča Lajanje psa v zapuščenem stanovanju je motilo nočni mir in spanje sosedov Ravnatelj tovarne obsojen, ker ni upošteval varnostnih predpisov Dober zaključek prepira v gostilni Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo, kako so 12. februarja letos sosedje hiše št. 2 Ul. Lunga poklicali goriške gasilce, da bi odprli stanovanje v prvem nadstropju omenjene hiše ;n rešili iz njega psa, ki je tam lajal vse dneve in noči ter motil njihov počitek in mir. Gasilci so res prišli, prislonili na zid lestev in s silo odprli okno v prvem nadstropju ter rešili psa. ki so ga izročili goriškemu konjedercu, kateri je orišel z njimi na mesto. Ugotovili so nadalje, da razen psa v stanovanju ni bilo žive duše, čeprav je bilo v njem še nekaj pohištva. Včeraj se je pred okrajnim sodnikom dr. Fabianijem moral glede te zadeve zagovarjati 25-letni delavec Giuseppe Mozzi, rojen v Piazzoia sul Brenta, ki je stanoval do uiliiillliliiiiillimillliiiiiilililililimmiliHiiiiimlliMliiimiiiiiHiiiiiiiiiiiliillliiiiililliiiiiiMiiM S seje pokrajinskega odbora Oddaja ces pri Farri in Krminu Okvirni načrt za izboljšanje kmetijstva na Goriškem Na svoji zadnji seji pretek- lir. Prav tako bodo opravili ^DAKOTI IN PBI»PK¥Rj] D* Dijaški dom so darovali Ivan Pelicon 25 kg krompirja in 2 1/4 kg fižola, Janez Vižintin 25 kg krompirja in Elvira Lukman 2 kg testenin, vsi iz Sovodenj. Darovalcem najlepša hvala! lo sredo je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom dr. Polesija odobril več važnih sklepov. Najprej so vzeli na znanje dražbo za oddajo del pri razširitvi pokrajinske ceste pri Fari, za katero je bilo predvidenih skoro 55 milijonov lir stroškov. Delo je prevzelo podjetje Luigi Tacchino iz Gorice s popustom 7,60 odst. Na drugi dražbi pa so bila oddana dela za razširitev železniškega podvoza Saldarini pri Krminu, za katerega izvedbo je določenih nekaj manj kot 19 milijonov lir. To delo je prevzelo podjetje Alderico Zanni iz Gorice, s popustom 5,6 odst. Kar se javnih del tiče, je upravni odbor odobril tudi načrt za zgraditev šolskega igrišča pri državnem realnem liceju v Gorici na Trgu Julia, za kar je predvidenih 1,260.000 pri pokrajinski umobolnici ne katera redna in izredna popravila za skoro milijon lir. Potem ko so proučili številne primere pomoči nezakonskim in umobolnim, je upravni odbor razpravljal tudi o kmetijskih problemih s posebnim ozirom na slinavko, ki je povzročila na Goriškem znatno škodo med govejo živino, kjer smo imeli precej smrtnih primerov in splošno oslabelost živine. S tem v zvezi so odborniki razpravljali tudi o ukrepih za okrepitev kmetijstva na splošno. Sklenili so, da bodo v tej zvezi pripravili nekak okvirni program, ki naj bi ga temeljito proučil in izvajal bodoči pokrajinski svet. Ob zaključku so odborniki proučili tudi nekatera vprašanja, ki zadevajo stalež pokra- * Tcrtulu 8 februarja v Gorici, Ulica Lunga 2. Takrat pa se je zaradi dela z družino preselil v Cittadello pri Padovi. Sodniku je dejal, da je pustil psa v stanovanju, da bi mu čuval pohištvo in je nekemu prijatelju naročil, naj mu daje jesti, kar je prijatelj tudi potrdil. Vkljub temu pa je bilo psu v praznem stanovanju dolgčas, čemur je dajal duška z zateglim lajanjem, zlasti ponoči. Sodnik je Mozzija obsodil na 3.000 lir globe, ker ni