Poštnina plačana v gotovTnt MtirlBor, petek *€> fei»ro®v'^ Stev $3 teto VII. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprav«! Maribor, Gosposka uL 11 / Telefon uredništvo 9440, uprave 246S Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan eb 10. url / Velja meeeSno prejeman a upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra** v Ljubljani t Poštni čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA Križi in težave nove Romunije PREREZ SKOZI NAJVAŽNEJŠE PROBLEME. . Med evropskimi državami, ki so se z izidom svetovne vojne najbolj okoristili je tudi naša soseda in zaveznica kra-^vina Romunija. Iz male države, ^segajoče le Moldavijo, Valahijo in del ^obrudže, je narastla v silo, ki terito-'felno nič ne zaostaja za evropskimi ve-ksilami, dasi njeno prebivalstvo še ni doseglo 20 milijonov. Mirovne pogodbe 550 ji dale vzhodni Banat, Sedmograško, skoraj vso Bukovino, Besarabijo in še ostali del Dobrudže. S tem je bil izpol-nien sen romunskih patriotov in nacionalistov še bolj kakor so pričakovali, komuni so tako sedaj skoraj edini na-r°d v Evropi, ki je ves združen v svo-^odni državi in izven njenih meja sko-rai nima narodnih manjšin. Nekaj Romu-?°v živi le še v Jugoslaviji v Vojvodini ob ustju Timoka v Srbiji. Prav ta Maksimalna izpolnitev nacionalnih teženj je pa ustvarila v novi Romuniji dva težka problema: narodne man^lne in Sličnost sestavnih delov. Romunske narodne manjšine so trojke: ugrofinske, germanske in slovanske. Madžari žive v zahod' hih predelih Sedmograške ter v kolenu Transilvanskimi alpami, ki tvori da-n&s deiansko zemljepisno središče celo kupne Romunije. Ti Madžari so t. zv. Sekierji in štejejo preko pol milijona kompaktno naseljenega prebivalstva, ^mljepisno srce Romunije je torej čisto Madžarsko Germansko narodno manjšo tvorifo Nemci v Banatu, zlasti v Temešvaru, ki ima še danes nemško ve-ter na Sedmograškem in v Bukovi. Najbolj kompaktno so naseljeni Saksoncl, ki mejijo pod Transilvanskimi alpami na Seklerje. Ti tvorijo ostali prednji zemljepisni del nove Romunije, “ili so, kakor Madžari, tam kolonizira-Pred stoletji in so tako močni, da o asimilaciji ne more biti nobenega govo-ra> zlasti še, ker so druge vere kakor vuČinoma pravoslavni Romuni. Slovansko manjšino pa tvorijo Srbi in katoliški Krašovani v vzhodnem Banatu ter geloma še na Sedmograškem, Bolgari v Dobrudži in v južni Besarabiji ter Rusi Vnosno Ukrajinci v Bukovini in Bes-jk^biji. V Bukovini je mimo tega še nekaj Poljakov, v Banatu in na Sedmo draškem pa Cehov in Slovakov. Najmočnejša slovanska narodna manjšina v Romuniji so vsekakor Ukrajinci, zaradi najbrže tudi nikoli ne bo. Problem narodnih manjšin v Romuniji je torej zelo zamotan in bo zadajal državi stalno veliko brig. Trenutno nevarnejši kakor problem narodnih manjšin je pa za to našo sosedo problem narod ne stopitve sto in stoletja ločenih in v različnih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravcih se razvijajočih delov v stari Romuniji, Banatu, Transilvaniji, Bukovini in Besarabiji. Dasi razmere, v katerih so živeli transilvanski Romuni pred združitvijo, katere je pisec teh vrst sam imel priliko študirati leto dni, niso bile rožnate, so bili vendar Transilvancl navajeni drugačnih upravnih in političnih metod, kakor oni Romun! v stari državi, ki je imela in ima skoraj v celoti še sedaj vse zunanje znake tipičnega balka nizma. Prvi spopad je bil zato spopad transilvanskih zarar.istov z dr. M a n i u-j e m na čelu z metodami Bukarešte. Končal se je z ustvaritvijo vseromunske zaranistične (kmečke) stranke pod vodstvom Transilvancev (dr. Maniuja, nekdanjega poslanca Romuniov v Budimpešti). Upliv reformističnih tendenc so pa močno zavrle partizanske borbe in spori radi prestola v Bukarešti. Iz teh razmer je nastalo križarjenje, ki je dovedlo naposled celo do rojalistične diktature prof. J o r g e, katere posledice še niso popolnoma zabrisane, sa, je zaradi njih demisioniral nedavno tudi ministrski predsednik dr. Maniu. V vsem tem moramo todaj iskati kali gl banja, ki je ustvarilo v novejšem času močan komunizem, na drugi strani pa nacionalistični pokret za debalkaniza-cijo Romunije. Vodi ga pretežno mladina, zlasti akademska, ki se naslanja na romansko tradicijo zapada. Obe gibanji sta segli tudi v najširše sloje, se radikalizirali in prisilili sedaj vJado Vajda Voevode do proglasitve obsednega stanja v nekaterih mestih in pokrajinah ter do zelo številnih političnih aretaci. omejitve tiskovne, in zborovalce svobode itd. Tako skuša sedaj vlada z iz rednimi sredstvi zatreti štiri struje ro munskega naroda: komunistično, abaika-nistlčno, zaranistično in balkanistično ter ustvariti prisilno enotno linijo, ki je ža v zadnjem bistvu — balkanistična. Se bo to posrečilo? To bo pokazala šele bodočnost. Gotovo je le to, da se Ro Položaj v Evropi zelo rosen TERRIOTOVA IZVAJANJA V ZUNANJEPOLITIČNEM ODBORU. — TAJNA POGODBA MED ITALIJO, NEMČIJO IN MADŽARSKO. — DE JOUVENELO-VO BIVANJE V RIMU JE BREZ POMENA. PARIZ, 10. februarja. Naknadno se do-znava, kakor poroča poročevalec »Tell Uniona« o predsinočnji seji zunanjega zborničnega odbora pod predsedstvom Herriota, da je odbor po končani debati odnošajih med Italijo in Francijo razpravljal v glavnem tudi o odnošajih med Nemčijo, Italijo in Francijo. Več poslancev je namreč trdilo, da je bila 7. avgusta lanskega leta sklenjena med Madžarsko, Italijo in Nemčijo ofenzivna h defenzivna pogodba. Na te trditve je lerriot izjavil, da tedaj, ko je odhajal s Qual d’ Orsaya, še ni nič pozitivnega vedel o tem, obenem pa je priznal, da ni zključena možnost, da obstoji taka pogodba na eni strani med Nemčijo in Madžarsko, na drugi strani pa med Madžarsko in Italijo. Razen tega je Herriot naglasil, da je sedanji zunanje-politični po-ožaj v Evropi zelo resen in je izrazil upanje, da bo narodno-socialistični po- katerih sovjetska Rusija ne priznava Ro- munija še dolgo dolgo ne bo umirila! Munljl posesti Besarabije In je formelnol kret v Nemčiji in predvsem njegova borba proti komunizmu mnogo pripomogel k znatnemu izboljšanju francosko-ruskih odnošajev. V zvezi s tem je Herriot izjavil, da bodo v najkrajšem času imenovani v Moskvi in Parizu pri francoskem in ruskem poslaništvu vojaški atašeji. PARIZ, 10. februarja. V svojem komentarju o obisku italijanskega poslanika pri ministrskemu predsedniku Dala-dierju piše »Ordre«, da je vzrok obiska nedvomno demantiranje vesti o tajni vojaški pogodbi, ki naj bi jo sklenile 7. avgusta preteklega leta