200 komadov
Koledarjazal.1900
je S« v zalogi, zatoraj gorite brz » po njem, kt^ri ga še uemate. Velja le
25 centov.
G1AS MRODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.

JSTO-^T- ^ToznOs:, 31. detirx^^etxdLja, 1900.
Leto VIH.
Napad na Goebela.
Demokratični governerski kandidat ustreljen.
Ali preti meščanska vojska v Kentuckyju ?
Iz vladinega poslopja je bil ustreljen. Kdo je ustrelil, še ni znano.
Frankfort, Ky., 30. jau. Senator Goebel je bil danes dopolu-dne pred državnim poslopjem ustreljen v desno stran. Pod desnim plečem je prišla krogla zopet vuu. Kmalu po napadu eo vojaki obkolili mestno poslopje od kjer mislijo, da je prišel osodepolni strel in v mestu je razglašene vojno pravo Pred vrati mestne hiše stoji Gatlingov top. Vaak vlak pripelje vojaštvo iz raznih delov države.
Vest o napadu se je zelo hitro rn/širiia po mestu. Od vseh krajev so vreli skupaj s puškami, revolverji in nožuii oboroženi možje. Bili so gn zno razburjeni. Pri uho-du k državnemu poslopju na onem krilu, kj-r je t»ovrnerj**vo stanovanje, je gtnlo krdelo oboroženih, kter1 niso nikogar notri pustili Od kod je zločinec streljal še ni dognano, mislilo pa, da je s al pri odprtem oknu zapadnega mostni ža v tretjem nadstropju vladinega poslopja. Kakor hitro se je razširil;« vest o napadu. h i te 1 i so člani postavodaja!-etva na cesto in aenat je odložil sejo, istotako C'-urt of Appeals.
Goebela s > nesli v „Capitol hotel". Trpel je velike bolečine, toda bil pri zavesti in rekel, da bode še ozdravel. — Svojim pristašem je Cioebel priporočal se mirno zadržati. Goebelovi zdravniki pravijo, da je rana smrtna in se je bati no* tranjega krvavenja. Proti 11. uri po noči so reki i, da ranjenec ne bode doživel druz^ga jutra.
Napad na Goebela je uaravnostna posledica poslednje volitve. Goebel j« bil demokratski, Taylor pa republikanski kandidat za govemerja. Taylor je dobil večiuo glasov, toda demokratsko postavodajalstvo je hotelo Goebela proglasiti izvoljenim. Nato so republikanci odgovorili, da bodo to z silo preprečili, stko bi umestili Goebela governer-jem. Odkar je bila volitev, je ves Kentucky razburjen in bati se je meščanske vojske.
Goebel je 40 let star in v Peuu-sylvaniji rojen. Bil je sprva časnikarski poročevalec, potem odvetnik in politikar. V dvoboju v Covington, Ky., je ustrelil poveljnika John Sanfcrda, bil pa od sodnije nekrivim spoznan. Sanfordova vdova je blaznela. Goebel je bil jeden uajbrezozirnejših politikarjev v Keutuckyju.
Nada splavala po vodi.
Odkar je oddana pogodba grade-uja predora za podzemsko ž^lezuico, dohajajo v tolpah delavci izraznih krajev dežele v New York, vsi goje upanje, da dobe delo pri tem velikem podjetju, ktero bode potrebovalo celo armado ljudi. Večina teh došlih je brez posla v tem letnem 6asu in upajo, da dob6 pomladi delo ker pa tukaj ne dobe takoj delo, in nemajo denarjev, da bi se preživeli, morajo iskati zavetje pri dobrodelnih družbah. V noči od poudeljka ta teden se je v mestnej dobrodel-nej hiši oglasilo tbliko ljudi za prenočišče, da niso zamogli vseh prenočiti. Deloma jih je pa tudi občutni mraz tja gnal.
Lokomotiva razletela.
Battle C re e k, Mich.,27. jan. V Edwardsburg seje danes zjutraj razletela lokomotiva Chicago & Grand Trunk železnice; strojevodja in sprevodnik sta bila usmrtena.
0 priseljevanju.
Samo meščani bodo delali pri predoru.
Central Federated Unija se je te dni skoraj dve uri bavila z razpravljanjem priselniškega vprašanja. Delegat unije izdelovalcev smodk je predlagal, da bi pri gradenju velikega predora v New Yorku za podzemsko Železnico dali delo samo meščanum države. Razmotrivanje je bilo deloma sramotilno za tu kajšne delavce, kajti nekteri dele. gatje so bili proti priseljevanju. Posebno hudo so napadali priseljevanje Italijanov, češ, ako bi to zadevo v uemar pustili, lahko se zgodi, da pride sem 20.000 Italijauov, kteri bodo delali pri gradenj i podzemske železnice in sicer za malo piačo, med tem ko bodo naši ljudje brez dela okolo tovali.
Kitajskega milijonarja pokopali.
