M
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Haiotnlna znaša: KSTs
ii
• Kopitarjeva . ulica Stev. 6
Izhaja vsak petek
Šl. 13.
V Ljubljani, 25. februarja 1916.
V	Kino Central v deželnem gledališču bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. jako zanimiv spored. Glavna toča je veseloigra v treh dejanjih »Prešerna gospodična«, ki jo je sestavil izvrstni režiser Franc Hofer. To bodo vesele ure, jiolne smeha za občinstvo. Poleg drame »Sovražniki človeštva« bomo videli tudi v iilmu; »Prodiranje naših čet iz Kotora na Cetinje. — Loveen. — Predaja orožja Črnogorcev. — Naši na Cetinju.« Pač izboren spored, ki zasluži največjega zanimanja. Opozarjamo, da je v nedeljo ena predstava že ob pol 11. uri dopoldne, popoldanske se pa pri&no ob 3. uri popoldne. — Od torka 29. februarja do srede 1. marca je na sporedu zopet prvovrstna veseloigra:	»Prepovedan
smeh« in drama »Otrok iz brloga leopardov; v četrtek 2. marca in v petek 3. marca je senzacijski spored: »Skrivnost na Scnsenlieiinn«, velika kriminalna drama. Povsod, kjer se je igral ta napeti kriminalni roman, so bila gledališča razprodana. Ta uprizoritev je res tako zanimiva, da bo tudi v Ljubljani vsak hotel si jo ogledati.
Izpopolnitev delavskega zavarovanja.
V	vodilnem glasilu avstrijske nemške socialne demokracije čitamo članek Matija Elderscha, ki zahteva, naj se preosnova delavskega zavarovanja več ne zavlačuje. Nočemo ob tej priliki zabavljati in pogrevati, da bi že lahko imeli socialno zavarovanje, če bi ne bili socialni demokratje v zavarovalnem odseku z ozirom na ulico razprave leta jn leta zavlačevali. Elderscli izvaja:
Zavarovalni oddelek notranjega ministrstva menda sodi, da se mora odgoditi vsled vojne naše delavsko zavarovanje in da se more govoriti o njem seie, ko se vrnejo redne razmere. Nikjer ne opažamo, da namerava ta urad preosnovo pospešiti. Izvzemši odredb za silo začetkom vojske, s katerimi se omogoči omejitev dajatev, so se pospeševale le akcije, ki nalagajo no-siteljem delavskega zavarovanja vojne namene, kakor akcije za varstvo proti mrazu in za pohabljence.
Ne strinjamo se z nazorom zavarovalnega oddelka. Sodimo marveč, naj
se izvede še med vojsko preosnova delavske zavarovalne postavodaje in zavarovanje invalidov, da se izpolni upravičena zahteva delavstva, kar se je že pred enajstimi leti slovesno obljubilo in da se zopet ne odgodi za dolgo dobo. Opozarjati moramo, da se je invalidno zavarovanje ponovno omenjalo v prestolnih govorih kot neodložljiva državna preskrbovalna odredba in do so njeno potrebo priznale vse politične stranke. Pač niso meščanske stranke ob posvetih preosnove kazale potrebnega veselja do' dela, ki ga ni manjkalo, kadar je šlo za to, da so pospeševale koristi kapitala. (Še enkrat: Elderscli ne pove, da so bolj kot zastopniki kapitalističnih struj zavlačevali rešitev predloge o socialnem zavarovanju ravno socialno demokraški poslanci s svojimi dolgimi govori v odseku in v pododseku.)
Ni verojetno, da bi se tako godilo tudi po vojski, ne verujemo, da bi razlogi državnih financ ali industrijske koristi povzročile odklonitev invalidnega zavarovanja. Nihče po tej vojski ne more več izročiti delavcev beraški občinski ubožni preskrbi v slučaju starosti in delanezmožnosti. Ni se torej bati, da bi državna oblast in stranke odklonile to zadevo. Bati se je le, če se skliče takoj državni zbor, ali če se razpišejo nove volitve, da bi zaostala radi potrebnih novih stvari preosnova. delavskega zavarovanja. Ravno obilico tvarine, o kateri bo moral državni zbor sklepati, lahko porabijo nasprotniki preosnove, da neopaženo zavlečejo preosnovo.