Italija, Nemčija in Madžarska. V zvezi s tem sta se Dala-dier in italijanski poslanik baje raztovarjala tudi o položaju, v katerega je zašel novi francoski poslanik v Rimu, senator de Jouvenel, ki ga je sprejel Mussolini silno hladno. Zdi se, da že nastaja vprašanje, če ima nadaljno de Jouvenelo bivanje v Rimu sploh še kak smisel. Nemčiji ni mogoče diktirati IZJAVA VON PAPENA POROČEVALCU »TEMPSA«. — NEMCI SO ZA' SPORAZUM S FRANCIJO? BERLIN, 10. februarja. Državni minister in podkancelar von Papen je dal poročevalcu pariškega »Tempsa« izjavo o sodelovanju in, sporazumevanju med Nemčijo in Francijo. Podkancelar je izjavil med drugim, da je sprejel z veseljem v nekem Herrioto-vem predavanju izrečeno trditev, da so bila svoječasna neposredna pogajanja med Francijo in Nemčijo ponesrečena. »Tudi jaz,« je izjavil von Papen, »sem o tem prepričan. V Nem- čiji ni prav nobene stranke, ki si ne bi žeieia sporazuma s Francijo. Uvideti pa morajo tudi Francozi, da Nem čiji 14 let po zaključku vojne ni več mogoče diktirati stvari, ki bi jih tudi francoski narod odklonil, če bi bil v enakem položaju, kakor je današnja Nemčija.« Ob koncu je dejal von Papen, da sili sedanja gospodarska beda oba naroda z vso odločnostjo b končnemu sporazumu. teh državnikov, morda pa nam bodo čim prej v splošnem iuteresu o tej zadevi dana potrebna pojasnila.« Sistematično oboroževanje Madžarske OSTRA PISAVA PARIŠKEGA »MATI NA«. MADŽARSKA JE DOBILA V ZADNJEM ČASU 32 VELIKIH LETAL. it PARIZ, 10. februarja. Včerajšnji »Ma-‘In« pjše i ozirom na hirteuberško afero * tihotapljenjem orožja in na reakcijo, ki •o ie ta afera izzvala v krogih male antante, med drugim sledeče: »Po poročilu, da je bil v Budimpešti sklenjen •bed predstavniki Nemške zrakoplovne Službe in strokovnjaki madžarskega zra-kopiovnega ministrstva neki sumljiv ®Porazum, — to poročilo pa je bilo, kakor doslej sploh vsa, demantirano s stra-JJ' Prizadetih — smo prejeli novo vest, io bilo pred kratkim poslanih na Mad-*arsko 32 letal neke velike italijanske *hatnke. Ta letala, Id so bila prenešena » Avstrijo, so se mirno in brez vsakih • **r spustila na madžarskem ozemlju. odgovorni državniki v resnici ne e(1o» da se na ta način kršijo določbe . ®duarodnih pogodb? Brez uradnih do> ^°v se ml ne bi spuščali y obsojanje PAPENOVI NEUSPEHI. BERLIN, 10. februarja. Nemški uacio-nalci so izjavili von Papenu, da jim razlogi tehničnega značaja ne dovoljujejo, da bi sprejeli njegov načrt volilnega bloka krščanskih in nacionalnih strank. Sedaj se von Papen trudi, da bi ustvaril vsaj volilno skupino samih majhnih desničarskih strank. BETHLEN APPONVIJEV NASLEDNIK. BUDIMPEŠTA, 10. februarja. Ob smrti grofa Apponyija je postalo aktualno vprašanje, kdo bo v bodoče zastopal Madžarsko pri Društvu narodov. Splošno se govori, da bo ta naloga pover iena bivšemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu. Prava slika Kolomana Kanye PARIZ, 10. februarja. Rosenfeld komentira v glavnem socialističnem organu »Populaireu« vest o imenovanju Kolomana Kanye za madžarskega zunanjega ministra in pravi: »Človek, ki nosi na sebi toliko odgovornost za pričetek svetovne vojne leta 1914., osebnost, ki za-služe le prezir, ki je tako aktivno sodelovala pri ponarejanju bankovcev francoske Narodne banke, agent-provokater, ki korumpira jugoslovanske emigrante, je postal šef zunanje politiko fašistične Madžarske. To potrjuje domnevo, da plašnost, s katero nastopajo Franclja in mala antanta v zvezi s hirtenberško afero, samo hrabri razbojnike iz Budimpešte!« Matsuoka pri Drummondu ŽENEVA, 10. februarja. Predsednik japonske delegacije pri Društvu narodov poslanik Matsuoka je obiskal generalnega tajnika Društva narodov sira Eriča Drummonda, ki ga je opozoril v imenu odbora devetnajsterice, da smatra odbor vse vojaške operacije na Daljnem vzhodu kot nepotrebne In bi utegnile že itak težaven položaj še poostriti. Matsuoka je odgovoril, da niso napadalci Japonci, ki se morajo le braniti proti kitajskim napadom. Na vprašanje glede kitajske suverenosti nad Mandžurijo, Matsuoka ni hotel dati nobenega ustmenega odgovora, temveč je obljubil, da bo odgovoril pismeno. Vsi znaki kažejo, da japonski odgovor ne bo zadovoljiv. Odbor devetnalstorlce bo razpravljal v tem primeru po določilih čtaua 15., točke j4. ženevskega pakt«. Priprave USA za vojno LONDON, 10. februarja. Iz San Pedra v Kaliforniji poročajo: Mornariško ministrstvo je sklenilo proučiti stroške, ki bi jih zahtevala preureditev San Pedra v moderno pomorsko bazo. Pristanišče med pomoli in obrambnimi zidovi mora biti tako veliko, da se zavaruje v njem lahko vsa ameriška mornarica. Govori se, da vrhovni poveljnik ameriške mornarice Leigh priporoča ta načrt. Člana komisije, ki ga bo proučevala, bosta tudi kontraadmiral Senn in kapitan korvete Jones. Kompetentne oblasti izjavljajo, da bi realiziranje tega načrta močno povzdignilo narodno varnost v primeru vojne, precej pa bi se prihranilo tudi na pomorskih defenzivnih ladjah. NADŠKOF BARSKI V ZAGREBU. DUBROVNIK, 10. februarja. Nadškof barski in primas srbski g. dr. Nikola Do-brečič se je mudil nekaj zadnjih dni v Rimu. V Dubrovnik je dospel predvčerajšnjim in tamkaj prebil ves dan. Včeraj zjutraj je dr. Dobrečič odpotoval v Zagreb. Oni, ki so prišli v stik z dr. Do-brečičem trdijo, da je bil nenavadno razburjen in da ni bilo mogoče z njim govoriti niti besedice o znanem škofovskem pastirskem pismu. ZAGREB, 10. februarja. Barski nadškof dr. Dobrečič je prispel semkaj in posetil nadškofa dr. Bauerja. CRNE KOZE V INDIJI. BOMBAY, 10. februarja. Kljub obsežnim varnostnim odredbam zdravstvenih oblasti je izbruhnila epidemija črnih koz, ki se naglo širi. Doslej je zahtevala že &ad 100 smrtnih žrtev. Stran 3 Marlforskl »VE ČE R Ni K« rJutra V M a r i b o r a, dne 10. II. 1933. Dnevne vesti Drevi ob 18. uri ima mariborski občinski svet svojo drugo letošnjo redno sejo v mestni posvetovalnici. Smrtna kosa. V Slivnici pri Mariboru je preminila včeraj ga. Ivanka KoIma.no-va. Pokojnica je bila vzorna in delavna gospodinja in jo bodo preostali težko pogrešali. Pokopali jo bodo jutri dopoldne na domačem pokopališču. Blag ji spomin, žalujočim preostalim naše sožalje! Grobovi. V zadnjem času so v Mariboru umrli: Andrej Antonac, okrajni gozdar v pokoju, 57 let; Teodor pl. Sore-tič, general v pokoju, 74 let; Alojzija Kalškova, žena mesarja., 36 let; Marija, Viherjeva, kuharica, 82 let; Kristina 0r-! nikov.v, viničarka v Počehovi, 62 let; Alojzija Bernhardova, zasebnica, 