Prebivalci v kitajskem deiu mesta v New Yorku so imeli v p tek velik praznik. Pokopali so bogatega moža in dostojanstvenika, milijonarja in velic ga mojstra kita skih prostozidarjev severne Amerike Un Hunga, kteri je v Toronto umrl, toda k pogrebu so ga v N«- \v York pripeljali. K^r x*a Kitajci p> greb smatrajo za vesel dan so se nosilci kit v Mott in Peli Str. oblekli v najlepšo obleko, in Veg kitajski del je bil se zastavami, lampioni in dr ozaljšan. Pogreba so se udeležile tudi deputacije Kitajcev iz Newar ka, Filadelfije, Baltimore, Bostona in druzih mestov.
Smrtonosna razstrelba.
Jedeu delavec mrtev, 12 ranjenih.
P ; 11 s b u r g, Pa., 29. jan. V va-Ijaluici Phillips Nimich & Co. sej6 danes razletela baterija štirih veli-cih parnih kotlov z grozno močjo; kakih 12 delavcev je bilo več ali manj hudo poškodovanih, poslopje pa je razvalina. Kurilee je kmalu umrl vsled poškodovanja. Petero delavcev je tako hudo poškodovanih, da je komaj misliti na okrevanje. Razstrelba je bila tako huda, da je streho hiše visoko v zrak odneslo ; dele železa in zidu pa razneslo na vse Btraui. Delavce je na vse strani razmetalo, one blizu kotlov pa je puhteči par hudo oparil. Sorodniki delavcev, kteri v bližini stanujejo, so takoj po razstrelbi hiteli na pozorišde in videti ao bili ganljivi prizori. Razstrelba je privabila na tisoče ljudi na mestu nesreče. Iz rok razstrelbe ni znan; pr?uzrd-čena škoda je velika.
Velika tovarna pogorela.
Te dni je v sedem nadstropni tovarni tvrdke Haywood Bros. A. Wakefield, za izdelovanje stolov na Cherry St. v New Yorku nastal ogenj, kteri je v kratkem času po-slopje popolnoma razdjal in pro-vzročil $200.000 škode. Ko so v t varni poslujoči delavci čuli,da je ogenj v poslopju, polastil se jih je velik strah, in vse je hitelo k izho dote in rešilnim lestvam. Vsi to
ov. Truplo so poko- ,	,	__
^	lil* dospeli srečno na presto. Ker je
pali na Evergreen pokopališču v ...	. ,	J
rj i i	i	, ' , ; bilo v tovarni nakopičene velilio
Brooklynu, pri tem pa žgali sanda- ! .	.
lovino in dišeč papir, kar se je pa vsled občutnega mraza hitro vršilo.
Mrzlo vreme.
Mrzlo vreme, ktero smo imeli v ponedeljek in torek zjutraj v New Yorku, se je raztezalo, kakor je posneti izoficijelnih porodil, po vsem iztočnem in južuem delu dežele in celo v osrednjem Texasu, južnem Mississippiju in južni Alabami je zmrzovalo. Zmrzovalo je pa celo v Tampa, Fla., in prav lahno tudi v Jupiter. Mraz pa se je raztezal danes, torek, tudi v doline Missouria iu MissisBippia in ob gorenjih jezeri
užigalne tvarine, se je širil ogenj z velikansko hitrostjo. Gasilci so imeli na vseh straneh naporno delo, in to tembolj ker Be je v znotranjem pripetila dvakrat razstrelba raznih tekočin.
Ni hotela vzeti nagrade.
Gospa A, H .ffman, član Westchester County klubn zgubila je mmoli teden prstan vreden $1000, ko se je iz kluba domu vrača!a. Po vsem Westchester so nalepili lepake, na kterih je bilo naznanjeno, da dobi pošteni najditelj prstana $100 nagrade. Brezposelni in drugi ljudje so se podali iskati dragoceni
ih, kjer je živo srebro kazalo 4 do prgtau, toda zamau. y soboto se je
20 stopinj pod ničlo. V Montani, peljala gospa William Sands proti južni Dakoti, gorenji dolini Missis- klubu iu zapazila uek . gvU1 Qa
□ i r\iM a iif»-v ■ "V , L7 . » .. J
sippia, iztočno proti New England in ob obali je padal sneg. V New Yorku je kazal v torek zjutraj toplomer 12 stopinj nad ničlo. V Bostonu 16, Filadelfiji 18, Washing-tonu 16, Charleston 28, Tampa 32, New Orleans40, Galveston 48, Memphis 28, St. Louis 22, Chicago 2, Omaha 4, pod ničlo, Bismarck 18 pod ničlo, Helena 34 nad ničlo, Denver 22, Salt Lake City 32, San Francisco 48; najtopleje je bilo v Key West, Fla , 56 stopinj, najmrz-leje pa v Duluthu, Minn., 20 stopinj pod ničlo.
Morilca preiskali.
S i n g S i n g, 28. jan. Autonia Fernarra, kteri bode imel dne 26. febr. sesti na osodepolni električni stol, sta včeraj preiskala jetnišna zdravnika, posebno sta se zanimala za duševni stan. Zdravnika še nista odposlala poročilo, toda so mnenja, da Fernarro ni na duhu bolau. Italijan je sicer zelo zaostal v iz-obražbi, toda na umu ni bolan.
Burja razdejala.