Državna skrb za invalide vojske ne more ostati v skromnem okviru, ki je sedaj navaden. Država mora poseči globokejše v žep, a izdatek bo padal vsako leto, ker bodo umirali vojni invalidi; pač se pa bo povišal državni prispevek socialnemu zavarovanju vsako leto. Oba naslova naj bi se finančno tehnično spojila.
Dalje se zavzema Elderscli proti razcepitvi bolniškega zavarovanja, za višjo bolniško podporo in da bi zvišali tudi invalidne in rente vdov.
Zahteva končno, naj se preosnova. delavskega zavarovanja izvede po § 14.
Tudi mi ne ugovarjamo, če se socialno zavarovanje izpelje po S 14. Nujno je pa tudi potrebno socialno zavarovanje tudi poljedelskim delavcem in tudi samostojnim, da ljudje ne bodo po vojski silili drugam. Želimo, kar smo med vojsko že enkrat zapisali: vlada izvedi neniudCHtta socialno zavarovanje!
Koliko denarja požre vojska.
Vojska požre strašne vsote, a naj-dražja kupčija je Angležem. Kakor trdi finančni strokovnjak dr. Sclnvarz, so izdali Angleži za oborožitev, preskrbo, stanovanja, prevažanje čet, zgradbo in vzdržavanje vojnih ladij do 31. decembra najmanj 20 tisoč milijonov mark; Francija je izdala, v tem času nad 14 tisoč milijonov, Rusija 20 in pol tisoča milijonov in Italija okroglo 5 in pol tisoča milijona mark. Neposredno so pa izdali naši sovražniki vsaj 21 tisoč milijonov. Anglija je izdala na preduje-mih svojim zaveznikom in svojim naselbinam do konca leta 1915 približno sedem tisoč milijonov, Francija pa okroglo en tisoč milijonov. Podpore in druga socialna bremena cenijo Angleži na poldrug tisoč milijonov, Francoska na dva in pol tisoča milijonov, v Rusiji je število rodbin vpoklicancev še višje kakor v Franciji. Rusija mora tudi skrbeti za 12 milijonov poljskih beguncev, med njimi jih je tri milijone zelo revnih. Rusijo stane to okroglo dva tisoč milijonov kron. Italija izda v te namene le nekaj sto milijonov. Franciji je odpadlo v rednem na odpravi carine
nrH,?Hmra m ker 80 se zniža-le urnev-m Jh ri 1rune ('anne> tisoč milijonov in,uk dohodkov, Rusiji pa približno
ri tisoč milijonov; Rusija je namreč odpravila monopol žganja; Italiji pa •>00 milijonov mark. Angliji na državnih dohodkih ni veliko odpadlo. Gbre-S* držf.vnih dolgov so se povišale na 900 milijonov mark v Angliji na 700 milijonov v Franciji, na 1000 mififonov
Italiji^1 ln na milijonov mark v
Za vojsko so izdale države zvezane v sporazumu do konca leta 1915 nad osemdeset tisoč milijonov mark.
Anglija je pokrila z davki dozdaj le šest do sedem odstotkov izdatkov.
Angleški vojni davki pokrivajo le obresti in vojne pokojnine. Davke so si v Angliji že tako povišali, kakor bi jih ne bili nikdar v mirnih časih. Tudi Rusija je povišala zelo med vojsko davke, a z davki je pokrila le štiri odstotke izdatkov za vojsko in ni pokrila niti, kar je izgubila vsled odprave monopola na žganje. Italija je tudi zelo hudo navila davčni vijak, a dobila je tem potom le 200 milijonov mark.
Ker vojnih stroškov z rednimi dohodki niso mogli pokriti, so jih pokrili z izrednimi sredstvi: s posojili, z bankovci in z državnim denarjem. Do leta 1915 so najeli Angleži dolgotrajna posojila 19 tisoč milijonov, Francozi 8 tisoč milijonov, Rusi 5.800 milijonov, Italijani 1.700 milijonov — torej vsi skupaj nad 80 tisoč milijonov mark; s posojili, ki se kmalu vrnejo, so si izposodili doma in v inozemstvu nad 21 tisoč milijonov, z bankovci in z državnim denarjem pa nad 20 tisoč milijonov mark.
