kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 SMRT GRENADIRSKEGA STOTNIKA MEHADIA 1770 ferdinand tancik-branko korošec IN MEMORIAM viSjemu kustosu Ferdinandu Tanciku, kolegi in prijatelju. Med preučevanjem arhivalij o zemljemercu, idrijskevfi rudniškem upravniku, kartografu in piscu Francu Antonu pl. Steinhergu, sem v fasciklu aktov Testamenta in zapuščinski zapisniki Arhiva Slovenije našel tudi sveženj listin, ki se nanašajo na grenadirskega stotnika Jožefa Antona pl. Steinberga. Dokumenti so sicer v tesni zvezi s stotnikom Steinbergom, vendar posredujejo tudi podatke, ki so zanimivi tudi za vojnega zgodovinarja. Pokojni višji kustos je rad raziskoval in preučeval takšno gradivo. Odločila sva se, da vsak s svojega interes- nega vidika preučiva gradivo ter ga puhlicirava. Zal je nenadna smrt prijatelju onemogočila namero in njegov del članka je ostal v osnutku. Dosedanje sodelovanje med nama mi je dalo toliko moči in poguma, da sem sestavek dokončal sam v trdni veri, da se v njem nisem preveč oddaljil od za- snove, ki si jo je zastavil pokojni prijatelj. S tem skromnim poskusom se skušam oddolžiti tudi njegovi nesebični strokovni pomoči. Branko KQTQJec .....^ 1. Deželno glavarstvo v Temišvaru na Ogr- skem je februarja 1771 poslalo deželnemu glavarstvu Vojvodine Kranjske v Ljubljani sveženj listin, ki mu jih je poverilo tamkaj- šnje vojaško poveljstvo v nadaljnje ukrepa- nje: listine obravnavajo primer umrlega gre- nadirskega stotnika in poveljnika vojaških enot v Mehadiji, Antona Jožefa pl. Stein- berga. Po predpisih, ki so v vojni administraciji avstrijske monarhije veljali za primere smrti pripadnikov armade v mirnem času,^ je štab- ni avditorija vojaškega poveljstva v Mehadiji komisijsko popisal imetje pokojnega stotni- ka Steinberga, uredil in poravnal njegove osebne dohodke in denarne obveznosti ter overovljene akte izročil skupaj s pokojniko- vima oporokama svojemu nadrejenemu, te- mišvarskemu vojaškemu poveljstvu. To jih je potem s spremnim dopisom odposlalo v Ljubljano. Originalne listine so ostale v ar- hivu deželnega glavarstva v Ljubljani, svoj- cem umrlega je glavarstvo izročilo le njiho- ve prepise. V ovojnico s številko 116 fascikla Testa- menta in zapuščinski popisi Arhiva Slovenije je vloženo spremno pismo temišvarskega de- želnega glavarstva, dvoje originalnih oporok umrlega stotnika, na poveljstvu v Mehadiji sestavljeni in overovljeni popis njegove imo- vine ter overovljeni prepisi denarnih terja- tev in poravnav obveznosti iz zapuščine umr- lega. Gotovinski obračun stotnikove zapušči- ne je opravila štabna blagajna poveljstva v Mehadiji, prepisi posameznih obračunskih prilog in potrdil so zvrščeni po abecednem redu (lit. A do lit. I). Aktov ali zaznamb o ukrepih kranjskega deželnega glavarstva v tej ovojnici ni; sicer pa namenu tega sestavka ti niti niso potrebni. 2. Navedene listine posredujejo bralcu dvoj- no sliko: obe oporoki identificirata osebnost umrlega grenadirskega stotnika, zapuščinski zapisnik in obračun pa posredujeta podobo osebnih razmer materialnega in življenjske- ga okolja takratnega armadnega višjega ofi- cirja v sicer nemirnem skrajnem vzhodnem mejnem območju monarhije med dvema voj- nama s Turčijo v letih 1739 in 1788. Prvo oporoko je umrli stotnik sestavil ter podpisal 23. januarja 1758 v Ljubljani. Njeno besedilo je napisano v neformalnem slogu, z vrinjenim vstavkom ter brez overovitve prič, ki je za veljavnost tovrstnega dokumen- ta potrebna. Stotnik jo je napisal — kot na- vaja sam v uvodnem stavku — pred odho- dom na bojišče^ ter v njej določa za svojega glavnega dediča sina Leopolda. Svoji ženi in morebitnim bodočim otrokom voli v poročni pogodbi predvideno in določeno vzdrževalni- no, svojemu očetu, »od katerega sem v svojem življenju vse najboljše prejemal«, pa zaupa skrbništvo nad sicer mladoletnim sinom in dedičem Leopoldom. Vstavek pooblašča za skrbništvo stotnikove tri brate za primer, če bi njegov oče umrl pred opravljanjem skrb- ništva nad vnukom ali med njim. Razen si- novega ne navaja osebnih imen žene, očeta ali bratov, prav tako ne vsote vzdrževalnine ali imovinskega stanja zapuščine, oporoko — prej bi jo lahko šteli za izjavo — pa oporeč- nik podpiše s svojim polnim imenom in vo- ^ 97 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 jaškim statusom: Anton Jožef pl. Steinberg, grenadirski stotnik karlovško-ogulinskega re- gimenta.