76 let; Pavlina Toplakova, vdova železničarja, 73 let; Josip Serp, mizar državnih železnic, 61 let; France Strmšek, delavec, 36 let; Neža Vnukova, posestnica, 50 let: Jakob Majcen, posestnik, 52 let in Antonija Terbosova, posestnica na Pobrežju, 64 let. N. p. v m.! Za Pomožno akcijo. Mestno županstvo je v zadnjem času zaznalo,, da so se nekatere stranke, ki so se svoječasno upi-sale v nabiralno pole pomožne akcije mestne občine, da bodo prispevale staro obleko itd. pritožile, da teh predmetov do danes še ni nikdo prevzel. Ker je možnost dana, da so se te stranke pri velikem delu nehote prezrle, jih županstvo vljudno prosi, naj prijavijo vso predmete, ki so namenjeni pomožni akciji, svojim okrajnim predstojnikom, ki bodo poskrbeli, da se te stvari pri njih poberejo in oddajo pomožni akciji mestne občine, ali pa socijalno-političnemu uradu na Rotovškem trgu (tel. 27-55). Akcija za gradnjo lesenih hiš stopa na pian. Sinoči je imel odbor akcije za gradnjo lesenih domov v Mariboru v Narodnem domu svojo sejo, ki jo je vodil predsednik g. Rudolf Tumpej. Poročal je, da je akcija tako daleč dozorela, da se bo pričela gradnja lesenih hišic že letos zgodaj spomladi. Odbor je preskrbel razne načrte in proračune za posamezne tipe hiš od raznih podjetnikov in so stroški najnižje kalkulirani. Ker je v Mariboru zanimanje za gradnjo lesenih domov precejšnje, je odbor sklenil pomagati vsem zanimancem z raznimi informacijami’in nasveti, ki jih bodo lahko dobili vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, v klubovi sobi v Narodnem domu dopoldne od S. do 12. in popoldne cd 3. do 7. ure. Odbor opozarja zlasti one interesente, ki so se prijavili že lani, da se zanesljivo zglase med uradnimi urami v klubovi sobi Narodnega doma. Grozote fašistične konflnacije. Te dni so je vrnil iz italijanske konfin-acije naš državljan Josip Šturm, ki je bil svoječasno zaposlen v Trstu v tovarni orožja Angelina Bernardonija, ki je dobavljala orožje za tihotapstvo v Jugoslavijo. Takrat je bil Šturm osumljen vohunstva. Osumil ga je njegov gospodar Bernardom, ki je obenem šef tržaške Ovre (tajne policije) in fašistične organizacije, ki se bavi s špijonažo v sosedni državi, obenem pa je tudi član komisije za konfinacije. Ko so Šturma zaprli, ga je hotel Bernardom na vsak način prisiliti, da bi priznal, da je bil v vohunski službi in da je izdajal tajnosti tržaške tovarne orožja, kar pa je Šturm odločno zanikal. Nekega dne ga je v zaporu obiska! celo sam njegov gospodar in obljubljal marsikaj, če bi priznal krivdo. Ko pa je tudi to odklonil, so planili v celico stražniki in ga pretepli, da je omedlel pod udarci. Obsojen je bil nato na konfina-cijo in je bil rešen šele pred dnevi po amnestiji. Šturm se je nastanil v Mariboru in pripoveduje razne dogodke in doživljaje polne grozot in trpljenja, ki ga je preživel v konfinaciji. Koliko pokadimo v naši državL Lani smo pokadili v naši državi za okroglo 4 milijarde Din cigaret, cigar in tobaka, in sicer 5 in pol milijarde cigaret, 40 milijonov cigar in nad 3 in pol milijona kilogramov tobaka. Na Slovenijo odpade 170 milijonov Din, kar priča, da smol, Slovenci strastni kadilci. Bolniško podporno društvo v Mariboru se je v smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 29. januarja letos prostovoljno razšlo, Mariborske kavarne in restavracije brez godbe. Mariborski kavarnarji in re-stavraterji so s 1. marcem odpovedali službo godbenikom in bodo tedaj ukinili vse koncerte, in sicer iz razloga, ker občina ni ustregla njihovi želji in znižala koncertne takse. Po prvem marcu torej v naših javnih lokalih ne bo več godbe, brneli bodo le še ventilatorji in izginila bo s tem seveda tudi postavka »koncertne takse«. Tujskega prometa to seveda ne bo pospeševalo, zato bi bilo le koristno, da bi se dosegel zadovoljiv sporazum! Iz delovanja tekstilnih konkvistador jev. Nobena industrija se nikoli ni na Slovenskem obnašala tako nesramno, kakor se obnaša mariborska tekstilna, osnovana po vojni po tujcih. Ti ljudje postopajo z našimi ljudmi kakor španski konkvistadorji z Indijanci. Naši delavci in delavke jim niso le fizični, temveč tudi jezikovni sužnji. Večinoma je vse poslovanje konkvistadorjev nemško. Te dni je n. pr. izidala tezenska tovarna »Briider Bacher & Co.« svojemu izključno slovenskemu delavstvu, ki vse nemščine niti razume, sledeči proglas, ki urejuje delovni čas: Maribor, den 28. I. 1933. Arbeitszeitregelung. Handsipuier und mech. Spuler. 1. Schicht, 2 Schicht itd. Nikjer ni ene same naše besede, besede jezika delavcev, odjemalcev in države, v kateri je tovarna! Koliko časa bomo še trpeli to sramoto? Tega konkvi-stadorstva tekstilnega Izraela mora biti enkrat za vselej konec. Sicer bo pa treba o vsem spregovoriti bolj jasno in započeti s temi ljudmi odkrito borbo. Sklepi konference izvoznikov sadja. V Beogradu je bila te dni konferenca izvoznikov sadja in grozdja iz vse države, ki so se je udeležili tudi delegati iz mariborskega območja. Razpravljali so o razmerah na sadnem trgu in o uspehih v pretekli izvozni sezoni ter sprejeli ob zaključku nekatere važne sklepe. Izvozu našega sadja naj se posveča večja pozornost, poostri kontrola izvoženega blaga, določi po okrajih čas obiranja ii- v vsaki občini sestavi posebna komisija, ki naj nadzira pravilno obiranje in pakiranje sadja. Posebna pozornost naj se posveča sklepanju trgovskih pogodb pr: izvozu, v sezoni naj železniška uprava stavi na. razpolago dovoljno število vagonov in se naj tovorni vlaki ustavljajo tudi na manjših postajah, ki pridejo v poštev za nakladanje sadja. V vseh važnejših sadjarskih okoliših naj se v izvozni sezoni uvedejo tudi sezonske telefonske postaje. V podporni sklad za podpiranje brezposelnih v občini Studenci je daroval ravnatelj tekstilne tovarne Doctor in drug g. Fischer 2000 Din, za kar mu izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Pri Seniorjevem domu je kazal davi ob 7. uri termometer 3 stopinje pod ničlo; preteklo noč je padlo na staro 30 centimetersko snežno odejo okrog 4 centimetre novega pršiča; smuka je dobra. Pri drugih postojankah pa so snežne razmere slabe. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Zadnje dni se je nebo zjasnilo, prigrevalo je prijetno zimsko solnce In je zlasti včeraj zadišalo precej po zgodnji pomladi. Davi ob 7. uri je kazal termometer 1.8 stopinjo nad ničlo; minimalna temperatura je znašala davi 1.6 stopinjo nad ničlo; barometer je kazal davi pri 15 stopinjah 742.3, reduciran na ničlo pa 740.5; relativna vlaga 96; vreme je oblačno, piha pa severovzhodnik. Vremenski preroki pravijo, da se bo vreme v nekaj dneh spremenilo. Kižarka »Emden«, leteči Holandec iz svetovne vojne. Film »Križarka Emden« rekonstruira kos zgodovine vojnega junaštva in viteštva. Režiser, avtor in nosilec glavne vloge, Louis Ralph, je uporabil v tem filmu originalne posnetke iz svetovne vojne. Pri filmanju je sodeloval del nekdanje posadke križarke »Emden«. Premiera filma bo v kratkem v •Grajskem kinu«. Redni letni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Mariboru bo jutri ob pol 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Člani in prijatelji društva vabljeni! Naše šolstvo. Hitro živimo in hitro napredujemo. Statistični podatki, ta naj točne jši barometer, nam povedo, da je v Sloveniji 2659 učilnic s 149.296 šoloobveznimi otroci. Na eno učilnico odpade povprečno 56 otrok. Skupno je v Slovenci 3470 temeljnih razredov in vzporednic. Številke nam povedo, da primanjkuje 811 učnih sob. Ker imamo 840 šolskih poslopij, je povprečno na vsaki šoli nezadostno število učilnic. Zato pogostokrat poučujejo v eni učni sobi po dva razreda, kar vpliva kvarno na zdravje šolske dece, kakor tudi učiteljstva. Iz zdravstvenega vidika je 306 šol prav dobrih, 345 je dobrih, 143 slabih in 53 neprimernih. Poslopij, ki bi ustrezala vsem predpisom zakona o osnovnih šolah kakor tudi zakonu o zdravstveni zaščiti šolske mladine pa je v Sloveniji še bore malo. Šolskih okrajev je v Sloveniji 25 s 30 nadzorovalnimi okrožji, v katerih opravlja nadzorstvo 18 šolskih nadzornikov. Razrednih učiteljev in učiteljic je skupno 3676. Ljudski oder uprizori jutri v soboto ob 20. uri zanimivo dramo Hanusa Wafz-licka »Živa«. Oder .v Zadružni gospodarski banki. Dramski odsek društva »Nanos« priredi v nedeljo dramo »Kajn« v Zadružni gospodarski banki. Pričetek ob 14. uri. Vabljeni vsi prijatelji društva! Sokolsko društvo Slivnica pri Mariboru priredi 12. februarja ob 15. uri v dvorani Sokolskega doma v Hočah igro »Krst Jugovičev« z dodatno burko »Ženin Miha«. Vabimo narodno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te 'prireditve. Zdravo! — Odbor. Sokolska četa Radvanje pri Mariboru uprizori v nedeljo 12. t. m. v Pšundrovi gostilni v Spodnjem Radvanju igri: »Kakršen gospod, tak sluga« in »Prepirljiva soseda«. Sokoli in prijatelji sokolskih odrov iskreno vabljeni! — Zdravo! Sokolsko lutkovno gledališče Studenci vprizori v soboto 11. t. m. v dvorani g. ‘Špureja burko »Gašperček, dvorni zdravnik«. Starši pridite in pošljite svojo de-co. Predstava bo ob 16. uri. Zveza zadrug gostilničarskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani ima vsak ponedeljek od 9. do 12. ure uradne dneve v pisarni Združenja gostilničarskih obrti v Vetrinjski ulici 11. Poveljstvo Prostovoljnega gasilnega društva Pesnica se zahvaljuje vsem prijateljem mesta Maribora, posebno trgovcem, kakor tudi domačinom Pesnice, ki so nam s svojim posetom in darili pripomogli do takega lepega uspeha o priliki veselice. Rdeči križ v Studencih pri Mariboru ima v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri v prostorih občinskega urada Studenci svoj IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom, člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni! — Odbor. Oddaja zakupa restavracije na postaji Čakovec bo potom licitacije 6. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja de! za zgradbo skladišč v Celju bo polom ofertne licitacije 25. februarja t. 1. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Kino Union. Danes zadnjikrat »Triglavske strmine«. Od jutri naprej predvaja najnovejšo in najboljšo operete P. Abrahama‘»Halo Baby«. Grajski kino. Danes zadnjikrat »Triglavske strmine«. Od sobote 11. t. m. predvajamo govoreči pomorski velefilm »Križarka Emden«. Ta film prikazuje hrabrost njene posadke v svetovni vojni in njen potop. Križarka »Emden« se je tako junaško borila, da je dal angleški kralj ukaz, naj se v primeru, če je ulo ve, častnikom v znak njihove hrabrosti ne odvzame orožje in se z njimi postopa vljudno in z vsem spoštovanjem. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Nezgoda. Ko se je vračal sinoči proti domu upokojeni strojevodja Albert Hol-'er, je na poledeneli poti v Magdalenski ulici padel in si zlomil levo roko. Z re-šilnam avtom so ga spravili v bolnišnico. Narodno sledelffte Repertoar. Petek, 10. februarja. Zaprto. Sobota, 11. februarja ob 20. uri »Švejk«-II. del. Red C. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri »Pri belem konjičku«. Znižane cene. — 20. uri »Švejk — drugi del«. Zanimiv večer bo nudila naslednja dramska premiera — Aschev »Bog raj’ ščevanja«, ki je eno najboljših del židovske literature. Režira VI. Skrbinšek ki igra tudi glavno ulogo. V ostalih ulo-gah: Mlekuševa, ki v ulogi hčerke Rif' kele debitira na mariborskem odru. nadalje Zakrajškova, Udovičeva, Gorin-škova, Savinova,. Starčeva. Dragutino-vičeva, Furijan, P. Kovič, Grom in Gorinšek. Djuka Trbuhovič gostuje v torek N-t. m. kot ritmojster Koltay v Abrahamovi opereti »Viktorija in njen huzar«. Opozarjamo ponovno na to gostovanje pri' ljubljenega operetnega tenorja. Nabavit® si vstopnice! Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter i® žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenju danke odpravi naravna »Franz Josefova« grefiži' ca zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje P® bolnišnicah uče, da uravna »Franz Jos®* iova« voda izborno delovanje črevesa-»Franz Josefcva« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski!1 trgovinah. Grajska klet. Danes zvečer sveže m or ske ribe: branzino, oradi, dental, cala-mari, zrezek sanpiero, brodeto s pole®' to. polenovka. Svojega najboljšega prijatelja v ztnot! ustrelil. Predsinočnjim se je dogodil v Krčevini pri Ptuju žalosten dogodek. Po-sestnik Jakob Cujen iz Krčevine je v zmoti ustrelil svojega najboljšega prija* telja, oskrbnika Franca Slaniča, ki je bil namenjen k njemu v družbi svoje hčerke in dveh tovarišev na obisk. Čujen je z®' slišal okrog 20. ure zvečer neki šum hišo in se podal ven oborožen z lovsK® puško. Ker je videl za hišo neke sence-je misleč, da so vlomilci, nameril puško in sprožil. Zadel je v hrbet svojega tovariša, ki se je zgrudil na tla mrtev, čuje® se je po nesrečnem in žalostnem dogodku takoj podal k orožnikom in prijavil-kaj je storil. Tragična smrt oskrbnika Franca Slaniča je vzbudila splošno sočustvovanje. Ukradeni otroški Čevlji. Mesarju