prijavil spremembo bivališča. # * # Dne 4. januarja letos je pri lesnem podjetju SILES na Tržaški cesti po nesreči padel v parilni bazen delavec Giovan-ni Moratto in pri tem odnesel opekline prve in druge stopnje. Cez dobre tri tedne je prišla v podjetje inšpekcija za delo, ki je ugotovila, da parilni bazeni, kjer doseže voda do 90 stop. vročine, niso bili na vseh straneh ograjeni kot zahtevajo predpisi. Zato je inšpektor za delo prijavil sodišču ravnatelja podjetja Giuseppa Fornasari-ga, ki se je moral včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici. Fornasarig, ki stanuje v Manzanu, je bil obsojen na plačilo globe v višini 50 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. # * * V torek 7. februarja letos je sedel pri kozarcu vina v gostilni v Ul. Faiti 38-letni Giuseppe Tortul, ki stanuje v isti ulici na št. 40. V tem je stopila v gostilno 26-letna Ro-salija Medeot iz Slovrenca, in ko je zagledala Tortula, je stopila k njemu ter zahtevala, naj ji vrne 500 lir, ki ji jih dolguje. Tortul je dejal, da bo to storil, če mu bo Rozalija plačala za pijačo. Beseda je dala besedo, vse pa se je končalo tako, da je Tortul udaril Rozalijo v obraz in jo brcnil v nogo, potem pa je stopil še na cesto in tam prevrnil ter poškodoval njeno lambreto. Vse to je izpovedala Rozalija, ki je 20. februarja vložila tožbo proti Sodnik dr. Fabiani, zapisnikar Smet. «»--------- V nedeljo šahovska simultanka državnega prvaka Cappella jinskega osebja ter sklenili razpisati natečaj za mesto pomožnega tajnika pri tajništvu pokrajinske uprave. Na včerajšnji razpravi pa ni prišlo do razsodbe, ker sta se oba poprej pogovorila in je Medeotova umaknila tožbo. funkcionarja omenjenega ministrstva v Gorici? Goriški meščani imajo pravico to zahtevati, pristojna oblast pa se nima kaj sramovati, če .e bonificirala bolečo točko javne uprave, ki je izzvala najrazličnejše komentarje goriških meščanov. Aretiran pijan šofer Posrednik 35-letni Giuseppe Guanil iz Vidma je pred dobrim letom prejel od goriške kvesture prepoved, da se za dobo treh let ne sme vrniti na Goriško. Čeprav rok še ni potekel, se je včeraj z avtomobilom pripeljal v Gorico. Nalezel se je dobre vinske kapljice ter se potem vozil križem kražem po mestu. V Ul. Garibaldi je za las manjkalo, da ni povozil nekega pešca. Nekaj po 19. uri je zapeljal na križišče pred Verdijevo kavarno, ko je semafor kazal rdečo luč. Stražnik Bruno Peressin mu je prisodil globo, moža pa so spravili v bolnišnico, da so ga z injekcijami spravili k zavesti, ker je zaradi prevelike vinjenosti izgubil razsodnost. Ko so ga izpustili, se ga je spet napil, zato so ga aretirali in prijavili sodišču zaradi vožnje avtomobila v vinjenem stanju, kar mu bo prineslo 6 mesecev zapora in še zaradi kršitve prepovedi o kretanju po goriški pokrajini. «»-------------------- III. etapa mednarodne ciklomotoristične dirke Ciampi z naskokom zmagal na In odvzel Daemsu majico naj Danes četrta etapa Foggia-Campobasso po hriboviti progi z dvema gorskima nagradama FOGGIA, 27. — Potek III. etape ciklomotoristične dirke je bil kaj čuden in skoraj neverjeten. Na 180 km dolgi progi ni bilo nobenih resnih pregrad in je tekla v glavnem po ravnini, medtem ko je bilo tudi ozračje zaradi dežja še kar prijetno za vožnjo. Prvih 60 km