M o n t e r i e 1 o, N. J., je obiskal zelo hud orkan in napravil veliko škode. Nova katoliška cerkev, ktero so minolo poletje gradili in je veljala $30.000, je bila skoraj popolnoma podrta, zelo dragocen altar nad 81000 vreden je podrt. Mnogo hiš je vihar podrl in le malo kak dimnik je bil še videti v mestecu po viharju.
cesti. Takoj je ukazala kočijažu ustaviti in našla toliko iskani prBtan. V klubu je izročila gospa Sands prstan gospej Hoffman, toda je odklonila razpisano nagrado.
Zima v Alaski.
Washington, 29. jau. Vojno ministerstvo je objavilo važno poročilo kapitaua Abercromfie, povel-nika zadnje ekspedicije ob Cooper Riveru v Alaski. Našel je na stotine ljudi, kteri so vsled pomanjkanja živeža v onem kraju vsled legarja umrli. V Valdtzu je našel ljudi v zelo žalostnem položaju kakor slamnike natlačene v kočah. Kopeli ondotni ljudje ne poznajo. Večino ljudi je bilo bolnih na le-garju. Nekteri so imeli zmrznjene ude. Čevlje so si napravili iz starega < buvala. Najmanj 70 odstot kov v kočah stauujočih je na umu bolnih.
Pravda po telefonu.
Nas h vile, Tenn., 29. jan. Iz Montgomery countyja se poroča dogodek pravde po telefonu. Squ-reja Coldwella se po noči po telefonu poklicali in prosili naj pride v pisarno, da bode zaslišal tožbo proti možu radi hitre vožnje. Toda squire se ni hotel podati v sodnij sfeo sobo. Vjetnik je že hotel iti domov, ko so se izmislili ukreniti obravnavo po telefonu. Vjetnik se je krivim spoznal, bil telefoničnim potom obsojen na $5 globe, ktere je tudi plačal.
Nezgode na morju.
Moštvo parnika „Manset utonilo.
Britišk i parnik ,,Marstoumoor" je ob obrežju North Caroline zadel ob skalo. Kakor se iz Norfolka poroča, so ljudje rešilne postaje v New Inletu, hoteli rešiti moštvo ladije, isto pa je ponudeno pomoč odklonilo, češ da ni nikake nevarnosti.
Ob obrežju divja strašen vihar, kteri je razburil morje do globine in od ure do ure postaja bolj silen Obrežni čuvaji mislijo, daje moštvo parnika ,,Mausetta", kteri je minoli petek pri Westerly, N. J., zadel ob skalo, utonilo. Na krovu je bila tudi žena z otrokom, ktero je naj-brže tudi pogoltnilo nenasitljivo morje. Prebivalci obrežja mislijo, da je kap>itan nalašč zavozil na obrežje, da bi s tem rešil moštvo in potnike.
Pri Lamberts Pointu je Old Dominion parnik ,,Princess Anne" zadel ob ladijo..,Brooklyn" in se je slednja potopila. Nesrečo pripisujejo okolnosti, ker pristan po noči ni bil razsvitljen.
Newzelandsko laoijo ,,Ethel", ktera je konec novembra odjadrala iz Broome v zapadni Avstraliji, pogrešajo. Kakor pravijo, je del moštva ladije umoril kapitana, posestnika ladije, njegovega sina in tri mornarje. Zločinci, trinajst po številu, so v Macassoru, kjer so se izkrcali, zaprle holandske oblasti.
Obesili so ga na kol za brzojav.
C a u o n City, Col., 27. jan. Tolpa broječa par sto neoboroženih mož je včeraj večer premagala stražnika jetnišnice, v ktero so minolo uoč pripeljali Tomaž Reyuoldsa, se tega polastila in obesila tik jetniš-uega zidu na kol za brzojav. Reynolds je bil eden onih štirih, kteri so umorili kapitana V. C. Roueya, in so ubegnili iz ječe v ponedeljek. Komaj so ga vjeli, je bil že linčan. Dva sodruga, ktera sta ubeguila sta tudi že zaprta, tretjega so pa baje vjeli v Denverju in tam linčali.
Žrtve razstrelbe smodnika.
Philadel phia, 30. jau. Viljem Stafford 38 let star in Peter Drexler 55 let star, sta bila danes pri razstrelbi Bmodnika v Frank-ford orožnice bržkone smrtno poškodovana. Služabniki orožuice so kupili od vlade pri Santiagu vple-njene španske naboje in iste shrani! i v malem hramu, kjer so jih v pro-Btem času izpraznjevali. Mislijo, daje med tem delom iz peči padla iskra v smodnik in provzročila razstrelbe. Poslopje je bilo razdjano.
Sest Amerikancev ustrelili.
E 1 Paso, Tex., 27. jan. Sem dospelo poštno poročilo iz Guaya-mas, države Sonora v Meksiki, je prouzročila veliko razburjenje. General Torres, zapovednik meksi-kanskih vojnih oddelkov, kteri se bojujejo proti vstaškimi Yagui Indijanci, je zapjvedal po prekosodu ustreliti šest Amerikancev, kteri so bili baje v zvezi z vstaši. Čudna pa je veBt, da se je ameriški konzul branil kaj storiti v rešenje Amerikancev iz opasnega položaja. Nekaj teh ustreljenih Amerikancev, ktere je pustil ustreljiti Torres, so bili baje znani prospektorji. Amerikan-ci v Guayames svare vse rojake se podajati v okraj Yaqui Indijancev dokler traja upor. Kakor se. pripoveduje so teh šest Amerikancev zasačili v Bacatete gorovja prodi rajoči meksikanBki vojaki, ko so se prijazno zgovarjali z vstaši. Tukaj šnji prebivalci so vlado obvestili iu jej priporočali takoj uvesti preiskavo.