^ Druga oporoka je datirana 9. januarja 1768 ter jo je stotnik Steinberg narekoval uprav- niku vojaške bolnice (lazareta) v Mehadiji (mestece v Transilvanskih Alpah; glej tudi zemljevid), podpisala pa sta jo kot priči Mar- kiz Giovanni Gadio in nadzornik lazaretske karantene J. Wolfgang Berghandt (Bergant). Sestavljena po veljavnem običaju je oporoka lazdeljena v deset točk, od katerih prvih se- dem določa način pogrebnega obredja ter de- narna volila cerkvi, duhovščini in pogrebcem. V osmi točki oporoke naroča Steinberg porav- navo dolga trgovcu Amigu Mayerju v Temiš- varu, v deveti določa volilo ženi Elizabeti, rojeni Mannzwerth in sinu Leopoldu, v de- seti pa pooblašča poveljujočega generala, ba- lona von Lietzena, za izvršitev oporoke. Glavni dedič je žena Elizabeta, doma v Ljub- ljani na Kranjskem, z njo naj uživa dedišči- no tudi edinec Leopold. Skrbništvo nad njim ni več omenjeno, prav tako ne stotnikov oče j in bratje, ki bi skrbništvo lahko prevzeli. De- diščina znaša 553 zlatnikov in 22 in pol kraj- carja v gotovini, dolgovi naj se izplačajo iz te vsote. Oporočnik se je podpisal samo z rodbinskim imenom kot stotnik grenadirjev v Medahiji,^ svoj podpis je overovil z oseb- nim pečatom. Drugo oporoko je stotnik Steinberg, ki je bil tisti čas poveljnik grenadirskega polka v Mehadiji, narekoval na bolniški postelji »v hudi bolezni«, kot je naročil zapisati v opo- roki, ter močno zaskrbljen »za blagor svoje duše« in spokojno smrt, ki pa ga je doletela šele jeseni leta 1770. Zapuščinske zadeve je prevzel v ureditev štabni avditorij poveljstva v Mehadiji. Da zadeva ni potekla gladko, razberemo iz popisa stotnikove zapuščine ter predvsem iz prilog h gotovinskemu obračunu zapuščine. Štabna avditorja Josip Seifert in Johann Frigott sta v Medahiji, sedežu grenadirskega poveljstva ter službenem mestu svojega po- veljnika, stotnika Steinberga, zbrala ter po- pisala vse terjatve do pokojnika, jih porav- 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nala iz zaostale stotnikove plače, ki pa ni pokrila vsote dolgov ter je avditor Seifert razliko primaknil iz svojega žepa, in blagaj- : niški zapisnik zadeve s popisom zapuščine vred poslala generalnemu poveljstvu v Te- i mišvar. Tu se je vprašanje stotnikove imo- vine zopet zapletlo. Del Steinbergove lastni- ne je namreč ostal v Ogulinu in Karlovcu, v ' garnizijah, kjer je stotnik Steinberg službo- \ val pred premestitvijo svojega polka v Me- : hadijo. ^ Popisovalca Steinbergove mehadijske za-: puščine sta priložila svojemu zapisniku pre- pis pisma nadporočnika ogulinske garnizije, von Passeja, iz leta 1765 (prepis kot priloga lit. B), v katerem le-ta Steinbergu sporoča, I da je uspel na licitaciji razprodati le del stot- ^ nikove tamkajšnje imovine,« »ker kot vam' (tj. Steinbergu) je znano, so bile zahteve va- : še soproge zelo velike in je to povzročilo obi- < lo neljubih posledic, za katere ne morem j prevzeti odgovornosti. Ostalega pa zaradi za- i htev upnikov in drugih nihče ni maral ku- i piti. Tukajšnjemu vojnemu poveljstvu bi i bilo nadvse prav, da sami prevzamete svoje ; stvari in jih spravite odtod predvsem zaradi tega, da se onemogočijo nadaljnje nevšečno- sti.« Zelo zgovorno pismo, kljub vsemu pa Steinberg preostale imovine v Ogulinu ni prevzel ter je ostala na skrbi tamkajšnjega poveljstva. Tudi pismo stotnika de Wienbur- ga iz garnizije v Karlovcu, datirano 18. feb- i ruarja 1770 (aktom priloženi prepis lit. C),; zgovorno priča, da se je bolni Steinberg sku- ; šal znebiti v Ogulinu in Karlovcu puščenega ; pohištva in stanovanjske opreme z licitacijo, ^ ki pa de Wienburgu verjetno iz istih razlogov ' kot von Passeju v Ogulinu leta 1765 ni uspe- ; la. Tudi lastništvo licitirane opreme je mora- . lo biti vprašljivo, sicer de Wienburg ne bi: omenjal pritožb in jeze karlovškega gar ni- : zijskega poveljnika. Po Steinbergovi lastnini \ so torej segali njegova žena in številni upni- \ ki, kar je je ostalo, je obtičala v rokah gar- \ nizijskih poveljstev. Po stotnikovi smrti v oktobru 1770 je štab- ^ ni avditorij generalnega poveljstva v Temiš- : varu odprl Steinbergovo ljubljansko oporo- ko iz leta 1758, ki je avditorij v Medahiji ni odpiral. V tem dokumentu določeni glavni de- dič, sin Leopold, je bil v času očetove smrti gojenec Vojne akademije v Dunajskem No- vem mestu^ in še mladoleten, stotnikovi oče ter brata duhovnika niso več živeli. Med svo- ! jo boleznijo je ovdovel, sin Leopold ter ljub- ; Ijansko sorodstvo