PREMIŠLJEVANJE in MOSaSOTS pri obiskanji svetlga krfževiga pota« Natisnil Jožef Blaznik. 1853 . 65148 Gledal sim, kdo bi z manoj žaloval, in ga ni bilo, iskal sim ga, kteri bi me poveselil, in ga nisim našel. Ps. 68. 0^00 *>l&1J- Pripravljanje 2^0 v i vs^ ktei*i greste memo po poti, postojte in poglejte, če je bolečina podobna bolečini moji!“ Tako nas vabi terpijoči Zveličar, de pridimo in pre¬ mislimo, kaj je njegova neskončna ljubezen za nas storila. Postavimo se tedaj živo v mislih tje,za zad¬ njo kervavo pot, po kteri je Jezus za naše odrešenje hodil, in glejmo z očmi duha, koliko je hotel za nas terpeti. — On je bil ranjen zavoljo naših hudobij, potert zavoljo naših pregreh. — O, kdo bo dal vodo naši glavi, in potoke solz našim očem, de bi objok- vali noč in dan »voje grehe! — De bi nam premišlje¬ vanje Jezusoviga križeviga pota v dušni prid došlo, de bi svoje grehe toliko serčneje obžalovali, in v pri¬ hodnje Zveličarja toliko zvestejše ljubili, ^a prosimo z raztertim in ponižanim sercam: Ljubeznivi moj Zveličar Jezus Kristus! Jaz ve¬ rujem, de si ti moj Bog in moj Gospod, moj Odre¬ šenik. — Upam v'neskončno zasluženje tvojiga ter- pljenja in tvoje smerti,po kterem mi boš moje grehe odpustil. — Ljubim te iz celiga svojiga serca^ in če¬ dalje serčneje te želim ljubiti. — Iz serca obzaljujem vse svoje grehe; nikdar, nikdar več te nočem razža¬ liti. — Kakor si se ozerl v svojiga apostelna Petra, se ozri tudi v mene, ki te želim spremiti po tvojem križevem potu; s pogledam svoje gnade presuni moje merzlo in terdo serce, de začnem britko objokvati svoje grehe. Amen. Oh, prid’te vse stvari! Kaj, glejte, se godi; On, kter’ vas vse živi, Strašno za vas terpi! 4 I. Jezus v smert obsojen. $T. Molimo te, Gospod Jezus Kristus in te častimo. Ker si skoz svoj sveti križ svet odrešil. Tlikej , na očitnem mestu Gabata sedi Pilatuš na visokem sedežu, in njegovi služabniki so okoli njega. Pred njim stoji nedolžni Jezus, ves raz- gajžljan, ves raztepen, s ternjein kronan in raz- boden, obdan z rabeljni bolj neusmiljenimi, kakor so divje zveri. Kakor nedolžno jagnje molči Je¬ zus, in ne odpre svojih ust. — Zdaj Pilatus Ne- dolžniga v smert na križu obsodi. Svoje roke si umiva, in pravi: „Jaz sim nedolžiu nad kervijo 5 tega Pravičniga; vi glejte l u Pač res, vi glejte, vi grešniki, ki ste s svojimi grehi Nedolžniga na križ, v smert obsodili. —Jezus molči, in s serč- nim veseljem se podverže krivični sodbi, de bi pravično sodbo, pred pravico božjo nad grešnim svetam izrečeno, nase vzel. Jezus nedolžni hoče umreti, de bi mi grešniki vekomaj živeli. — Padi¬ mo tukej pred Jezusa v smert obsojeniga na ko¬ lena, in molimo: O nedolžni Jezus! jaz sim grešnik, jaz sim vredin večne smerti! De pa jaz živim, hočeš ti umreti! Komu hočem zanaprej živeti, kakor le tebi? — Tebi, Jezus, hočem živeti, tebi hočem umreti! Amen. Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi Bogu Očetu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se! Razgajžljan, zapljevan, In kronan zasramvan, Pred sodbo je peljan, Nedolžin v smert izdan. 6 II. Jezusu križ nalože. #■. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in te častimo. $. Ker si skoz svoj sveti križ svet odrešil. Zdaj imajo neusmiljeni rabeljni Jezusa v svoji oblasti. Težak križ privlečejo, in mu ga nalože na ranjene rame. — Jezus objame križ, ga kušne, kakor Mašnik svet altar, na kterem hoče darovati sam sebe nebeškimu Očetu za grehe sveta. Že nese križ na kervavih ramah na goro Kalvarijo. Sam ga nese, de očitno pokaže, de radovoljno, le iz ljubezni do nas hoče terpeti in umreti. — Oh poglejte Jagnje božje, kako nese grehe celiga sveta! Kako nese težko butaro naših hudobij, ki 7 mu jo je nebeški Oče naložil! — Pokleknimo pred Zveličarja z križem obloženiga, in molimo: O Jezus! radovoljno, in le iz ljubezni do mene grešnika neseš težki križ, in terpiš za moje grehe. O daj mi, de bom tudi jaz prijatel križaj de ga radovoljno sprejmem iz rok nebeškiga Očeta, kjer in kadarkoli mi ga bo naložil. Daj mi, de zade¬ nem križ pokore, in ga nosim do smerti za teboj, moj Jezus! Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi Bogu Očetu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se! Lej, križ mu nalože Na ranjene rame; Oh, Jagnje božje gre, In nese vse dolge ! III. Jezus pade pervič pod križem. V. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in te častimo. It. Ker si skoz svoj sveti križ 'svet odrešil. Maš Zveličar je hotel terpeti vse težave in bolečine na telesu in vse brhkosti na duši, koli¬ kor, pa tudi še veliko več, kakor bi jih kter člo¬ vek mogel terpeti. Od neusmiljeniga tepenja in suvanja, od toliko ran in toliko prelite kervi bi bil sam človek že mogel omedleti in umreti; Je¬ zusa pa njegova božja natura podpera, de več terpi, kakor človeška natura sama more prestati. — Tukej ga vidimo, kako se zgrudi in pade pod 9 težo križa, tukej vidimo koliko njegovo sveto člo¬ veštvo terpi, Le njegova božja moč ga toliko ob- derži, de ne umerje, temuč še vstane in še nese križ naprej. — Oh, premislimo tukej pred Jezu- sam, ki pod križem pade, koliko in kako neizre¬ čeno hoče terpeti, de bi za naše in za grehe ce- liga sveta božji pravici obilno zadostil. Molimo: O moj usmiljeni Jezus, toliko, kolikor noben človek in tudi vsi ljudje vkup ne morejo, si ti hotel za mene terpeti. Oh, uči me v živo spo¬ znati, kako velika hudoba je smertni greh, ki ga božja pravica tako strašno nad teboj nedolžnim pokori5 kako draga je moja duša, ki si hotel to¬ liko zanjo storiti. Varvaj me, de svoje tako dra¬ go odkupljene duše z greham več ne pogubim. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi Bogu Očetu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se! Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh; Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. 10 IV. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, Gospod Jezus Kriaius, in te častimo.. $. Ker si skoz svoj sveti križ svet odrešil. Vukej vidimo, kristijanje, Marijo prečisto De¬ vico, prežalostno Mater Jezusovo. Tudi ona želi terpljenje svojiga Sina ne le viditi, temuč občutiti^ tudi ona hoče z njim vred terpeti, in. ko bi ji dano bilo, z njim vred umreti; zato mu je tukej napro¬ ti prišla. Oh, s kakšino žalostjo in britkostjo je bilo pač napolnjeno serce Jezusovo, viditi svojo v žalost vtopljeno Mater $ in serce Marije, ko je vgledala svojiga preljubiga Sina s težkim križem 11 obloženiga, polniga ran in s kervijo oblitiga, ki ga divji rabeljni v smert ženejo. — O kdo je na¬ pravil toliko žalosti nedolžniinu Jezusu, in njegovi sveti Materi? Kdo drug, kakor naši grehi! — Molimo: O ljubeznivi, terpeči Jezus! o prežalostna Mati Marija! dajta, de bo tudi moje, desiravno terdo serce občutilo le nekoliko vajne žalosti. — O Marija, ljubezniva moja Mati, daj mi občutiti tvojo britkost, de žaljujem s taboj. Daj, de bo gorelo moje merzlo serce v ljubezni do tebe in do tvojigaSina, mojigaZveličarja. — Kadar smertno uro nastopim neznano pot v večnost, pridi takrat tudi meni naproti, moja usmiljena Mati, in me iz¬ roči Jezusu, mojimu usmiljenimu Sodniku. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Oast bodi Bogu Očetu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se! • O žalostni spomin! Kor sreča Mater Sin! Ji gre meč bolečin Do serca globočin. 12 V. Simon Cirenej pomaga Jezusu križ nesti. fr. Molimo te, Gospod Jezus Kristus, in te častimo. JR’. Ker si skoz svoj sveti križ svet odrešil. Maš Zveličar čedalje bolj omaguje. Trinogi se boje, de bi jim ne opešal in med potjo ne ome¬ dlel, zato posilijo Simona, ptujca iz Cirene, de Jezusu pomaga križ nesti. O blagor tebi, Simon, ki Jezusov križ neseš, ki Jezusu terpljenje polaj— šuješ! — Pa še bolj blagor tebi, ako bi rad, ne pa posiljen za Jezusa in z Jezusam terpel! — Tudi tebe, kristijan moj, vabi Zveličar rekoč: „Za~ 13 deni svoj križ, in pojdi za menoj.“ Tovarša te! želi imeti Jezus v svojim terpljenji, — o sramota, če le nerad, le posiljen križ nase vzameš! Molimo: O moj ljubeznivi Zveličar! spoznam, de tudi jaz velikokrat le po sili in še z nejevoljo svoj križ nosim. Poglej vender zdaj moje pripravljeno serce; zdaj zanaprej hočem vsak križ, kakor težkiga mi boš naložil, iz ljubezni do tebe radovoljno nositi. Le pomagaj mi s svojo gnado«, de v križu in terpljenji čedalje večji veselje in sladkost dobim, in tako tvoj vredin učene postanem. Amen. v v Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi Bogu Očetu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se! Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim (e, Ne brani križa se! 14 VI. Veronika poda pert Jezusu.