Iz delavskih krogov.
Imajo 400 skabov.
Albany, N.Y, 28. jan. Kakih 400 skaboy iz New Yorka, Brook-lyna, Jersey City in Newarka je današnjo noč Bern dospelo z namenom, da zavzemajo prostore štraj-kuječih motormeuov in kondukter-jev.v Troy. Štrajk traja teden dni in United Traction Company bode jutri zjutraj na vse zgodaj te ljudi odvedla y Troy, da prično ob 5 uri zjutraj voziti.
Dobljen štrajk.
T roy, 29. jan. Štrajk na trolley železnici je končan in danes zjutraj je vozil prvi voz iz kolarnice. Med delavci in železnično družbo bo sklenili pogodbo, v kteri je določeno, da bode družba poslušala vsak odbor organiziranih ali neorganiziranih delavcev glede pritožb, da se vsem služabnikom pri Troy železnici dovoli prosta vožnja na lastni progi, da vsi sprevodniki in motor-meni na rednih vozovih dobe 20 centov na uro pri lOuruem delavnem času, vai drugi sprevodniki in motormeni pa 184 centa na uro. Dalje so določili, da radi udelež^nja pri štrajku ne sme biti nihče kaznovan ali odsluvljen. Po teh določilih je torej družba skoraj vse dovolila, kar so delavci zahtevali.
Gredo pogojno na delo.
Du n k r i k, N. Y., 27. jan. S posredovanjem agenta John Colo-mana od United Trades & Labor Conncila se je dane?	štrajk
200 kovačev v Brooksovi tovarni za lokomotive. Ljudje dobš 10 odstotkov zvišano plačo, namesto 25 centov na dan kakor so tirjali, ako dokažejo, da v drugih tovarnah za lokomotive ravno toliko plačajo. Pod tem pogojem bodo v pondeljek zopet šli na delo.
Čevljarji štrajkajo.
Sing Sing, N. Y., 30. jan. Delavci tovarne Bay State Shoe & Leather Co. kakih 150 osob je danes zjutraj ostavilo delo, ker jim je družba znižala plačo in ljudi odslovila. Sedaj zahtevajo zvišanje plače, in da se trije, minoli teden odslovljeni delavci zopet sprejmejo v delo. Družba je obe zahteve od klonila. Potem je družba razglasila vest, da namerava tovarno premestiti v Massachusetts. Preje je delala tovarna b kaznjenci iz državne jetnišnice. Tovarno so zgradili še le po odpravi kontrakt-nega dela v jetuišnici. Sedaj je še 80 ljudi pri deiu. Med štrajkarji je tudi 30 žensk.
V Chicagi se prične štrajk.
Chicago, 29. jan. Tukajšnji stavbarski kontraktorji bo danes sklenili po 5. februvariju vpeljati plačo, ktera ne ugaja stavbarskim unijam in posledica temu bode splošen štrajk. Na mirovno sporazum-ljenje je sedaj komaj misliti.
Pariško razstavo ovira štrajk.
Paris, 26. jan. Pri gradenju razstavnih poslopij je nastal že dolgo preteči štrajk, iu se ga je udeležilo 5000 delavcev. To je prouzro-čilo veliko razburjenje in policija je ,,za vse slučaje" pripravljena, ter straži poslopja na razstavnem prostoru in celo mostove, toda ne najde nikakega povoda, da bi se vmes vtikala. V obče pa je pričakovati, da bode vsa zadeva v dveh do treh dneh rešena, ljudje zahtevajo zvi-šauje.plače 18 sous pri franku.
Paris, 29. jan. Štrajk tesarjev poslujočih pri raztavnih poslopjih je bil danes poravoan; mirovno sodišče je določilo 10 centov zvišanje plače od "ure pri stavbah, ktere so 25 metrov visoke in višje, to prizna kot opravičeno, ker je tako delo smatrati nevarno za življenje.
Siromaštvo na svetu.
C h i c a g o, 29. jan. Vdova Mary Garasek je umria danes vsled pomanjkanja živeža in vsled mraza, ravno ko je policijski voz s premogom obstal pred njeno hišo. Njena dva sestradana otroka sta ležala pri umirajoči materi in se zaman poskušala ogreti. Hiša je lesena in zelo slaba, da piha veter skozi vse špranje. Od sobote ni bilo v hiši niti skorjice kruha, niti keščeka premoga. Umrla je bila 38 let stara in delala v tovarni za S2 na teden. V petek je prišla domov bolna in ni imela denarjev za zdravilo, živež in kurivo. Nikdar se ni pritoževala nad revščino in tudi otrokoma je prepovedala prosjačiti. Otroka radi lakote niti tožila nista.
Državni prevrat na Kitajskem.