pa, kot kaže, niso uveljav- i Ijali zahtev po njegovi mehadijski zapuščini. I Avditoriat in poveljstvo v Temišvaru sta sku- j šala urediti zadevo, kakor sta vedela in znala. < Precej utemeljena pa je domneva, da so se i zdele zadeve z zapuščino in dedovanjem stot- | nika Steinberga poveljstvu toliko zamotane ; SI. 1. Grenadir avstrijske redne armade v uniformi in z opremo iz let 1758—1770. Sl. 2. Grenadirski zastavnik. SI. 3. Grenadirski stotnik 99 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 in odveč, da je naročilo tajniku avditorija, dr. Francu pl. Frangenfeldu, popisati le stot- nikove mehadijsko imovino ter overovljeni popis s prilogami odstopilo civilnim oblastem (deželnemu glavarstvu) v Temišvaru. 3. Zapuščinski zapisnik stotnikove imovine — INVENTARIUM und Respective Schatz Li- bell — navaja aktivni del imetja ter izdatke (passiva), ki so bili od zapuščinske glavnice odvzeti za poravnavo stroškov za stotnikov pogreb in dolgove. Predvsem popis aktive — Steinbergovih osebnih stvari in stanovanjske opreme — je zanimiv in zgovoren dokument ne samo o osebnosti umrlega stotnika, tem- več tudi o življenjskih razmerah in okolju, v katerem je kot poveljujoči častnik živel. Seznam pisem'^ in pisanih dokumentov na- vaja poleg zadevo spremljajoče koresponden- ce še naslednje dokumente: originalno oporoko pokojnika, datirano 9. januarja v Mehadiji,^ prepis oporoke pokojnikovega očeta Fran- ca Antona pl. Steinberga, datirane v Ljublja- ni dne 15. sept. 1762 in prepis popravka te oporoke z dne 10. junija 1764,*° ter povelje c. k. dvorne vojne komore z dne 9. maja 1759 o stotnikovi premestitvi v kar- lovški generalat Vojne krajine. Popis zlatnine, srebrnine in drugih drago- cenosti našteva: pozlačen prstan iz tombaka*' z vdelanim brušenim turkizom, staro žepno uro iz tombaka, garnituro (6 kosov) srebrnega namiznega jedilnega pribora z majhno zajemalko, šesti- mi kavnimi žličkami in solnico, srebrni jedilni pribor za eno osebo, srebrno ovratno zaponko, garnituro medeninastih uniformnih zaponk z vložki iz dragega kamenja, razbit zlat medalj on z deškim portretom, pokvarjeno medeninasto stensko uro v črnem lesenem ohišju, dvajset manjših in različnih uniformnih srebrnih gumbov, ki pa po mnenju popiso- valcev niso vredni ocenitve. Seznam oblačil vsebuje: močno obrabljeno uniformo: suknjo, suk- njič in hlače, rdečo uniformno suknjo s srebrno obrobo, obrabljeno rdečo suknjo in enak suknjič iz hlačevine (Kamisoll) z zlatimi (= verjetno le pozlačenimi) zaponkami. obnošeno platneno suknjo mišjerjave bar- ve, hlačevinasto modro letno suknjo in hlače, staro in zelo obrabljeno pepelnatosivo let- no suknjo, obnošen moder platnen suknjič (Kamisoll), dva bela barhantasta telovnika, gamašne hlače, srebrno obrobljen trirogeljnik z belim pe- resjem, zlato obrobljen trirogeljnik z belim peres- jem, trirogeljnik s poveljniško kokardo, zlatim obrobjem in našivkom, trirogeljnik z ozkim zlatim obšivom, povsem raztrgan in neraben črn slamnik, mišjesivo zimsko suknjo s podlogo iz li- sičjega krzna, suknjič (kamižolo) iz mišjesivega sukna, zelo obnošeno in natrgano jutranjo haljo iz tenkega atlasa in podloženo s flanelo, par izrabljenih copat, par krznenih zimskih škornjev, par s flanelo podloženih močno obrablje- nih škornjev, par starih belih uniformnih rokavic. Od popisanega osebnega in posteljnega pe- rila naj omenimo, da je po stotniku ostalo 10 dobro ohranjenih in 6 ponošenih srajc, 6 dobro ohranjenih in 2 ponošeni spalni srajci, trije pari skoraj novih uniformnih belih no- gavic iz sukanca, kup izrabljenih in luknja- vih nogavic, nekaj rut in robcev, 3 pari po- škrobljenih golenic (gamaš), kar 15 svilenih, močno obrabljenih ovratnic, nekaj prtov in serviet, ponošenih svilenih nogavic, poškrob- Ijenih zapestnikov (manšet) in ovratnikov. Tudi stotnikova posteljnina je bila že močno obrabljena, tako nekaj rjuh, žimnica, tri bla- zine, odeje in posteljne prevleke. Od sobne in hišne opreme našteva inven- tarni zapisnik: orehov kanape z rdečimi usnjenimi blazi- nami, dvanajst stolov z enako prevleko, orehovo mizo s predali, poljsko mizico in stol, staro skrinjo, troje namiznih prtov, zavese, sliko v okviru in manjši ženski portret, dvajset grafičnih odtisov, manjše poškodovano ogledalo, štiri medeninaste svečnike, veliko in manjšo kavno ročko (džezvo), bakren pladenj in pozlačene kavne skode- lice. 