Antonu Ravnjaku iz Radvanja je sinoči nekdo ukradel par otroških čevljev, vrednih 50 Din, ki jih je imel zavite v paph in obešene na kolesu, katero je za trenutek pustil pred neko hišo na Kralj® Petra trgu. V rokah pravice. Te dni je bil v Varaždinu izsleden na podlagi tiralice i® aretiran 28!etni brezposelni delavec Franjo Šanjek, ki ima na vesti več vlomoV in tatvin, ki jih je izvršil v Maribor®; Varaždinska varnostna oblast je včera! aretiranega Šanjeka izročila tukajŠoi! mestni policiji, kjer ga sedaj zaslišujejo- Za šalo sta se pograbila sinoči v nek} gostilni v Vetrinjski ulici brezposeln! delavec Ivan Marčič in neki moški. Pfj tem pa jo je pošteno izkuph Marčič, ki je med suvanjem pade! in se tako hud® poškodoval na glavi, da so morali po-klicati reševalce, ki so ga spravili v bo!' nišnico. Mladi begunci. Upraviteljstvo tukajšnjega banovinskega dečjega doma i® prijavilo mestni policiji, da so davi, k° so šli v šolo, pobegnili štirje gojenci, i® sicer 121etni učenec III. razreda osnovne šole Emil Mastnak, 121etni učenec V* razreda Alojzij Satler, 11 letni učene® Miro Vidovšek in 12letni učenec VI. razreda Karl Meznarič. Mladi begunci s® vsi enako oblečeni, in sicer v sive žametaste obleke, zelenkaste pelerine i® volnene sive čepice. Upraviteljstvo banovinskega dečjega doma prosi mestn® Policijo, naj pobegle dečke izsledi in i1*1 odda dečjemu domu. Stanovski ponos. Sobarica kuharici: Ena izmed naj® mora iz hiše. Kuharica: Kar vi pojdite. Kuhati 1® umetnost, dočim zna pomagati gospe Pr‘ brezuspešnem zatiranju starosti vsaka- dne !'0. TT. 1933. mariborski »VECTTFNTK« TSfra *' »£3U£2MBIj Mestne davščine V letošnjem proračunu je predvidenih nad 12 milijonov, ki jih bodo dale mestne davščine. — Kuluk je črtan. Glavni vir, iz katerega črpa mestna občina svoje dohodke, so občinske davnine. V letošnjem proračunu je predvi- v IClvollJvlU UldtUllU pi UU V i denih 12 milijonov 24.000 Din, ki jih bo* do dale davščine mestni blagajni. Pri kal Odiranju sta mestno knjigovodstvo in finančni odbor v polni meri upoštevala današnje gospodarske razmere in plačilen zmožnost davkoplačevalcev ter prikujeta, da bo letošnji' efekt davščin dal predvideni uspeh. .V lanskem proračunu so nekatere dav fene prinesle manjši, druge pa zopet ^ečji efekt kot je bil predviden. Iz radenskega sklepa za leto 1932 posnema-da znaša primanjkljaj na občinskih ksah 50.000 Din pri tržnini 32.554 Din Iri sejmiščni pristojbini 30.140 Din, pri občinskih dokladah 122.805 Din, pri tropini'na žganje 133.218 Din, pri trošari-na pivo 253.288 Din, pri pasjem dav-26.894 Din, dočim znaša pribitek pri khtarini 50.133 Din, pri prenosnim Din 1*23.172 Din, pri vinski trošarini 73.838 f}h Pri gostaščini in kanalščini 563.912, 5ff Prirastkarini 389.930 Din, pri raznih dohpdkih pa 186.766 Din. Na zaostanku pa so občinske takse N-429 Din, najemnina vojašnic 30.304 9.fn, najemnina realke 340.000 Din, obeske doklade 1 milijon 38.000 Din, pre-^°snjna .51.223 Din, vinska trošarina Din ^2.799, trošarina na žganje 13.725 Din, jNaščina in kanalščina Din 1 milijon ®J;294, trošarina na pivo 55.383 Din, dav-ditia na vozila pa 186.593 Din. Da bo ^stna občina hitreje iztirjala te za-c?fanke, je uvedla prisilno upravo pri *W. dr. Bujas o psihoanalizi in. individualni psihologiji ^edavanji v Ljudski univerzi v soboto 11. in nedeljo 12. t. m. Morda še ni bilo na svetu tolikanj silaka gibanja znanstvenega hotenja, ki N utegnilo udariti svojemu obdobju pe-N svoje podobe in svojega pomena, ka-?r ga gledamo v psihoanalitičnem giba-% njegovi metodi in svojevrstnemu Načinu zdravljenja duševnih zablod in °bolenj. ^ Delo izredne važnosti je storila Ljud-univerza z nameščenjem cikla iz posameznih dolžnikih. Skupno ima iztirjati mestna občina iz lanskega leta 3 milijone 677.311 Din na taksah, davščinah in drugih dohodkih. V letošnjem letu bo pobirala mestna občina naslednje občinske pristojbine, doklade in samostojne davščine: trižni-no, ki bo dala mestni blagajni 600.000 Din, sejmiščno pristojbino, ki bo dala Din 75.000, plovnino, ki bo dala 9.000 in teh-tarino v znesku 100.000 Din. Samostojne občinske davščine bodo dale: davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi 225.000 Din, davščina na vino in vinski mošt 1,800.000 Din, davščina na žgane alkoholne pijače, likerje in špirit 100.000 Din, davščina na pivo 400.000 Din, davščina na šampanjec 20.000 Din, gostaščina 3 milijone 510.000 Din, kanalščina 1 milijon 620.000 Din, vodarina 1 milijon 80.000 Din, vodarina okoliških občin 100.000 Din, večja poraba vode 660.000 Din, vodomerščina 150.000 Din, občinska uvoznina 900.000 Din, davščina na vozila 250.000 Din, pasji davek 90.000 Din, priTastkarina 50.000 Din, opomina-rina in rubež 15.000 Din, razni drugi dohodki pa 20.000 Din. Davščina na vino se je povišala za 50 par pri litru in bo letos pobirala mestna občina 150 par od litra vina, od litra vinskega mošta pa 100 par. V gostilniških obratih se priznava 1/4 odstotni odbitek kot kalo. Letos se je znižal pasji davek od 200 Din na 150 Din. Kuluk, ki je prinesel lani mestni blagajni okrog 400.000 Din, je pa črtan. psihologije in pedagogike. Objasnitvi psihoanalitičnega gibanja in njeni zvrsti, individualni psihologiji, je določila 2 predavanji. Za obe je naprosila našega priznanega domačega učenjaka za duše-slovje, univerz, profesorja dr. R. Bujasa iz Zagreba Njegovo ime je močno utrjeno v znanstvenem svetu. Znani so njegovi znameniti izsledki iz mnogih poprišč psiholo, ške vede; n. pr. podmena o barvah, psihološka raziskovanja občutkov in čuv-stev, posebna dela o sugestiji in hipnozi in vrsta drugih. Na mnogih znanstvenih kongresih je učeni predavatelj uveljavil sloves svojega dela in izrednih sposobnosti. Metoda njegovega znanstvenega dela, ki pripoznava kot znanstveno merilo le izsledke prirodoznanstvenega ^izkustva, poizkuša osvetliti i psihološke pojave z žarko lučjo ob neposrednem poizkusu razčiščenega razuma. S takega stališča ocenjuje tudi psihoanalizo ter njeno zvrst individualno psihologijo, ki prav danes prikazujeta katastrofalen defekt: to so njuni prevneti propovedniki, ki v nedogled proizvajajo zanimivo mešanico Talmuda ter poslastne književnosti za samce. Prof. dr. Bujas prikazuje povsem objektivno sliko psihoanalize ter tolmači konflikte, ki se razvijejo med zavestjo in podzavestjo, z empiričnega stališča. Za vsakega izobraženca pa so taka predavanja nujno potrebna, da, dolžnost, ker mu odpirajo nova obzorja ter mu odgovarjajo na najgloblja vprašanja duševnega dogajanja in mu kažejo svetlo pot iz zagat duševne okrnjenosti, za ostalosti ih nemoči. Sokolst«§ Nov nečuven napad na Sokolstvo Izredna sela Sokola Maribor HI. Predsinočnjim je imel upravni odbor Sokolskega, društva Maribor III. izredno sejo, na kateri je društveni starosta br. Lojze Struna uvodoma poročal o novem grdem napadu na Sokolstvo in Tyrša, ki je bil izvršen v noči na torek preteklega tedna. Neznani zlikovci so namreč vdrli na društveno letno telovadišče v Aškerčevi ulici in naslikali z oljnato barvo na oblačilnico dve slovenski trobojnici, na vrata pa napisali: »Dol s Tyršem, ki Je pes!