Med napravljenimi izdatki v prvih 17. mesecih vojske še niso spravili pod streho nad 42 tisoč milijonov. Te številke dokazujejo, kakšne težave mora premagati sporazum in še posebno glavni posojevalec Anglež, da spravi pod streho vsote, ki jih potrebuje, pri domačih bankah in pri bankah v inozemstvu in kakšne težave bi tudi še imel, če se že tudi jutri sklene mir.
A kaj, če se bomo vojskovali še, kakor napoveduje sporazum, do konca leta 1916. Povišali bi se tako direktni kakor indirektni davki, obresti bi se povišale ob vsakem novem posojilu. Prvo vojno posojilo je izdala Anglija po 3y2%, drugo po 3'/!>%, tretje razpiše s 5%, a seveda se ne ušteva vsota, ki so jo morali plačati bankam. V Ameriki si je pa izposojeval bogati Anglež proti 6% in še več pri Morganu. Druge države sporazuma morajo plačati še višje obresti.
Lahko se pričakuje, da poskočijo vojni izdatki Anglije 1. 1916. na 100 milijonov mark dnevno, a že zdaj znašajo
Karavana. viliem Hauff-
Skozi puščavo je popotovala velika karavana. Na obširni ravnini, kjer ne vidiš drugega kakor pesek in nebo, si čul že daleč zvonce veljblodov in srebrne zvončke konj. Gost prah pred karavano ti kaže, da se ti bliža; če je razgnal rahel veter oblak prahu, se ti oči zablešče po bleščečem orožju in po svit-lih oblekah. Tako se je predstavila karavana nekemu možu, ki je prijezdil od strani. Jezdil je lepega arabskega konja, pokritega s tigrovo kožo, srebrni zvončki so žvenketali na rdečih jermenih, na glavi konja šop rangarjevih peres. Jezdec je izgledal krasno; obleka je bila primerna lepemu njegovemu konju: bel turban, bogato pretkan z zlatom, mu je pokrival glavo; suknja in široke hlače so bile kričeče rdeče barve; zakrivljen meč z dragocenim držalom mu je visel ob strani. Turban mu je pokrival globoko obraz, izgledal je s svojimi črnimi očmi, ki so bliskale pod gostimi obrvmi, z dolgo brado in z
več, v Rusiji stane vojske vsak dan 63,
v	Italiji 21 in v Franciji 60 milijonov na dan. Vsak dan stane torai vojska sporazum 244 milijonov mark, na leto toraj 88 tisoč milijonov mark, a povišajo se lahko vojskni izdatki tudi na 100 oziroma 110 milijonov mark. Če bo trajala vojska 29 mesecev, bo dolžan sporazum 170 do 190 tisoč milijonov mark, ki jih bodo morali priračunati dolgovom pred vojsko, ki so znašali 70 tisoč milijonov mark. Pripomniti mdramo, da znaša, celo premoženje Italije 70, ono Francije pa 230 tisoč milijonov mark. Predstavi si zato vsak lahko, koliko premoženja bo uničenega čez eno leto pri nam sovražnim državam.
Ruski bankovci so bili pokriti pred vojsko z zlatom z 98%, francoski z 62, italijanski z 51%. Koncem leta 1915. je padlo pokritje z zlatom v vseh treh navedenih državah na približno 30%. Računa se, da pade letos meseca decembra kritje bankovcev z zlatom pri ruski banki na 17, pri francoski na 20, pri italijanski pa na 16%, a tudi angleško kritje bankovcev z zlatom se bo zelo znižalo.
Angleško denarno moč najbolj slabe njene zaveznice. Vrednost ruskih bankovcev je padla že zdaj za več kakor 50%, trajni primanjkljaj v proračunu presega že pet tisoč milijonov mark. V Rusiji se pripravlja državni bankerot. Tudi v Italiji se ga boje posebno, ker so bili davki na laškem že pred vojsko strašno visoki.
Ni dvoma: če bo vojaka trajala še celo leto 1916., mora. obubožati tudi Anglija. Smešno je pa, če kdo sodi, da zmaga finančno sporazum vojsko Še leta in leta.
Toliko časa kolikor vzdrži sporazum, vzdržita tudi osrednji velesili s svojimi zavezniki in ker imamo prav za prav doma vse, kar neobhodno potrebujemo, se po vojski tudi gospodarsko prej okrepimo kakor naši sovražniki.
zakrivljenim nosom divje, drzno. Ko se je približal jezdec na približno petdeiset korakov prednji četi karavane, je pognal svojega konja in se je nahajal hitro na čelu četice. Bilo je nekaj nenavadnega, da jezdi posameznik skozi puščavo, zato so nastavili tudi čuvaji svoje sulice proti njemu.