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Železni likalnik, 15 kuhinjskih nožev in vilice, 6 zajemalk, medeninast mlinček za kavo, več steklenic, večjih in manjših kozarcev in kozarčkov. Dalje navaja seznam ducat porcelanastih belomodrih skodelic za kavo, nekaj krožnič- kov in skled ter namizne posode in majolike iz keramike. V popisu kositrnega posodja je našteto 16 večjih in manjših jušnikov (terin), štirje du- cati (!) krožnikov, dve večji in tri manjše ko- sitrne posode, med njimi aquamanila in po- steljni grelec (Schraubflasche), dalje čajna ročka, kropilnik in svečnik. Del naštetega po- sodja je signiran kot kvalitetna kositrnina, ostalo je nesignirano in manj vredno. Popisano je tudi 30 kosov kuhinjskega po- sodja in orodja (bakreni in železni lonci, pon- ve in kožice, pekače, drobno kuhinjsko orod- je ter klešče, lopatica in grebljica za ogenj). Za nas zanimivejši pa je seznam knjig, ki pa kljub površnemu popisu posameznih na- slovov le daje vpogled na izbor beriva umrle- ga stotnika. Seznam našteva: Dr. dok. Aug. Pehmen Medizinische Fama in 8™, Dres: und Leipz. 1718, Neu eröfnete güldene Kunst-Pforte, II. zv. in 8™, Frankf. u. Leipz. 1751. Fr: Basilij Valentini Chymische Schlifften in 8™, Hamburg 1677, D: Christ: Weisbach Warschafft: und gründliche Kur aller zustossenden Krankhei- ten in 8™, Strassburg 1729, Gottlob Vysskogl von eröfnete Magazin al- ler Arten der Künsten, v dveh delih, 8^°, Bamberg 1756, Sekretariy jeztziger Zeit, in 12"^°, Frank- furt 1690, Gründliche Nachricht von denn in Inner Krain gelegenen Czirknizer See, in 4'°, Lay- bach 1758, molitvenik, dva zvezka Vojaškega pravilnika iz leta 1749, ki pa sta bila po mnenju popisovalcev zapuščine izločena in vrnjena vojaškemu po- veljstvu. Orožje, lovska in vojna oprema: dve lovski puški, vojaška puška — vetrovka,'* službeni meč z enim novim in enim obrab- ljenim pasom s portepejem," službena sablja, turška konjeniška sablja. zarjavel in neuporaben častniški meč brez ročaja, dve stari sablji, lovski nož, staro in zarjavelo prožilo puške, rdeče podloženi in s srebrom okovani šab- rak'' z orli in pištolami, šabrag z zeleno podlogo in svilenim obši- vom, nabojnača grenadirskega častnika z orlom. K stotnikovi zapuščini je pripisan še vojaški koleselj z oblazinjenim sedežem, dva stara konjska komata z vprežnim jer- men jem in uzdo, konj, vlaški vranec, katerega pa je povelj- stvo v Mehadiji 18. oktobra 1770 s starim sedlom in modro obsedelno torbo s pištolama vred prodalo, da prihrani stroške za vzdrže- vanje in plačilo konjarju, pregrinjalo na kolesju iz medvedje kože, ter orodje za obdelavo kovin in struženje, ko- vaški meh, poškodovan in neraben perspectiv.'« Popisano Steinbergovo imetje je poveljstvo v Mehadiji ocenilo na 815 goldinarjev in 26 krajcarjev vrednosti. Poravnava stotnikovega dolga trgovcu Amigu Mayeru je vrednost za- puščine zmanjšala na 753 gld. in 11 krajcar- jev. Sl. 4. Pešaka — linijska strelca redne armade v uniformi in z opremo iz let 1758—1770. Regimenti strelcev so dopolnjevali mejaško vojsko in trdnjavske posadke. 101 j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 Drugače pa je bilo s stotnikove denarno zapuščino. Po odbitku vseh stroškov, ki jih je vojaška blagajna poplačala Steinbergu med : njegovo boleznijo in po smrti — predvsem | dolgove častniškim kolegom — je regiment-' nemu blagajniku ostalo le 134 gld. in 21 kr. Steinbergove gotovine. Stotnik Ferdinand grof v. Königsmark, Steinbergov namestnik v polku, je z avditorjem Seifertom poravnal stroške pogreba*' ter Steinbergove dolgove pri mehadijskih trgovcih Nikoli, Georgyju, Petku Peroviču in Dimitru. Ti izdatki so sku- paj znašali več, kot je Steinbergovega de- narja še ostalo — 136 gld. in 7 kr. — ter je avditor Seifert, kot že omenjeno, razliko plačal iz svojega žepa. 4. Skopi osebni podatki v obeh oporokah gre- nadirskega stotnika Steinberga ter dejstvo, da so bili spisi zapuščinske zadeve poslani v dokončno reševanje kranjskemu deželnemu glavarstvu v Ljubljani, so bili osnovni napo- tek za ugotovitev njegove identitete. Prepis oporoke njegovega očeta med inventarizira- nimi dokumenti ter knjiga o Cerkniškem je- zeru ga spravljata v neposredno družinsko zvezo z zemljemercem, kartografom, piscem in slikarjem Francem Antonom pl. Steinber- gom, nekdanjim cestnim nadzornikom na Notranjskem in dolgoletnim upravnikom id- rijskega živosrebmega rudnika. Stotnik An- ton Jožef pl. Steinberg je bil četrti sin in predzadnji od desetih otrok pisca