« V svoji zlobi niso pustili pri miru niti na zidu naslikanega Sokola, ki so ga pomazali s črno barvo. Na vsaki strani pa so naslikali ponovno slovenske trobojnice in napisali na desni strani: »Dol s Sokoli, ki so hlapci režima!«, na levi pa: »Živela svobodna Slovenija!« V nadaljnjem svojem poročilu je starosta ožigosal zlobno početje prenapetežev, ki na tak način izlivajo svoje sovraštva do sokolske organizacije ter predlagal, naj upravni odbor javi zadevo banski upravi, sokolski župi in sokolski zvezi. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Sledile so nato ostale točke dnevnega reda seje in je . odbor sklenil prirediti letošnji javni nastop takoj drugo nedeljo 'SfrSn'3. po tomboli, t. j. dne 14. maja popoldne na društvenem letnem telovadišču. Izdelan je bil tudi celotni program bodočega dela, ki bo posvečeno v prvi vrsti propagandi in širjenju sokolske misli. V ta namen bo društvo priredilo več izletov v okolico in ta,m tudi javno nastopilo. Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru, dramski odsek vprizori 18. in 19. februarja v režiji br. Makarja znano Golarjevo kmečko komedijo »Dve nevesti«, ki je na mnogih diletantskih odrih dosegla lep uspeh. Igra bo v Sokolskem domu pri običajnih cenah, obrakrat ob 20. Soort Četrti dan tekme FISe. Včerajšnji dan tekem FISe je bil posvečen slalomu za gospode. Proga je bila izredno težka in res trda preizkušnja za najboljše vozače. Start je bil v višini 1905 m. Vsak tekmovalec je moral progo dvakrat prevoziti. Najboljši čas v obeh tekih je dosegel Seelos (Avstrija) z 2:29.8, 2. Daub-ler (Nemčija) 2:38.3, 3. Lantscher (Avstrija) 2:39.8, 4. Steuri (Švica) 2:40.7, 5. Furrer (Švica) 2:41.1, 6. Pragier (Švica) 2:42.1. Jugoslovani Praček, Katnik in Zingerlin so se plasirali na 44. odnosno 47. in 49. mesto. Praček je prevozil proge v času 4:35.9, Katnik pa 4:54.4. Zingerlin pa je prišel kot zadnji na cilj. Startalo je skupo 49 tekmovalcev. Ofi-cielna ocena v kombinaciji smuka in slaloma za gospode je naslednja,: 1. Seelos (Avstrija) 92.30 (za smuk) in 100 (za slalom) skupaj 192.30 točke; 2. Steuri (Švica) 94.83 in 93.33; 3. Furrer (Švica) 96.96 in 93.07 ; 4. Zogg (Švica) 185.3!?; 5. Lantscher (Avstrija) skupaj 184.65; na 43. mesto se je plasiral Praček (Jugoslavija) 68.31 in 54.36; 46. Katnik (Jugost.) 5835 m 50.93, na 49. mesto pa Zingerlin (Jugosl.) 54.05 in 41.23 točke. Danes bodo še slalomske tekme za dame. Istočasno pa bo tek na 18 km. Medklubski odbor LNP, službeno. V neidetjo 12. t. m. bosta na igrišču ISSK Maribora ti-le tekmi: Ob 1330 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Rapid rezerva in ob 15. prijateljska tekma ISSK Maribor IrSK Rapid I. Službujoči odbornik g. Fišer. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljski tekmi sodita: ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. g. Bizjak, ISSK Maribor I:SK RapkM g. Nemec. &°ian Grilc: Starine v mariborskem muzeja Ggied arheoloških najdb iz Podravja in okolice. V začetku leta 1903 je bilo v Mariboru 'btanovljeno »Zgodovinsko društvo«. *;amen ustanovitve tega društva je bil, p se raziskuje Spodnja Štajerska. Dejanje društva je bilo tako povoljno, *ja je bilo ustanovljeno tudi »Muzejsko ,uštvo«, ki naj bi zbiralo najdene arhe-0l°ške predmete in tudi z lastnim razkosanjem raziskovalo Podravje v predzgodovinski, kakor tudi v rimski in sionski dobi. Kmalu se je nabralo v Ma-*lIjoru dosti arheološkega gradiva, inse-^1 je bilo treba dobiti primernih prosto-J°v za znanstveno ureditev in namesti-Predmetov. Tudi tej želji društva je Ml° ustreženo, Maribor je dobil v me-feinski šoli prostore za namestitev 2°bk; čez 7 let pa tudi svoj lastni mu-v katerem so danes nameščene bo-?ate in redke najdbe iz Podravja. Letos torej 301etnica ustanovitve »Zgodo-'nskega« in »Muzejskega društva«,, ki največji znanstveni organizaciji v pariboru. Ob priliki skorajšnje trideset-etnice društva, naj v tem spisu opišem ajvažnejše in najlepše arheološke najd-e> ki jih hrani mariborski muzej. t Nko primerjamo zgodovino razvoja _ase zemlje z razvojem človeka in njegovega udejstvovanja na zemlji, bi se-*®h njegovi prvi početki v diluvij, mor-2a N*di v tercijarno dobo razvoja naše nemlie. Tercijatna doba je doba popol-izh113 *ror>ičnega podnebja, vulkanskih (j^kov in tropičnega rastlinstva vSre-Vek rop'- Ak° torej rečemo, da je člo-. 1 v tercijaru bival, je to samo »mor-*■ dognano pa je, da je bival človek že v diluvijalni dobi. Diluvij pa je prav nasprotno od tercijarja, v diluviju je naše kraje namreč pokrival večni led in sneg, favna in flora sta se izprememli.v zvezi s tem pa tudi način človekovega življenja. V diluviju so namreč nastopale ledene dobe, ko je bilo pri nas vse pokrito z ledeniki. Med ledenimi dobami, ki jih je bilo po mnenju učenjaka Pencka vsaj 4, pa so nastopale takozvane pred-glacijalne dobe, ko je zopet pritisnilo južno vreme — in so.se začeli ledeniki tajati, tedaj so nastajali veliki potopi. V zadnji predglacijalni dobi se v naših krajih prvič s sigurnostjo zasledi človeka. V začetku je človek živel pač popolnoma preprosto, kij mu je služil za orodje in orožje skupaj, razen tega je imel za lov še oster kamen ali kaj sličnega. Le sčasoma je sam začel obdelovati kamen, in ta doba se imenuje kamena doba. Z ozirom na izdelovanje orodja in orožja in pa radi napredka kulture sploh, delimo kameno dobo na tri manjše poddobe z manjvažnejšimi odseki: Starejša ka- mena doba ali paleolitik, srednja kam. doba ali mezolitik in mlajša kamena doba ali neolitik. Paleolitik se deli na starejši in mlajši, paleolitik z stopnjami po francoskih najdiščih: chelleen, acheulčen, mousterien, ter mlajši paleolitik z stopnjami: aurignacien, solutreen, magdale-nien. Spoznali pa bomo to dobo, ako si pogledamo njene posebnosti in pa bore malo najdb, ki jih hrani naš muzej iz te dobe. Človek je bil v paleolitski dobi predvsem lovec in ribič. Tako se je preskrbe! z dovoljno hrano, kajti razen sadežev, ki mu jih je nudila narava sama in pa divjačine, ni imel tedanji Človek nobene posebne hrane. Poljedelstvo in živinoreja se pojavita šele v mlajši kameni dobi. S tem, da se je moral človek boriti z živalmi, pa se tudi ni pomehku- žil in je tako premagal vremenske ne-prilike, ki so mu ogrožale obstoj in pa mirno življenje. Ker je bil lovec, je _ moral imeti primerno orožje. Paleolitsko orožje je iz trdega in neobdelanega kamna, ali pa iz kosti in rogovja ubitih živali. Tedanji človek je prebival ^sarno po jamah in duplinah, ki jih je našel v naravi in ki so bile primerne za njega in njegove lovske prijatelje, kajti za paleolitik velja, da je človek bil predvsem* lovec in samec brez družine. Naše najvažnejše in obenem tudi edino najdišče iz paleolitske dobe je Potočka zijalka na Olševi. Leži v sev. Savinjskih planinah, ob jug.