Shanghai, 29. jan. Odstav" ljenje cesarja Kuang-S/ii je med kitajskimi uradniki napravilo veliko nezadovoljnost v Yang-tse-Kiang dolini, domači trgovski krogi bo vznemirjeni, ker bati se je velike vstaje. Pripoveduje Be, da bode v teku leta Kuang-Szii zopet sedel na prestolu.
Petersburg, 29. jan. Rusko časnikarstvo pripisuje dogodkom na Kitajskem velik pjmen. ^Novosti" izražajo svoje mnenje, da bode Mandschu dinastija še dolgo časa ostala na površju, toda Kitaj ne bode več dosegei svoje veljave; neizogibno razdeljenje s - bode mirno nadaljevalo, ako bi tudi dalj časa trajalo. ,,Rossija" zagotavlja, da Frioiji ni bilo potreba dg aktivjif) udeležiti kitajskega državnega jpP^^ vrata in dostavlja: ,,Rusko-japon-aka zveza je neizogibna, le vprašanje časa je še. Med tem časom je pa velike važnosti paziti, da ne pade kontrola nad kitajsko k < pno in pomorsko vojno močjo v pest Ameri-kancem, Angležem ali Nemcem.
,,Mi moramo biti na straži in paziti kako se bode novi položaj glede koristi zapadne Evrope, pred vsem oprijel Angležke."
Simpion predor.
Bern, 27. jan. O naprepko gra-denja predora Simpion se poroča : Ta predor bode največji na svetu. Dne 13. novembra 1898 so položili temeljni kamen. Dolg bode milj, veljal pa baje $ 13,413.500, dogradili ga bodo 5+ letih. To bode tretji predor, kteri bode Italijo vezal s ptujimi državami, daljavo med Parizom in Milanom bode skrajšal za 43i milj. Dosedaj je dokončanega predora 2 in petinka milje. Razne novosti tehnike uporabljajo pri tem predoru.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi . . .
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE .
Bosch Brg. Co.
LASS LINDEN, - .
I • ■ -	' ' fj
Entered as second clas matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vbo leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . - „ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki,
,Glas Naroda" izhaja vsako B^edo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti se ne uatisuejo.
Denar naj ee blagovoli poslati po Mod Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Boerci bi najbrže v tem slučaju tudi ne ostali v svojih sedajnih pozicijah in čakali na prihod sovražne armade. V istini so Angleži zgubili ae-dajno vojsko in bi morali sedaj novo in od kraja pričeti; kajti druzega tudi ne kaže. Ali kaj hočejo z armado, ktera je zgubila pogum in generali, kterih slava jeizginila. Po-velnike časnikarstvo napada na tak način, da jim mora upasti pogum. Angleško ljudstvo išče krivce, in noče videti, da je samo zakrivilo poraz. Dokler na Angleškem mislijo, da je edino par generalov odgovornih za ponesrečeno vojskovanje, ni misliti, da Be bode na boljše obrnilo. Mngočost pa sedaj ni več izključena, da se bode Anglija razrušila ob hrabrosti Boercev.
Ali je res ?
Kako so vojno ladijo ,Maine* v zrak pognali.
Španska izdajica.
Imenuje se d'Martinez in gaje španski vojni svet poslal Blancu.

Tepena Anglija.
Niso še znane zgube Augležev ob gorejni Tugeli, toda brez dvoma so bile velikanske. V Londonu so se sedaj pričeli zavedati, da Ladyamith nemorejo več rešiti. Nekteri ame-rikanski časopisi, kteri so bolj angleški, nego Augleži, kakor na pr. n9wyorška „Tribuua", se smešijo, ^ker pojejo slavo Bullerja. ,,Tri-^^^a" trdi, da je imel Buller s 35.0Q0 možmi nasproti 70.000 mož močud boersko armado, kar je prava nesmisel. Bullerjevo moč še precej resnično cenijo, toda gotovo mu ni stalo več, nfgo k večem 20.000 Boercev nasproti. Zanesljiva poročila o moči Boercev niso znana, pač pa približno koliko mož sploh zamore poslati v vojsko. Ako računamo koliko vojakov imajo na druzih krajih, potem pridemo do zaključka, da zamorejo v Natalu imeti k večem 25.000 do 30.000 mož. Od tega števila je bilo gotovo 10.000 mož potreba, da zabra-nijo Whitu izpad iz Ladysmitha in črto ob Ttigeli tudi niso mogli pustiti brez armade. Ako je bilo toraj v minolih dnsvih 20.000 v boju, je zelo visoko cenjeno.
Kolikor več se zve obojih, toliko jasnejše se kaže, da so se Boerci v istini junaško bojevali. Se zopetuo osvojitvijo Spion Kopa so Boerci pokazali, da ne znajo Bamo streljati iz nasipov, ampak da se tudi ne vstrašijo pred bodali angleških vojakov. Na angleški straui pa ne vidimo druzega, nego piškave izgovore in prazna opravičevanja. To je slabo spričevalo, kterega vse Bullerjevo hvalisanje o hrabrosti njegovih vojakov odstraniti ne more. Iz tega se da sklepati, da se Angleži nikakor niso tako izvrstno borili.