knjige o Cerkniškem jezeru (Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Krain gelegenen Czirknitzer See, Laybach 1758, ter povzetka iste knjige v francoščini Le Lac Merveilleux ou Description du Lac de Czirknitz en Carni- ole, Bruselj, 1758), rojen leta 1731 v Idriji ter vzgojen v isti kadetnici terezijanske voj- ne akademije v Dunajskem Novem mestu, kamor je poslal 1765 tudi svojega edinca. Po- stal je grenadirski stotnik ter med leti 1759 in 1765 poveljeval grenadirski stotniji 3. kar- lovško-ogulinskega regimenta v Ogulinu in Karlovcu. Ženo Elizabeto, rojeno Mannz- werkh, in sina Leopolda omenjata njegovi oporoki. Leta 1765 je bil premeščen v Me- hadijo, kjer je poveljeval krajevni garniziji. Med leti 1768 in 1770 mu je umrla žena Eliza- beta, sam je v tem času že bolnik na karan- tenskem oddelku mehadijskega vojnega laza- reta. Njegova smrt septembra 1770 spravi v zadrego vojne oblasti, vestnost uradnikov te- mišvarskega in kranjskega deželnega glavar- stva pa nam ohranja zgovorne fragmente nje- gove življenjske poti. 5. Med neposredne posledice sklenitve miru med Avstrijo in Turčijo v Beogradu 1739 sodi vsekakor tudi reorganizacija armade v Vojni krajini. V triletni vojni s Turki (1736—1739) je Avstrija — zaveznica Rusije — izgubila vse po požarevskem miru 1718 pridobljeno ozemlje južno od Save in Donave ter sever- no Srbijo in ozek pas Bosne.** Ohranila pa je Banat in Vlaško med Donavo in vznožjem Transilvanskih Alp. Cesarica Marija Terezija je leta 1746 razdelila obmejno območje v štiri generalate (donavsko-savski, tisa-maroški, varaždinski in karlovški), od katerih je kar- lovški z vojnim (krajiškim) načelstvom Liko in hrvaško bansko vojsko imel pod orožjem 20.146 mož. Redno armado karlovškega ge- neralata so sestavljali 4 regimenti pešakov (haramij) in 8 huzarskih stotnij krajišnikov: iz avstrijske nasledstvene vojne slavni Giucci- ardijev, Herbersteinov, Dillisijev in Petazzi- jev regiment.*' Tako je v času Steinbergo- vega poveljevanja v Mehadiji štela redna vojna sila celotnega mejnega območja blizu 62.000 mož, sestavljalo pa jo je 14.400 Kar- Iovč-.nov, 7200 Varaždincev, 7200 banskih HrvEtov, 10.800 Slavoncev, 6700 Banatčanov, 14.400 Vlahov in 1000 Cajkašev donavskega brodarskega korpusa. Marija Terezija je zelo cenila bojne sposobnosti karlovških mejnih čet, ki so se 1745 še posebej odlikovale v bo- jih v Italiji. Ze 1747 je dekret dvornega voj- nega sveta povzdignil karlovške in varaždin- ske krajišnike v regularne mejne regimente, katerim sta bili pridodani po dve stotniji gre- nadirjev. Istega leta so se Karlovčani, Oto- čani, Slunjčani in Ličani bojevali na Nizo- zemskem (sedemletna vojna med Avstrijo in Prusijo), kjer je bilo 40.000 krajišnikov (34.000 pešcev in 6000 huzarjev-pandurjev). Po veljavi in rangu so se odslej Karlovčani titularno imenovali takoj za Varaždinci, ki so se kot dotlej edina regularna krajiška voj- ska proslavili pod generalom grofom Neip- pergom že v avstrijski nasledstveni vojni (1700—1714). Moštvo karlovško-ogulinskega polka, v ka- terem je najprej služil Steinberg, so sestav- ljali Kordunaši, Ličani, Zumberčani in Istra- ni ter Bošnjaki in Srbi (»Iliri« v avstrijskem uradnem jeziku), od Slovencev pa Kranjci, Korošci in Tržačani (Slovenci in Italijani). Mesto Trst je dajalo polku 500 regrutov — prostovoljcev, zato je imelo pravico, da za vsakih .svojih 100 mož postavi v polk po ene- ga zastavnika ali poročnika Tržačana.^" Do leta 1756 so karlovški generalat oskrbovali s proviantom, opremo, konji, strelivom in de- narjem kranjski in koroški deželni stanovi, 102 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 v Steinbergovem času je Hilburghausenova reorganizacija spremenila zadevo toliko, da se je generalat oskrboval sam iz denarnih daja- tev Kranjske in Koroške, od koder je v glav- nem prihajal tudi ves njegov častniški zbor — plemstvo obeh dežel. Moštvo grenadirskih stotnij je bilo narod- nostno manj mešano, v njih ni bilo »Ilirov;, pač pa več Nemcev. Ker so grenadirji veljali za elitne čete, so za vstop mednje veljali tudi ostrejši pogoji: grenadir ni smel biti mlajši od 18 in ne starejši od 30 let, moral je biti telesno krepak ter visok vsaj 5 sežnjev in 3 palce (pribl. 