-avstr. meji v višini 17C0 m. Odkrita je bila leta 1928, od takrat pa do vključno leta 1931 so se tu vršila, sistematična raziskovanja celjskega muzejskega društva in njih uspehi ob koncu leta 1931 so bili precejšnji. Najdenih je bilo 7 zabojev najrazličnejših predmetov: kosti jamskega medveda, artefaktov in sličnega, obenem pa Sesedaj jama popolnoma preiskana, in je torej razen Krapine na Hrvatskem to edina znana jama iz paleolitske kamene dobe v Jugoslaviji, kar priča, da je bilo naše ozemlje takrat prav redko poseljeno. Jama je približno 140—150 m dolga, do 20 m široka in 4—7 m visoka ter stoji na dachsteinskem apnencu, a je dosti starejša. Takoj pri vhodu je skleda iz apnenca, v katero se zbira voda s stropa. Nekoliko dalje je druga skleda, ki pa je večja in tudi starejša od prve. Jamska tla so- deloma kamenita, deloma pa pokrita z ilovico. Povsod, kjer je bilo dosti ilovice, so našli tuidi zelo dosti kosti jamskega medveda, dočim v gramozu in drugih plasteh ni bilo toliko kosti. Da je v tej jami zares prebival človek, pričajo obdelane kosti jamskega medveda, ki si jih je obdeloval v svoje svrhe. Nekatere so prevrtane, druge pa vdolblieae in sp služile oajbtže za majhne posodice. Razen kosti jamskega medveda pa so se našle tudi kosti raznih drugih živali, ki so prebivale v paleolitiku le na tako visokih krajih kot je Potočka zijalka na Olševi. Druga in trdnejša priča. človekovega bivanja v tej jami pasa artefakti ali praskalca iz kostenine. Ta so človeku služila predvsem v lovske potrebe. Po artefaktih sodeč lahko rečemo, da spada jama v aurignaciensko dobo, torej v mlajši paleolitik. Važna pa je jama tudi radi tega, ker se do sedaj, kakor že omenjeno, niso našli nikjer sledovi poseljenosti Slovenije wi paleolitski kameni dobi. Naslednja kamena doba se v marsičem razlikuje od paleolitika. V rnezoH-tiku ali srednji dobi kamna se namreč pojavijo poljedelstvo, živinoreja, plat-narstvo in prve lončene posode, kar se v naslednji, mladokameni dobi izpopolni in je neolitik torej podlaga nadaljnega razvoja kulture ljudi naših krajev. Dočim je bil paleolitski človek predvsem lovec, ribič, ter samec, se način njegovega življenja v neolitiku popolnoma izpremeni. Dasi je še vedno lovec, si vendar postavi kočo, ki je prej ni poznal in biva skupno z družino ob domačem ognjišču. V zvezi s to izpremembo pa se je izvršila tudi druga, namreč misel o posmrtnem življenju človeka. V tej dobi se pojavi tudi pokopavanje mrličev v grobove. Sedaj je človek bival že v kočah, začel je gojiti poljedelstvo in v zvezi s tem tiki živinorejo. Posode si je dela! iz ilovice s prosto roko in jih krasil z geometrijskimi ornamenti, ki so ponekod posnemali liste ali živali, s katerimi-je še v tej dobi prišel mnogo v stike Dočim je bilo v paleolitiku naše ozemlje le malo poseljeno, se v tej dobi poj sv velika množina neolitskih najdišč, k; nriča o gosti naseljenosti in obenem r dovitnosti naših krajev. (Se bo n&djdj&valo.) tim 1 Mariborski •'V E Č E R NI K< JuTra V M a t i b o r n, 'dne '10. II. 1933. Btm Radlalav Rudan Svakinja Tedaj je vzkalilo v njenem src« prvo sovraštvo do oje, ki ii ie stala na poti in ji zapirala doiiod do solnca. k drobne, plahe kali ie rastk> v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razbolene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti njej svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rastel ta boj, dokler ni dorastel v strašno željo in iz želje v hotenje hi načrt... »Moja pot mora biti prosta! če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni,« je sklenila. Stopila je k Ludu in omi dejala: »Ona mora s pota!« »Kdo?« je vprašal i gnozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. »Malka...« je siknila. Luda je prebledel. »Mora!« je ponovila. »Za obedve ni prostora.« »O Bog!« je kriknil Luda, »ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?« »Hočem,« je zahtevala Hana, »da bodi naj m otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je to tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš.« »To je božja, ne najina stvar,« je ugovarjal Luda. »Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Romgovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.« »Moj, ha!« se je blazno zarežala Hana.. »Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj imenujem tebe? Ob živi ženi?« Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo prvega in drugega. »Zato mora s pota! Mora!« je zahtevala Hana. »Stori, kakor hočeš,« je kriknil Luda in zbežal. Sel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačrl to rogal: »Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.« »Molči, spaka!« se je zadrl v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umekmil, in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okoli sebe in rjul: »Pusti me! Ne vzemi mi duše!« Pokleknil je, sklenil roke kakor bi molil, in prosil: »Prizanesi mi!« Dvignil se je, kakor da bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klanico, zaril v listje |,q Z&SpžlI. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: »O Bog, prizanesi nam! Reši nas!« . Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. “ krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne P°* znal. Starec pa mu je zapretil in dejal: »Luda, Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zplodil v nas* hiši. Razdrl jo bo.« Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. »Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?