so kolesarji prevozili z izletniškim tem- mi 3'39”, 10. Hovenae« V nedeljo 30. aprila bo ob 14.30 v kavarni «Garibaldi», kjer je sedež Goriškega šahovskega kluba, državni šahovski prvak Guido Cappello odigral šahovsko simultanko. Predvidevajo, da bo nastopil proti 35 nasprotnikom, ki bodo za to priliko prišli iz Tržiča in Gradiške ter iz šahovskih klubov Bratuš, Garibaldi in Bosta v Gorico. Nedvomno si je prvak Cappello zadal zelo težavno nalogo, ko se je odločil odigrati simultanko na 35 deskah. Ce pa upoštevamo njegove sposobnosti in dosežke v državnem merilu, tedaj je takšna simultanka povsem v skladu z njegovimi zmožnostmi. Novi 27-let'ni prvak že dolgo časa pozna goriške šahiste, ker se je že izza mladih let športno udejstvoval v našem mestu in premagoval tudi italijanske šahovske mojstre. Po številnih pomembnih zmagah je postal v Peruggi državni prvak. Prvo mesto si je priboril s svojimi genialnimi in duhovitimi kombinacijami, ki niso «ležale» njegovim nasprotnikom, ljubiteljem mrzle in preudarjene igre. Izvršilni odbor šahovskega kluba izre- Avtobus zavozil v avto Včeraj okrog 13. ure se je goriški lekarnar Livio Ales-sani, stanujoč v Ulici IX ago-sto 1 vozil s svojim avtom fiat 11Q0 po Ulici Aquilea proti Gorici. Ko je hotel za železniškim podvozom kreniti proti Ulici Fatebenefratelli pa je privozil za njim mestni avtobus, ki ga je šofiral 55-letni Brantellero Antonio iz Ulice Colombo 3 in zadel od zadaj v avto. Sunek pa ni bil močan in se ni nikomur nič zgodilo. Skoda na vozilih je le majhna. pom. Nepričakovano pa se je Hoevenaers sam odpravil na pot. Kaj ga je pičilo nihče ni vedel in ker se je Daems zbal za svojo rdečo-rumeno majico prvega, je naprosil svojega klubskega tovariša Musoneja, naj kot senca spremlja bežečega. To se je tudi zgodilo in ko je Hoevenaers spoznal, da ne bo vzdržal v napadu, je raje počakal na druge. S svojo akcijo pa je Hoevenaers sprožil alarm in nekateri kolesarji so šli takoj v borbo. Prvi je odšel novinec Spinello, ki je potegnil za seboj nekaj manj znanih kolesarjev. Bega se je udeležil tudi Venturelli. kateremu se je pridružil Daemsov klubski tovariš Ciampi. «Asi» niso odgovorili prepričani, da skupina ne bo šla daleč. Toda Venturelli je prevzel vodstvo majhne karavane in pripomogel, da se je hitrost povečala od 36 na 39 km na uro. Tako se je razdalja stalno večala, dokler si niso bežeči nabrali sedem in pol minute naskoka. Medtem ko je bil Venturelli ob priključitvi k motorju na smrt utrujen, je Ciamp; nadaljeval pot v upanju da bo prišel do etapne zmage in ker je bilo tudi mogoče, do majice najboljšega v lestvici. To se mu je posrečilo, pa čeprav je bil komaj 18-letni Holandec De Haan tudi danes najhitrejši in je Ciampiju v teku tega dela za motorji na 23.190 km dolgi progi odvzel 2’21”. Ta Holandec je še enkrat pokazal, da je favorit za dokončno zmago. Ce jutri ne bo večjih presenečenj kot so bila danes in če se Graczyku in Daemsu ne bo posrečilo spraviti druge na kolena, se lahko reče, da bo zmaga pripadla De Haanu, ki bo tako vpisal svoje ime že v prvem letu profesionalnega udejstvovanja v zlato knjigo te zanimive in originalne dirke. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. CIAMPI SILVANO, ki je prevozil 207,055 km v 5 urah 08’22”, s povprečno hitrostjo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiHiiiiiiiiitiiiimiitiiiMtMimmii m iiiii mm Prometna nesreča je zahtevala č Hudo poškodovani dijak 20-letni Aldo Bagini je umrl v bolnišnici zaradi udarca v glavo - V zadnjem mesecu so bile v Gorici štiri smrtne prometne nesreče Nekaj po polnoči v noči od srede na četrtek je v goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto umrl dijak 20-letni Aldo Bagini iz Ul. V. Veneto 15. Smrt je nastopila zaradi zloma lobanje in dru-ka prisrčno dobrodošlico no-1 gih hudih telesnih poškodb. vemu prvaku, ki se je pravkar vrnil iz Švice, kjer je z uspehom branil italijanske barve, in poziva vse ljubitelje te plemenite igre, da prisostvujejo temu izrednemu športnemu dogodku. Požar na žagi Prejšnjo noč okrog 22.40 so poklicali gasilce na žago Zulli v Ulici Diacono 40, kjer je zaradi prevelike vročine nastal požar v sušilnici. Po enournem naporu se je gasilcem posrečilo odstraniti vsako nevarnost nadaljnjega požara. Povzročeno škodo cenijo na okrog 100.000 lir. Bagini se -je v sredo zvečer peljal z avtomobilom 600 «multipla» v družbi 22-letnega Maria Trampuša iz Ul. Giusti-niani 25 po državni cesti štev. 55 proti Gorici. Na ovinku, kakšnih 100 metrov od Pal-kišč v smeri proti Devetakom, pa je vozilo na mokri cesti zdrsnilo. Ugotovljeno je bilo, da je imelo vozilo tudi precej obrabljene gume. Najprej je podrlo obcestni kamen, potem pa še drevo, ki je raslo ob cesti. Drevo je odbilo avto na cesto, kjer se je prevrnilo. Med tem divjim plesom avtomobila, ki ga Trampuš sploh ni mogel obvladati, sta oba mladeniča zletela na prosto, kar je postalo usodno za dijaka Baginija, ki se je smrtno poškodoval. Avtomobil si je izposodila Krščanska demokracija za svojo volilno propagando. Tisti dan se je ravnokar vračal z enega izmed takšnih propagandnih potovanj. Sreda je bila za Gorico, ki je majhno mesto, kjer se marsikateri dan sploh ne pripeti nobena nesreča, zares črn dan, ker sta tega dne izgubili življenje kar dve osebi, najprej 39-letni Josip Cernic iz Gabrij, ki se je zaletel v Mat tirolijev avtomobil, potem pa še Bagini. Ta velik krvni davek naj bo opomin vsem, ki se poslužujejo vozil in ceste, da smo v Gorici premalo prp vidni. To potrjuje tudi dejstvo, da so bile v aprilu na cestah goriške občine kar 4 smrtne nesreče, in sicer v Ločniku, pri pevmskem mostu v Ul. ^eopardi in v Dolu. 40,230 km 2. Couvreur 5.09TO” z zaostankom 48” 3. Spmello 4’20” 4. Venturelli 4’37”, 5. De Haan 5’56”, 6. De Roo 6’40”, 7. Graczyk 6’48”, 8. Brugnami, 9. Martin 6’52”, 10. Van Aerde 6’56”, 11. Hovenaers 5.15’22”, 12. Ronchini 5.15’32”, 13. Daems 5.15’35”, 14. Gaul 5.15’39”, 15. Bailetti 5.15’44”, 16. Zamboni 5.15’53”, 17. Trape 5.16’01”, 18. Mealli 5.16’09”, 19. Liviero 5.16T8”, 20. Strehler 5.16’45”, 21. Ernzer, 22. Battistini, 23. Balmamion. 24. Guernieri, 25. Gaggioli, 26. Casati, 27. Lacom-be, 28. Franchi, 29. Catalano, 30. Claud itd. SPLOSNA LESTVICA 1. CIAMPI 13.7’34” 2. De Haan 13.9T4” z zaostankom 1’40” 3. Ronchini 13.10’29” z. z. 2’55” 4. Graczyk, 5. Daems, 6. Van Aerde 3’21”, 7. Martin 3’35”, Couvreur 3'36”, 9. Brugna- U. De Roo7l2.Trape,>t3t. J 14. Ernzer, 15- : ]8. Sf- Zamboni, 17 Battis jii-nello, 19. Venturelli, lesi itd. ■«»- SPANSKA «VUELT J Francoz Mahe zwa na cilju II- etap ^ PAMPLON A, 2jeU7 je ^ etapa spanske v p zelo živahna m v .. ,0 f' ljajev. po. QstrI4,, tolefSŽU nem menjavanju frsJ vodstvu je li*l Mahe, toda do^i ni zadostoval, da spl«** nil s prvega^. ® Veleea. p, lestvice domačina .