170 cm). Grenadirji so bili pro- stovoljci, prejemali so višjo plačo, vendar so si morali uniformo, orožje in opremo odku- piti od erarja sami. Med moštvom je bilo malo poročenih — največ 5 od vsakih 100 mož — nasprotno je bilo s častniki, le-te so njihove družine spremljale iz kraja v kraj službovanja, od garnizona do garnizona. Kot je razvidno iz obravnavanih listin, je stotnik Steinberg služboval najprej v grena- dirski stotnij i v Ogulinu, potem pa v Karlov- cu. Žena Elizabeta in sin Leopold sta tisti čas živela na Steinbergovem domu v Ljub- ljani, sam je živel prijetno in razgibano živ- ljenje »slamnatega« vdovca v najetem sta- novanju in z lastnim gospodinjstvom. Priloge A, B in C temišvarskega zapisnika potrjuje- jo domnevo, da je stotnik rad živel »na ve- liko«, se zadolževal in bil slab plačnik svojih dolgov in skrbnik družine v Ljubljani, sicer mu žena ne bi delala preglavic pri prodaji v Ogulinu zaostale imovine. V Karlovcu z njim ni bilo nič drugače, tudi tam je zapu- stil dolgove, kar so mu upniki pustili, pa je skušal prodati na dražbi. Zadnje službeno mesto poveljnika grena- dirjev v Mehadiji je bilo v družabnem oziru zanj še zahtevnejše. Tisa-maroški generalat s poveljstvom v Temišvaru je bil po svojem vojaškem sestavu še pestrejši od karlovško-ogulinskega. Sodil je pod jurisdikcijo in oskrbo ogrske dvorne komore, njegovo vojno silo pa so sestavljale čete krajišnikov mejnih komitatov Bacs, Csongrad, Csanad in Arad, sedmograški vlaš- ki mejni regiment ter banatska in vlaška deželna milica mejaških vasi. Moštvo so se- stavljali Nemci, transilvanski Saksonci, Ma- džari, Vlahi, »Iliri« (preko Donave prebegli Srbi) ter slavonski Hrvatje. Ko je bil V letih 1765 in 1766 formiran nov banatski mejni regiment — tisa-maroško mejno območje je dotlej rekrutiralo le deželno milico — sta mu Sl. 5. Pešaka — mejaša hrvaške banske vojske. Sl. 6. in 7. Pešaka karlovško-slunjskega mejaškega regimenta v značilnih uniformah svojih regimentov. Barvno pestre in narodnim nošnjam slične uniforme iz let 1758—1770 je pozneje zamenjala enotna mejaška uniforma. 103 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 bili dodeljeni dve elitni grenadirski stotniji, Steinbergova, ki je v Mehadijo prišla iz Kar- lovca, ter druga, varaždinska, po 1766 pre- meščena v Temišvar, kjer je bilo glavno po- veljstvo cone. V ogrskem delu Sedmograške sta bila v Steinbergovem času stacionirana še dva konjeniška regimenta, ogrski huzar- ski (Szehcerji) in vlaški dragonski polk ter šest baterij lahkega topništva, konjeniški polk pandurjev-krajišnikov se je vrnil v hrvaško bansko vojno območje. 6. Pestrosti narodnostnega sestava armade v Vojni krajini enaka je bila uniformiranost njenih polkov. Šele leta 1770 — v letu Stein- bergove smrti—• je mejaška pehota zamenjala svoje dotlej zelo barvite, po nošah posamez- nih narodnosti prikrojene uniforme z belo suknjo in uniformo avstrijskih regularnih li- nijskih čet. Tudi posamezni krajišniški polki so se razlikovali med seboj po barvah in kro- ju svojih uniform. Karlovško-ogulinski pešci in slunjsko-liški mejaši (haramije) so nosili modre uniforme z rdečo kamižolo, uniformni suknjič je bil podoben »ilirski« surki (slika 7). Obuti so bili v pletene opanke, njihovo pokrivalo je bila ovčja kučma. Oboroženi so bili z dolgo puško-prednjačo linijskih strel- cev modela 1745 s ploskim kratkim bodežem ter kratko sabljo ogrsko-hrvaškega tipa. Hrvaške in ogrske regularne mejne enote so nosile bele, belo-modre in belo-rjave unifor- me enostavnega kroja, bele oprijete hlače, na glavi kačkete in fesom podobne kučme ter komisne čevlje, oborožene pa so bile z dol- gimi puškami-prednjačami na kresilo z bo- deži, s kratkimi puškami lovcev (brez bode- ža), s kratkimi infanterijskimi sabljami, me- jaški ostrostrelci celo še s sulicami (slike 5, 6 in 8). V času Steinbergovega poveljevanja v Mehadiji so belo uniformo z modrimi za- vihki suknje in rokavov bele usnjene ali plat- nene golenice (gamaše) ter črn trirogelnik oziroma krzneno polkučmo kačket nosili le grenadirji in linijski strelci (sliki 1 in 4). Plašči grenadirjev so bili beli (po 1770 mišje- sive barve za vso armado), čezramniki črnih nabojnač z orlom (»bandolier«) in krušnjakov so bili beli, ostalo jermenje bojne opreme pa rjave barve. Grenadir je bil oborožen z dolgo puško-prednjačo s šilastim bodežem modela kremenjač iz leta 1745 ter kratko sabljo, v žepih bandolirja je nosil dve kartuši. Uni- forma in oprema grenadirskega častnika je bila bogatejša. Njegovo garderobo je sestav- ljalo po več sukenj in plaščev (Caputrock, Staubrock), paradnih in bojnih uniform s te- lovniki, nogavicami