Kaj Be bode sedaj zgodilo, ko se je pokazalo, da angleška armada Boercev ne more pregnati? Vse angleško časnikarstvo zahteva nadaljevanje vojske, in da Be odpošlje 6e namauj 50.000 vojakov v južno Afriko, ter zabavlja proti generali in vojnemu ministerstvu. Toda kje dobiti 50.000 mož? Brez priseljenega nabora jih ni moč dobiti, izvršitev tacega nasilstva pa je na Angleškem nemogoča. In ako bi jih dobili, kje bi našli vodje, kteri kaj razumejo, in v ktere bi imeli vojaki zaupanje? Nima jih Anglija Ako bi jih tudi imela, je vprašanje, kaj naj bi Btorili. Misel, zbrati razne vojne obdelke in z vso silo udariti proti Bloenfonteiuu je sicer na papirju prav lepo čitati, toda
Washington, 28. jan. V spremstvu poročevalca necega senzacionalnega lista iz New Yorka, s«1 je danes predstavil ,,Eduard Josč d" Martinez, sin umrlega CaHallero Don Miguel d' Martiueza, grofa Au iu vojvodinje Granada", pomorskemu tajniku Longu, kasneje pa za-povedniku Rihard Waiu\vrightu,ter jima pripovedoval dolgo, grozno povest, kako je bila vojna ladija ,,Maine" v zrak pognana, in daje imela v tej zadevi svoje roke španska vlada.
Long in Wainwright Bta se izjavila, da je pripovedka mogoče resnična, ali ravno tako je mogoče, da je izmišljena, na vsak način pa ne bode zvezna vlada nič storila o tej zadevi, z Španijo je sklenila mir, Btarib zadev, ktere so bile povod njego pa ne bode več navajala, ker bi iz tega utegnile nastati nove spletke.
Da bi s*$o zadevo bolj poudaril, je d' Martinez pred notarjem Hamilton P. Burnayem zaprisegel ; svoje spisane izpovedi in nekaj posameznosti navajamo tu:
Od leta 18S6. do 3. marca 189S sem služboval kot španski detektiv ; ko sem bil v službi blizu Pensacola, Fla., se oženil v Gordon, Ala., z amerikaii6ko vdovo. Dnč 3. nov. Bern dobil v Willard Hotelu v Waeh-ingtonu od Dupuyade Lame, španskega poslanika povelje potovati v New York, kjer meje čakalo pismeno navodilo od vojnega ministra priti v Madrid, Almedovar de Rio, ravno tako Vasti Mendolas, službujoč kot detektiv. Odpeljala sva se s parnikom „Gascogne*' v Havre, dne 14. dec. 1897 pa dospela v Madrid. Tam sem bil dne 16. dec. v kraljevi palači pri vojnem posvetovanju, kterega se je udeležila kraljica, vojni minister Campos in general Weyler, in Verteri, kapitau ženijskega oddelka. Predložil sem načrta newyorSke luke in Pensacola, ktera sem pridobil, potem dobil šifriran brzojav, kterega imava z Meadolasom izročiti generalu Blan co v Havani.
V Havano sva dospela dne 16. jan. 1898,»med potjo je Mendolas na moj^ uavodilo prepisal šifriran brzojav, to pa zato, ako bi bila pristnost v dvomu, da sebe varujem.
Ko je general Blauco prebral šifriran brzojav, zapovedal je kapitanu E—s priličnim številom ljudi v luki Havana položiti podkope, delo je vodil E - C-; po noči dne 14. febr. so bili podkopi zasidrani v bližini vojne ladije „Maine", ktera je bila dne 15. febr. 1898 v zrak pognana."
O podrobnostih o polaganju pod-kop^-v je rekel d' Martinez. Poroč nik E- je imel med svojimi ljudmi dva potapljalca, Spanca imenom Orlaquando in Italijana imenom Giacomo, prvi je položil dne 25 jan., dan pred prihodom ,,Maine" tri podkope, dne 26- jan. pa jednega. Ti so bili nabiti z strelLO pavolo in zvezani z električno žico z Moro Castle, trdnjavo Cabanas in Časa Blanca. Dne prihoda „Maine" so dvakrat poskušali isto razstreliti,
toda brezvspešno. Ako bi se to po srečilo, bi uzrok razstrelbe „Maine" pripisovali lavdi in rekli, zavozil je na podkope, ker ni vedel kje so bili položeni.
Polaganje torpede, skterojebila „Maine" razstreljena, popisuje zelo obširno: ona je bila v obliki velikanske Bmodke, nabita je bila z 850 funti strelnega bombaža, ter položena v 24 čevljev globoko vodo, pozneje pa je bila po kablu vzdignena le do 14 čevljev globočine. To seje zgodilo mei 1. in 3. uro zjutraj.
Priprava, s ktero so torpedo zažgali, je bila v eolninski hiši, in stražnik, kteri ni vedel, da je ta priprava v zvezi s torpedo, je dobil od poročnika C- povelje ob 10. uri zvečer naznaniti gotovo sporočilo. Ko je ta to storil, je bila ,,Maine" razstreljena. Poročnik C- je potem lastnoročno razdejal žico, jeden del potegnol na kopno in jo prinesel s čolnom v orožarnico.