. »Kaj hočete,« zakliče jezdec, ko ga tako bojevito sprejmejo. »Mislite li, da napade en sam vašo karavano?«
Čuvaji se sramujejo. Pobesijo svoje sulice. Njih poveljnik jezdi k tujcu in ga vpraša, kaj želi.
»Kdo je gospodar karavane?« vpraša jezdec.
»Karavani ne gospodari en sam gospod,« odgovori čuvaj, »več trgovcev potuje iz Meke domov. Spremljamo jih skozi puščavo, ker večkrat nadleguje popotnike razna sodrga.«
»Peljite me torej k trgovcem!« zahteva tujec.
»To se zdaj ne more zgoditi,« odgovori poveljnik, »jezditi moramo brez odmora dalje; trgovci se nahajajo vsaj
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Naše skupine opozarjamo na § 30. pravil J. S. Z., ki določa:
§ 30. Skupine imajo vsaj četrtletni« svoje shode.
Na glavnem letnem shodu, ki se vrši po Novem letu vsaj do konca meseca februarja, se poda računski zaključek, poročilo o delovanju skupin« ter se voli nov odbor.
Načelstvo odločno zahteva od vseh svojih skupin, da morajo izvesti letos občne zbore. Lani nismo pritiskali, letos pa moramo, ker morajo naše skupine delovati tudi med vojsko. Rekel bo eden ali drugi, da. tega ali onega ni več. Že res, ampak slovensko krščansko socialno združeno delavstvo mora pokazati, da je vsak član, vsaka članica sposobna za odborništvo skupine. Skupinska vodstva, na plan! Pokažite, da se dela ne strašite!
Ker se zdaj zahteva, da morajo biti zborovanja oblastem prej naznanjena kakor v rednih časih, naj skupinska vodstva javijo centrali vsaj 20 dni prej, kdaj, kje in ob kateri uri prirode občne zbore.
Naj se občni zbori izvedejo vsaj vsi marca!
Načelstvo J. S. Z.
* * *
Na občnem zboru J. S. Z. skupina uslužbencev »Katoliškega tiskovnega društva« dne 20. svečana 1916 se je odobrilo poročilo blagajne (poročal tov. Tomec) in sprejelo na znanje poročilo o poslovanju skupine. Izvolil se je sledeči skupinski odbor:
predsednica: Pavla šifrer.
Podpredsednik: Ivan Danič.
Zapisnikarica: Gabrijela Skubic.
Blagajnik: Frančišek Tomec.
Odborniki:	'
Fani Remec.
Minka Eržen.
Ela Balant.
Nadzorniki:
Angela Dolar.
Albina Jezeršek.
četrt ure za nami; a če hočete naprej jezditi z menoj, dokler se ne utaborimo, da opoldne počivamo, rad ustreženi vaši želji.«
Tujec ničesar ne odgovori. Potegne dolgo pipo, ki jo je imel zavezano na sedlu. Prične močno pušiti in jezdi dalje na poveljnikovi strani. Poveljnik ni vedel, kaj naj misli o tujcu. Ni se upal, da bi ga vprašal po imenu. Umetno je poizkušal uvesti razgovor, a tujec mu je odgovarjal na vprašanja, kakor: »Vaš konj dobro jezdi!« »Dober tobak pušite!« in podobno kratko: »Da, da!« Končno prijezdijo tja, kjer so nameravali počivati. Poveljnik razvrsti straže, sam pa je ostal pri tujcu in čakal karavano. Jezdilo je mirno 30 bogato obloženih velblodov; vodili so jih oboroženi vodniki. Na petih 'leipih konjih je prijezdilo pet trgovcev, gospodarjev karavane. Bili so večinoma priletni možje, resni; le eden je bil se mlad, živahen in vesel. Karavano je zaključilo veliko velblodov in tovornih konj.