« J® vprašal. * »O mutastem, ki pa ne bo ostal mutast,« je odgovor« starec. ., »Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral,« je dei» Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pre“ Lukom. »Ti pa živiš kakor ni zapisano,« je odgovoril stare* »Kakor morem,« se je zadrl Luda. »Kaj se vtikaš t stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že lezeš.« »Ti pa v pogubo,« je odvrnil Luka. »Greh in zlo ^ prinesel k hiši.« »Našel sem ga že tu,« je zamrmral Luda. »Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.« Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: »Prizanesi nato, 0 Gospod, prizanesi! Oče naš, kateri si v nebesih.. •* Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra io našla bedečo v samotni dekliški sobi. (Se bo nadaljevalo.) Deset zapovedi italijanskega fašizma Skavtom, prijateljem dolgega življenja to drugim, ki že imajo svoje zapovedi, da se po njih ravnajo, so se pridružili zdaj še fašisti in dobili smo tudi 10 fašističnih zapovedi. V spomin lOletnice ustanovitve fašistične milice so določili fašisti 10 zapovedi za njene člane, ela-SDČill $6« 1. Pomni, da fašist in član milice ne verujeta v trajni mir. 2. V ječi prebiti čas je vedno zaslužen. 3. Domovini služiš, če stojiš na straži, čeprav le pri bencinskem sodu. 4. Tvoj tovariš je tvoj brat, ker s teboj živi to misli, kakor ti. 5. Puška in torbici za naboje so ti dane, ne da bi jih obrabil, temveč hranil do vojne. 6. Ne reci nikoli, da te plačuje vlada, ker plačuješ tl, vlada je pa taka, kakršno si si želel in kakršne uniformo nosiš. 7. Disciplina je solnce armade, brez nje ni vojakov, temveč samo zmešnjava in poraz. 8. Mussolini ima vedno prav. 9. Če zakrivi prostovoljec disciplinski prestopek, ne more biti zanj nobene obzirnosti. 10. Eno ti mora biti najdražje: Duce-jevo življenje. To je res najmodernejša vzgoja ljudi In narod, ki vzgaja svoj naraščaj v takem duhu, ima gotovo sijajno bodočnost. Norosti ženske mode Barbara Hutton, newyorška dedinja milijonov, je zelo ekscentrično dekle. Za Vsako ceno hoče bit! originalna. Nedavno se je pojavila v neki newyorškl družbi s Črno pobarvanimi in lakiranimi nohti. Kljub svojim Črnim nohtom je imela, razumljivo, nešteto oboževalcev. Pripomniti pa je treba, da vse te oboževalce najbliže bdlj privlačujejo njeni milijoni, kakor pa njeni Črni nohti. — V neki pariški modni trgovini se prodajajo umetne obrvi in trepalnice, ki so prišje v modo pred nekaj meseci in sedaj že skoraj izginjajo z modnega trga, ker so se izkazale kot nepraktične. Njihova napaka je namreč ta, da se prerade od-lepljajo- Toda trgovina si je znala pomagati. Sedaj je dala v promet umetne obrvi in trepalnice, ki se vzdrže na obrazu polne tri tedne in se more dama, ki jih nosi, v tem času neovirano kopati in umivati. In tako so se na pariških ulicah in v zabaviščih pojavile zopet dame n. pr. v zeleni obleki, z zelenimi obrvmi in zelenimi trepalnicami. Edina težava je zaenkrat še to, da mora dama kar tri tedne nositi svoje toalete v Isti barvi, kakor jo imajo obrvi in trepalnice. V smrt iz ljubezni do otroka. Londonski listi poročajo o pretresljivi rodbinski tragediji, ki je razburila vso javnost. Samomor sta izvršila namreč ugledni polkovnik Holloway in njegova soproga. Najdena sta bila v svoji spal-niGi s prestreljenima glavama pred fotografijo majhne srčkane deklice, svoje hčerke, ki je umrla točno pred dvema letoma. Preiskava je pokazala, da starša nista mogla preboleti izgube svoje edinke in sta Ji prostovoljno sledila na oni svet Polkovnik Holloway je najprej po dogovoru ustrelil svojo ženo, ki ima le drobno rano na sencu, nato pa je nastavil cev puške še sobi v usta in mu je strel raznesel vso glavo. Neprestano potujejo okrog sveta. V London je prispel pred dnevi neki Bittlebank iz Charlestona v Južni Karolini, ki ima za seboj že 13 potovanj okrog sveta to je prepotoval v vsem okrog 1.6 milijona kilometrov. Bittlebank je star 74 let in trdi, da je potovanje njegova strast in da se ima baš tej strasti zahvaliti, da je doživel čil in zdrav tako veliko starost Pri tem pa se še prav dobro počuti. Novinarjem je med drugim dejal: »Potovanje je skrivnost, kako more človek ostati vedno mlad. Jaz bom potoval še vedno naprej, dokler ne bom, Bog ve kje in na katerem kontinentu, nekega dne umrl.« — Skoraj prav tak svetovni potnik je tudi neki Malcolme Maclaner, geolog iz Redrutha v angleški grofiji Cornwali. On sicer ne potuje zaradi zabave, temveč poslovno, toda za seboj ima doslej že okrog 13 milijona kilometrov. Devet mesecev v letu potuje in le tri mesece preživi na Angleškem. Avstralski divjak o »belih sužnjih«. Te dni se je vrnil neki angleški mi-sionar iz avstralskih pragozdov v Melbourne in pripeljal s seboj tudi nekega divjaka, ki ga je bil krstil to ki mu je bil zelo vdan. Ta divjak je .tako prvič prišel v velemesto to zato ni čudno, da so se novinarji takoj zanimali za njegove utise. Avstralski domačin je izjavil, da so belci sužnji — ure. Kamor koli ie prišel, povsod je videl ure in zopet 1© ure: na železnici, v uradih, na cestnih križiščih, v trgovinah, v gostilnah, na cerkvah itd. Vsak belec ima uro in se neprestano ravna po njej. Divjak je k temu pripomnil: »Beli človek ne je, kadar je lačen, temveč tedaj, ko mu to zapove ura; on ne gre spat, kadar je zaspan, temveč se ubogljivo vleže, ko mu to zapove njegova ura!« To opazovanje je napravilo na tega divjaka najgloblji utis. Vsi čudeži modeme tehnike ga niso tako začudili kakor dejstvo, da se mora vsemogočni beli človek pokoriti tako majhni stvarci kakor je ura... Bolničarke se ne smejo šminkati. Bolničarke v budimpeštanskih bolnišnicah so dobile te dni prepoved, da se ne smejo šminkati ne mazati svojih ustnic z rdečilom. Vsaka bolničarka, ki se ne bi pokorila tej naredbi, bo takoj odpuščena iz službe. Domislice ženske objestnosti. V Londonu se sedaj mnogo govori o neki novi modi, ki jo je uvedla lady Malohettova. Mlada aristokratinja je sprejela svoje goste, ki jih je povabil na čaj, v pyjami in s sandalami na bo* sih nogah. Zato pa je imela lakirane ste na nogah. Angleške dame so > »praktično« modo takoj pričele opon^ šati. — Te dni je prišla v Londonu n®* ka prav tako nora dama na idejo, da * peljala svojega bolnega psička na spjv hod v Hydepark v otroškem vozičKj" Ker je bila ta dama pač lady, ni b» niti aretirana niti ni nihče v tem vid* kaj nespodobnega, temveč je njena no”' čija naslednjega dne že postala splosB* moda. Mnogoštevilne »odlične« dame vozile vse naslednje dni svoje zdrave lP bolne pinče na sprehod v otroških v