Druge podkope so poslednjo noč odstranili in oba potapljalca Bta zginola na misterijozen način. Martinez je mnenja, da sta bila umorjena, pusti'i so ju namreč s preveč obteženimi napravami spustiti se v vodo, potem jima pa še odrezali cevi za zrak na kar sta morala vtoniti.
Kot kubanski domoljub prikrit je d' Martinez s kozarskim parnikom ,,Monarch" ubežal v Florido in potem odpotoval Čez New York v Gordon, Ala., kjer je zopet našel svojo ženo, ktero že ni videl od meseca novembra 1897. O Mendoli ni Martinez baje nič več čul, niti ga ni videl.
Kot uzrok njegovega izdajstva navaja d' Martinez, da mu je španska vlada ugrabila očetovo dedščino.
Zapovednik Wainwright kakor tudi načelnik ameriškega tajnega poslovanjr "VVilkie pravita, da je d' Martinem lažnjivec, poslednji se je pa izjavil:,,Ne čudim se, da ti go spodje mojo pripovest smatrajo za laž, ker ,,Mainu'* je bila v zrak razstreljena, le vsled malobrižnoBti teh gospodov."
Dopisi.
Allegheny, Pa., 27. jan.
Slavno uredništvo ,Glas Naroda" prosim za vsprejem mojega dopisa v našem delavskem glasilu: Podporno društvo sv. Jožefa štev. 12 za Allegheny, Pittsburg iu okolico je imelo redno zborovanje dne 14.ja-nuvurija in pri tom volitev odbora za leto 1900. Izvoljeni so bili gg.: Ferdinand Vovk, predsednikom; Karol Božič, podpredsednikom; John Germ, I. tajnikom ; Lovrenc Nagode, II. tajnikom; Josip Gori-šek, blagajnikom in John Povše, delegatom. (Društvu je pač časti-tati, da si je zbralo v istini zavedne in napredne može, pod vodBtvom teh mož je pričakovati vspešnega napredka. Ured.) Nadalje prosim brate društva sv. Jožefa, kteri še kaj dolgujejo, bodisi na kterihkoli pristojbinah, da to v kratkem poravnajo, ako hočejo še ostati udje iu biti deležni društvenih koristi. Vsak ud vč in mora priznati, da društvo ne more napredovati, ako člani niso natančni v odračunanju prispevkov. Kteri članov je kaj na dolgu, naj se osobno ali pismeno oglasi pri prvem tajniku: John Germ, 1120 Willaw Ally, Braddock, Pa. Rojake pa, kteri še niso pri društvu vabim, da bi pristopili k podpornemu društvu sv. Jožefa in se zbrali pod njegovo zastavo. To društvo jo koristno in pri Jugoslovanski Katol. Jednoti. Društvo izplača bolnim članom po $5 na teden, ako član umrje, dobč sorodniki za pogreb $50, za soprogo pa 30; Jugoslov. Jeduota pa skrbi za sirote, vdove in za delo nezmožne člane; ta Jednota je dobro pribežališče delavcev. Oni rojaki, kteri še niso pri društvu, naj bi vendar uvideli in pristopili k našemu društvu, ktero skrbi za bolne, Jugoslovanska Jednota pa za sirote, vdove in delo nezmožne člane. Naše društvo je imelo že precej velike stroške in tudi lepo svoto izplačale bolnišne podpore, a še vedno dobro izhaja. Ne-morem pa zamolčati, da ima naše društvo sovražnika v oeobi, od ktere bi nikdo to pričakoval; m nego si je že prizadevala, da bi ga ugono-bila, toda dosedaj zaman, z raznimi
ne laskavimi besedami je je že pital, zato pa se bodemo te osobe skrbno ogibali. Zelo osmešil se je ta človek, ko je hotel rojaku D. S. nakopati občutno kazen in ga ugonobiti s pomočjo finega sleparja in klateža: pozabil je na vse krščanske čednosti in verske zglede odpužča-nja, usmiljenja in ljubezni do bližnjega, raje bližnjega ugonobi, potepta v prah, nego odpustiti. Mi društveniki sv. Jožefa storimo pa vse drugače, ljubimo se med seboj, odpustimo našim sovražnikom raje, nego se nad njimi maščevati, potr-pimo eden z drugim in slcga naj med nami vlada. Vi novoizvoljeni odborniki društva sv. Jožefa pa delujte v tem smislu in si prizadevajte društvo povzdigniti na višjo stopinjo, na ktero bodemo ponosni mi, Jugoslovanska Jeduota in vsi Slovenci. Srčni pozdrav rojakom, raztresenim po širnih Zjed. državah, tebi „Glas Naroda" pa želim obilo dobrih uaročnikov. John Germ.
Cleveland, 0., 24. jan.