dokolenkami, čevlji s sponko in nadkolenskimi škomji — višji čast- niki so namreč jezdili — ter trirogeljniki z belo perjanico in bolj ali manj bogatim zla- tim obrobjem (borduro). Častnik je nosil opasnico (Feldbinde), častniški stopnji ustrez- no palico (= za kaznovanje!) ter častniški meč (Spado) (sliki 2 in 3). Oborožen je bil z dvema sedelnima pištolama na kresilo v posebnih sedelnih tokih na šabraku. Nižji častniki, ki niso jezdili, so bili oboroženi s kratkimi puškami lovskih čet brez bodeža in kartušami. Obseg in pestrost osebne garderobe grena- dirskega stotnika nam do neke mere posre- duje popis Steinbergove zapuščine, ki v da- nih razmerah nikakor ni ostala nedotaknje- na. V popisu navedeni posamezni deli uni- form, opreme in perila izpričujejo, da je za umrlim stotnikom ostalo le to, kar ni bilo uporabnega kolegom in upnikom, saj popis ne navaja niti ene popolne in neobrabljene uniforme. Enako je z njegovim orožjem in opremo: konja in sedlo s pištolami je meha- dijsko poveljstvo iz varčnosti prodalo, ostali pa sta lovski puški in trofejni turški sablji, katerih v mejni coni res ni moglo primanj- kovati. Častniška paradna nabojnjača in meč v popisu manjkata, prav tako tudi marsika- teri drug predmet oficirske opreme. Vsekakor je položaj stotnika in poveljnika grenadirjev v garnizonskem mestecu zahte- val določeno reprezentativnost osebnega oko- lja, stanovanja in opreme, primerne oficial- nim in tovariškim sprejemom podrejenega in nadrejenega častniškega zbora v regimentu. Zapuščinski inventar nakazuje določeno udobnost in opremljenost samskega stanova- nja višjega častnika ter dopušča vpogled v njegovo kuhinjo, jedilnico, sprejemnico, knjižni kot v salonu in celo spalnico. Nave- deni borni ostanki Steinbergove mehadijske imovine pa vendarle potrjujejo zaključke, da je njegovo poveljniško stanovanje v garniziji v dobršni meri posnemalo udobje meščanskih in polplemiških domov v matični deželi ter mu dajalo pridih domačnosti rodne hiše tudi v tujini. Popis preostalega kuhinjskega in- ventarja podčrtuje reprezentančnost stotni- kovega stanovanja; njegova kuhinja je po- vsem meščanskega okusa — namizne garni- ture kositrnine in slabega porcelana se me- šajo z bosensko-turškim kavnim priborom. Navedeni sliki in gravure (ali radiranke — žal ni navedena ne vsebina, ne avtor teh po- dob) nakazujejo s preostalimi knjigami estet- sko zadostitev lastnika ter meščansko lagod- nost improviziranega salona. Zanimiva je zabeležba orodja za obdelavo kovin in struženje. Zal posamezno orodje ni 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 navedeno, vendar že sama navedba tovrst- nega orodja in kovaškega meha kot lastnine umrlega stotnika nakazuje domnevo, da se je stotnik v svojem prostem času vsaj včasih ukvarjal tudi z mehaniko, s popravili ali celo izdelovanjem mehaničnega orodja (navedeni pokvarjeni perspektiv na koncu popisa), kar niti ne bi presenečalo, če upoštevamo, da je bil njegov oče ne samo zemljemerec, temveč tudi amaterski mehanik, ki si je večino svo- jega merilnega orodja izdelal sam (Compo- sium in jamski teodolit v Idriji).^! Da se je stotnik Steinberg vsaj bežno posvečal tudi tehniki, kemiji in umetnim obrtem, končno izpričujejo tudi naslovi knjig, ki so po smrti ostale za njim. Pestra paleta predmetov Steinbergove za- puščine nam torej s spremno korespondenco mehadijskega in temišvarskega vojaškega po- veljstva do določene mere razkriva osebnost in okolje kranjskega častnika v mejaški služ- bi. Ker gre za sina za slovensko kulturno zgodovino pomembne osebnosti, je beležka o zapuščinski proceduri po umrlem stotniku lahko bralcu še posebej zanimiva. OPOMBE 1. 27. člen de Lacyjevega Pravilnika o vojaš- kih služnostih cesarsko-kraljeve armade, mejnih enot in krajišnikov, Dunaj 1769. — 2. Vojaško sodišče. — 3. Pravilneje: vojno območje — del Vojne krajine ob Uni je bil sicer nemiren, ven- dar razen obmejnih spopadov in prask vojne nI bilo. — 4. Pešpolka; pok. Tancik je v razliko po Napoleonovih vojnah reformiranih pešpolkov uporabljal izraz regiment. — 5. Akti vojaškega avditorija ga nasprotno naslavljajo kot povelj- nika (mehadijske garnizije). — 6. Imenujejo jo «Bagage«: prtljaga. — 7. Theresianische Akade- mie — Pflanz Schalle, Wiener Neustadt. Leopold pl. Steinberg je bil v kadetnico sprejet na pripo- ročilo kranjskega deželnega glavarstva leta 1765 kot protikandidat za prvo kranjsiko kandidatno meato kadetnice za leto 