^u jj. Vrstni red na je naslednji: 1. MAHE’'(Fr-),,^ zil 174 km v je P' 2. Manzaneque 3. De Mulder (_. yr>-. 4. Karmany (sp'petel„1,1 Suarez C Sp-), -^'sSeliS Ijnjž ces (Sp.), 7. Mes«l0 C-“ ces v 9. 8. TalamilloJsPj”this liimMiiiiiiiiiiiiiitifiiimliiiMiimiiMitiiliiiiiiniiMiilittiiimiiimmuii rales (Sp.), 1®-itd. H""""' !l|l 00^' Od tu in tanfl Proti «nešportni» razsodbi Vodstvo Juventusa bo vložilo priziv TURIN, 27. — Vodstvo Juventusa je na nocojšnjem sestanku sklenilo vložiti pritožbo proti razsodbi disciplinskega odbora, ki je priznalo zmago Interju z 2:0. Vodstvo je grajalo razsodbo predvsem, «ker nekateri nišo čutili potrebe po ureditvi zadeve na športni način, zaradi česar se bo Juventus oprijel vseh možnosti, da zaščiti interese in tu- sti, da ga disk Greaves se Je * nj3ti hoče v soboto ^ a kariero pred ‘“/Vjorš ‘ŽU stvom. Temu rz® go?0'1,,;* k« ne verjame, di čast kluba«. Zaradi poškodbe hrbtenice Pele bo moral na operacijo RIO DE JANEIRO, 27. — «Crni biser« brazilskega nogometa Pele ni na seznamu i-gralcev, ki bodo zastopali Brazilijo na turnirju za južnoameriški pokal. Govori se, da je zdravnik priporočil Pelčju počitek in tudi operacijo hrbtenice, ker je znano, da je igralec dobil med neko tekmo precejšen udarec. Zdravnik je pripomnil, da je operacija nujna, ker bi bil Pele v nasprotnem primeru izgublien za nogomet. * * * FLORENCA, 27. — Nogometaš Neaplja Emanuele Del Vec-chio se je danes med treningom tako poškodoval, da bo moral najmanj 20 dni počivati. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve lične kosti. Inter se zanima za Seelerja in Suareza MILAN, 27. — Vodstvo In-terja ni hotelo ne potrditi ne zanikati vesti, da je srednji napadalec moštva Hamburger Uwe Seeler že podpisal pogodbo z milansko enaistorico. Potrdilo pa je vest, da je trener Herrera prisostvoval srečanju za pokal prvakov med Hamburgerjem in Barcelono, ker se Inter zanima tako za Seelerja kot za Španca Suareza. bi moral Grea.Ya-neje soboto ali najkas»ej ljo v Milan. dis Chelsea z morebitna u“”‘' v , preprečila naSt®? bo reprezentanci, ki tovpi ’ Portugalsko za s xanja ter prijateljska s —no. hiko, Italijo m ,taP 1. MAJA NA s Propagandni JJL v namiznem Na stadionu "a,»/ cesti bo I. ma.).a., «ijrn|r , m namiznoteniški ra|o moške in ze .'Y, si5' a ■; Nil' St bo po izločilne"’ Turnir se bo za«1 °“e A Vpisovanje P°' 501"' začetkom. Vpis"1 Črna e*» šc vedno taj,nS j™ .- s 3■ s'. (Nadaljevanje ) , f sem te glasl” nd «■- \ šestdeset milj ^aj / Nisem vedel. ^ čem. Nekaj c<* čal. ,ntič s' J »Kdaj ste zadenl vP ste glasove.« te1"1 »ji «Pred «‘"““„,«1» Dvignil sem Zgrozil sem se ‘ »Kaj mislite J '“"t.« £5; na luna noc Mrko, iezn°uSt8, i’ It 1 dal. Cdprl je uf jiHj, { dal. Odpri Ji” (< k govoril, nat ne so f pri, kakor d" j' i» p voriti. Dejali ,p / glasilke ohrom^ ^ J čudno krakanje- no odgovo ril. »Da, res je-» t*’,/ S Buljil je vam% f,* dre oči sveui- , koli nisem škem obrazu jzra& A groze' d»«%V Vstal je’„be ■>* >' odšel iz sobe prl2%, vrata za ga* al S v S S 't; ram, da tudij'tist(> kaj dobro s P -------- koH*c