Postavili so šotore in razvrstili ko-
sto. Že pi^ecej časa je, ko se je to predlagalo in od takrat so se predlogi večkrat ponovili. Nekaj se pa pozabi: Če bi izdelavala tobačna režija eno samo vrsto cigaret, bi se pomanjkanje ne odpravilo, ker bi se surovine ne povišale. A še važnejše kot to je; stroje bi morali izenačiti; a kako naj se misli zdaj na to? Recimo, uvede naj se enotna cigareta brez ustnika; takoj bi morali počivati stroji, ki izdelujejo cigarete z ustnikom. A če bi tudi izdelavali dve vrsti cigaret: z in brez ustnika, bi ne mogli stroji zadostovati, ker n. pr. stroj, ki izdeluje vitke cigarete »Dames«, ne more izdelovati tudi debelih »Sultan«. Ne mali vzrok, da se ne more izdelati dovolj cigaret, je, ker ni dovolj moči, ki znajo streči strojem.
Taka cigareta bi tudi težko dopad-la občinstvu. Seveda bi bila srednje vrste, ne po okusu razvajenih kadilcev; cena bi se morala ravnati po povprečnem računu, bila bi toraj višja, kakor sedanjih navadnih vrst, kar bi zelo zadelo revnejše sloje, veliko bi jih moralo opustiti kajenje. Če še pripomnim, da bi se otežkočilo tudi zavijanje, ker bi se ne porabili razpoložljivi ovoji; skratka: preosnovati bi se moral ves obrat. Ti razlogi so dovolj tehtni proti uvedbi enotne cigarete.
Predlagalo se je dalje, naj se meša cigarni tobak s cigaretnim. Naglašati se mora, da sta si v okusu različna ci-garni in cigaretni tobak in da se tudi cigarni tobak nabavi s težavami. Z vojno upravo je pa že zdavnaj dogovorjeno, da se obratuje blago monopola kakor vojno blago. Manjka železniških voz. Besno pa pač nihče ne zahteva naj se zapostavi tobaku vojno blago.
Migrena ali glavobol se d& lahko odpraviti s Fellerjevim blagodišečim, bolečine lajšajočim. iti osvežujočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Omoči se z njim čelo in senci ter se pusti fluid počasi izhlapeti, kar vpliva silno blagodejno. Kdor ve iz izkušnje, da mu pri glavobolu toplota bolj ugaja, ovije senci, ki ju je vtiral z »Elsa-Fluidom«, s suhim robcem. 12 steklenic pristnega, bolečine lajšajočega »Elsa-Fluida« poSlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg št. 264 (Ilrvatska).	(ev)
Tobačno delavstvo.
POMANJKANJE TOAČNIH IZDELKOV.
Cigaret in cigaretnega tobaka ved-no bolj primanjkuje. Na Dunaju, tako piše nemško glasilo naše zveze, skoraj ni mogoče več kupiti nekaj cigaret ali ovoj cigaretnega tobaka. Skoraj na vratih vseh trafik se blešče napisi: Cigarete in cigaretni tabak prodan.« Prizadeti seveda niso le kadilci, marveč tudi trafikanti, ki so predlagali tobačni režiji celo vrsto predlogov, kako naj se vsaj omile posledice pomanjkanja cigaret. Dunajski dnevni listi poročajo o tem:
Vodstvo zveze trafikantov je predlagalo tobačni i*ežiji glede na pomanjkanje cigaret, naj se tobačni listi, ki so primerni po svoji finosti tako za smod-ke kakor tudi za cigarete ali za cigaretni tobak, zmešajo z dragimi vrstami cigaret ali cigaretnega tobaka, da se poviša množina cigaretnega tobaka. Posamezne vrste naj se ne izdelujejo, pomnože naj se pa tiste vrste, ki se bolj prodajajo. Ustavijo naj se tiste smod-ke, ki jih manj »pečajo, prihrajnjen tobak naj se porabi za izdelovanje cigaret. »Najfinejšemu ogrskemu cigaretnemu tobaku« ali »srednjefinemu turškemu cigaretnemu tobaku« enak je marsikateri tobak za smodke, če ga še ne prekaša. Vojna uprava naj bi tudi dovolila, da se postopa z blagom državnega monopola tako, kakor z vojnim blagom, da se hitrejše dovaža. Sedanje prometne razmere pač ne odpravijo pomanjkanja toibaka. Na opisani način bi se pač doseglo, da bi dovedli tisto množino tobaka, s katero bi premostili največji primanjkljaj. To je tudi za to potrebno, da dobe vojaki cigarete.