1765. To leto so na kranj- ska mesta v kadetnici kandidirali brata Jožef in Anton pl. Obersberg in Alojz pl. Klein, proti kandidati istih mest pa so bili Leopold pl- Stein- berg, Johann de Klee in Anton pl. Göster z Do- lenjske. Ob sprejemu v kadetnico je bil Leopold star devet let. Leta 1769 ga je uprava kadetnice na podlagi zdravniškega izvida spoznala za ne- sposobnega za vojno službo ter ga izključila, vzrok je bila očesna poškodba ali slabovidnost. Dečka je kadetnica vrnila svojcem v Ljubljani — tu so še živeli njegov stric ter dve teti — ki pa se z odpustom niso strinjali. Utemeljitev od- pustitve je kadetnica ponovila še v avgustu 1773, kranjsko deželno glavarsitvo pa leto dni kasneje (1774). Nadaljnja usoda silabovidnega dečka je zaradi pomanjkanja avtentičnih dokumentov tež- ko da identična s Steinbergom istega imena, lastnikom hiše v Salendrovi ulici 4 in 6 v Ljub- ljani ter dedove tobačne faiktorije na Bregu — glej Viri. — 8. Steinbergova zasebna korespon- denca ni omenjena nikjer; verjetno se avdiitor- jema nd zdela toliko pomembna, da bi jo, z iz- jemo dolžniško-upnišfcih dokumentov, Vključila v popis. — 9. To 'Sta avditor j a kot novejšo od- prla; ljubljansika »-oporaka« iz januarja 1758 ni bila pravnomočna. — 10. Originalna oporoka Franca Antona pl. Steinberga je hranjena v AS, Testamenta. Lit S, št. 100. — 11. Franc, tombac, rdeča med, zlitina bakra in cinka. — 12. Knjige tako različne vsebine, kot to daje slutiti navede- ni seznam — verjetno je bilo knjig več, pa so jih zasegli stotnikovi upniki —• nakazujejo pre- cejšnjo intelektualno razgledanost stotnika. Ker navedeni naslovi niso našteti v zapuščini nje- govega očeta, Franca Antona pl. Stembeirga iz leta 1765 (AS, fasc. XXXXIV, lit. S št. 180) je kazno, da je pokojnik nabavil knjige sam. — 13. Puška šibrarica, sicer lovsko orožje, ki pa so jo uporabljali tudi v vojski. — 14. Franc, porte- epee, nosilni jermen častniške sablje ali meča z zlato ali srebrno reso ali čopom. — 15. Franc, chabracque, podsedelna preproga z dvema usnje- nima tokovoma za pištoli, običajno bogato oko- vana in v barvah vojaške enote lastnika. — 16. Perspectiv, preprost merilni instrument, izpe- ljanka diopterja, z njun so se dale meriti raz- lične oddaljenosti ter ga je v armadi uporabljalo topništvo. — 17. Stotnikov pogreb je bil prime- ren položaju poveljnika: krsto so spremljali trije duhovniki, nosilo jo je dvanajst grenadirjev. Pred krsto so korakali bobnarji in piskači regi- menta, pred temi je stopalo dvanajst dečkov s prižganimi svečami — vestni Seifertov zabele- žek izdatkov navaja 9 funtov sveč — najeti so bili žalovalci (»NaricaiLjke<<). Podroibnosti pogreb- nega obreda je določil že Steinberg sam v svoji oporoki, stroškovnik obreda pa kaže, da Sio na poveljstvu zvesto ustregli njegovi zadnji želji. Drobni zneski izdatkov za brivca, grobarja, po- stavitev mrtvaškega odra in nabavo potrebnega dekorja so enako vestno zabeleženi in obraču-' nani v posebnih prilogah obračuna. — 18. Glej tudi: Zgodovina narodov Jugoslavije, II. zv., po- glavje XLI., Hrvati. — 19. Vojno krajino je vo- jaško reorganiziral pravzaprav princ Hilburg- hausen, vrhovni poveljnik armade. Liški (L, prej imenovan po svojem poveljniku Guicciardiju), otoški (2., prej Herbersteinov), ogulinsiki (3., prej DUlisijev) in karlovško-slunjski (4., prej Petazzi- jev) regiment, vsak s po štirimi bataljoni s 4 kompanijami ter 8 huzarskimi kompanijami so sestavljali vojno sillo karlovškega, križevski (8.) in durdfevsfci (9.) s petimi kompanijami huzarjev in kanonirjev (6 topov in 34 mož v vsaki kom- paniji) pa varaždinskega generalata. Hrvaško bansko mejno vojsko so sestavljali brodski (6.), gradiški (5.) in petrovaraždinski (7.) regiment ter regiment huzarjev. — 20. Sopodpisnik Steinber- gove mehadijske oporoke je markiz Gadio, prav verjetno tržaški Italijan. — 21. To orodje se ni ohranilo v celoti; opis v orisu Steinbergovega zemljemerskega dela (tipkopis pri GZ SRS v 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Ljubljani) se oslanja na njegove lastna navedbe v knjigi o Cerlkniškem jezeru. VIRI AS — Testamenta, lit. S- št. 116. AS — Zapuščinski inventar s kopijami spremne i koresipondence, ibid. ] AS — Testamenta, lit S- št. 100. i Oscar Teuber in A. DoUeczek, Die Oesterreichi- sche Arme 1700—1867. Oesterreich — Porträt in Wort und Bild, Wien i 1968. ! AS — Reg. IV, fasc.i/3 — Militär-Akademie zu : W. Neustadt. ; 106