Nasproti nekem uredniku »Oester. Volkszeitung« je izrazil generalni ravnatelj tobačne režije pl. Scheuchen-stuel:
Ni prvič, ko se mi predlaga, naj se osredotočijo tobačni izdelki na eno vr-
nje okoli njih. V sredi je stal velik šotor iz višnjeve svile; tja pelje poveljnik tujca. Ko vstopita skozi preprogo, viddta, da sede trgovci na z zlatom pre-tkanil blazinah; črni sužnji so jim stregli z jedjo in pijačo.
»Koga ste pripeljali?« zakliče mladi trgovec poveljniku.
Preden odgovori poveljnik, pa pra-
vi	tujec:
»Zovem se Selim Baruh. Iz Bagdada sem. Popotoval sem v Meko, a ujela me je neka roparska tolpa. Pred tremi dnevi sem ji skrivaj ušel. Veliki prerok je dopustil, da sem v veliki daljavi zaslišal zvonenje vaše karavane. Prišel sem zato k vam. Dovolite mi, da potujem z vami. Svojega varuštva ne boste podelili nevrednemu. Ko pridete v Bagdad, vas bogato nagradim, ker sem nečak velikega vezirja.«
Najstarejši trgovec izprejrovori:
»Selim Baruh, dobrodošel v naši senci. Veseli smo, ker ti moremo pomagati. Pred vsem se pa vsedi, jej in pij z nami ...«
Okno v svet.
Umetno mleko. Angleški zdravniški list objavlja poročilo o poizkusu, kako bi se napravilo umetno mleko. V Londonu so preiskali svojstva arachisa, ki se mnogo rabi v lekarnah radi hranilnega olja, ki daje diabetikon. Plod arachisa je bogat hranilnih snovi in maščob, ki znašajo 45% vse sestavine. Za izdelavo mleka se mora sad osušiti, stolči in skuhati v alkalični vodi. Tej tekočini se ,pridene dekstrina in soli, ki se nahajajo v naravnem leku. Kuhati se mora precej dolgo in mešati vzdržema. Potem se precedi in predela z raznimi mesnimi kislinami in v dveh urah je snov gotova. Naposled se preda tekočina vnlivu enega mikroba mlečne bakterije, ki so vzgojene v ta namen, in to napravi mleko tečno in ukusno. Cena umetnemu mleku bi bila komaj
polovična naravnemu mleku. Ostanek ploda je še poln hranilnih snovi in bi se izvrstno rabil za krmilo. Po barvi se ne razlikuje prav nič od pravega mleka, samo malo tanjše je. S kavo pa ta nedostatek izgine. Predno se rabi, mora se steklenica stresti, ker se maščoba sesede na dno.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi S
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
w 1HBH v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
F limfi! ijobuhmh
a . SMSiS	Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim Planom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavici, otroško obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, snkanoa Itd.
Jrtdttskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
,Našo Moč‘.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specijalnn trgovina šivalnih s'rojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih ce-nah in obrokih od strokovna-i kov priznano najboljšo šivalne st roj o v Evropi in to so PFAFF v veliki issoin in zatuli. lOletna pismena garancija!
Pouh o vezenju vsah i:s brezplačno. Pridni posredovalci se iščejo.
^rj£ZUCZJ£l
A JsL <§k 3
-7/--7/--7/--7/----7/—7/=ry/l
Jk
MS, M@stoa trg št©v. 1®
H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno jf sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“■ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti § v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse §? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi s. p, pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g ‘ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- « ših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- = finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja iu puha. 5 Vedno sveže blago!	~
Gospodarska zveza v LJubllanl
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgootuo
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
najboljša, najsigurnejša prilika za štedeniel
Ljudska Posojilnico
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Lluhlianl, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
31 01
|4 |o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milij°n°v kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
dobro
sredstvo za želodec
pospešuje tek in prebavo ter odvaja.
6 Škatlic franko 4 K 40 h, 12 škatlic franko 8 K 40 h. Lekarna E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 264 (Hrvatska). Bolečine urno odpravi Fellerjev Elza-fluid. Dvanajsterica za poskušnjoOK.
Fellerjeve tek vzbujajoče, želodec krepčajoče, lagodno odvajajoče rabarbara-kroglice z znamko
Elza-kroglice