Rojakom zopet naznanjam kako-šuo je moje mnenje gledč ustanovitve društva ali družbe, ku ra bi nam bila v podporo v slabih časih, kakor sem že poročal v 5. številki ,,Glas Naroda". Po mojem muenju bi bilo najbolje, ako bi takoj pri ustanovljenju društva ali družbe vplačali vsak S10, potem pa vsako leto S10. Vse te novce bi naložili na dobro banko na obresti ; ti prihranki bi pa v slabih časih kaj dobro dušli. Vsak prihranjen dolar bode doDer, saj pravi že star pregovor, da je prihranjena stvar boljša, nego pridelana. Rojakom priporočam tudi to v preudarek. Nikdo pi< naj ne misli, da to delam iz lastni dobičkaželjnosti, ker že vnaprej ven, da bode kdo rekel: Perko dela za dvoj dobiček. Ali takemu modrova-uju nezamerim, ker ljudje so različnih misli,žal da tudi zelo plitvih Toda kljubu temu priporočam \ pretres moje predloge in bi rad tud. druge ču'. Da bi se Laloženi denari /gubili, naj nikdo ne misli, vse bi dali na dobro zanesljivo banko, ktera bi nam novce lahko vrnilt JfrBako uro, obresti pa lahko dobim« po 4 od sto. Naša družba bi ne potrebovala mnogo odbornikov kakoi druga društva, na primer bulnišna . pri našej družbi bi zadostovali trij> odborniki iu ti naj bi stanovali nu razničnib delih mesta, vbJ trije b uaj bili pooblaščeni novce spreje mati iu nalagati. Toda način temu bi bil: Kadar se družba ustanovi bi dali napraviti stem pse mi ali ps banka, kolikor bi jih odbor potreboval, toliko bi jih vzel iz banke ii uovce založil, kdor bi potem odbor niku novce izročil, bi mu ta v knjižico nalepil stampsov ali znamk z i. toliko kolikor bi novcev vložil. T raj se v tem slučaju ne bi mogl< nič nepovoljnega pripetiti. Ako bi nam ljubi Bog naklonil še par dobrih delalnih let, potom bi si družabniki na lahek način prihranil nekaj novcev in še obresti bi natekb Ako bi hotel kdo preje Bvoje prihranke, bi jih tudi dobil vsak čas; ako bi hotel kdo domu v stari kraj se podati, bi si na ta način prihranil potne stroške, ob nastalem slabem času bi pa imel vsakdo nekaj zaklada z lahko prihranjenega.
Upam, da me rojaki razumejo iu se tudi sami lahko preverijo, da v teh dobrih časih je lahko prihranit) na leto $10, ne da bi kdo kaj čutil. Ako bi kdo hotel kaj več pozvedeti, ali pa pristopiti k tej družbi naj se zglasi pri podpisanem, kakor hitro se jih oglasi 30, potem skličemo zborovanje, kjer bi vse potrebno vkreuili. Dragi rojaki: še enkrat Vam priporočam v premislek t vrstice, in ako spoznate za dobre, potem pa na delo. K sklepu srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, posebno elevelandskim.
Josip Perko, 1795 St. CJair St., Cleveland, O.
I/J A H Vas postreže tako ceno, K nn f za 100 gold, ali 200 kron avatr. velj. $40 84 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. Sak-se r 109 Greenwich St., New York. Miuolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet.
Vojna med Eoerci in Anglijo.
Pred bitko.
B o e r s k i tabor, Modder Spruit, ob gorenji Tugeli 23. jan. (Zakasnjeno. ) Angleži so poskušali z 40 (XX) možmi ob Spion Kopu zasesti pot proti Ladysmithu. Včeraj (ponedeljek) so pričeli hudo streljanje na Boerce, da je bila trava osmojena, skalovje razrušeno in nasipi preluknjani. Toda bitka je bila le bolj jednostranska. Samo s tridesetimi sireli so Burgherji odgovorili. Gen. Bothu, boerskemu poveljniku je priletel košček raz-streljeue granate v žep. Edine zgube, ktere so imeli Boerci je bi loveč „ra-njenih konj'1. Ob mraku je streljanje obmolknilo, toda danes (torek) tukaj in vokolici Ladysmitha zopet pričelo.
Velike taktične napake.
London, 26. jan. Ko je general Warren prvič poročal Bullerju, da misli z naskokom na Spion Kop omajati pozicijo sovražnika, ni mislil, da še svoje lastne pozicije ne bode mog^l vzdržati. O t» m se mu pa še sanjalo ni, da bode zašel v velikaLsko past in sicer tem manj, ker 6trategična važnost g<>re nikakor ni dokazana. V vojaških krogih ta korak brezozirno kritikujejo. »'ojui odličnjaki pravijo, da bi se sedaj prav nič ne čudili, ako bi se moral White tekom tedna podati. Lord GillV.rd v tamošnjih krajih prav dobro poučen nikakor ne more umeti, kako je zamogel general Warren Spion Kop naskočiti, ne da bi se zagotovil, kake pozicije bode zamogel tam strahovati. Po-manjklivost zemljevidov je Blab iz-^■>vort ker mora Warren vendar imeti ogb'duhp, ra/un tega pa tudi dovolj častnikov, kteri bo v Ladysmithu služili iu tamošnje okolice že od lovskih izletov dobro poznajo. Ne grajajo ga toliko, ker se je umakuol, marveč zato, ker je na skočil in zasedel hrib, na kterega ji zam< gel spraviti topničarstva V kratkem, nov dokaz nezmožnosti britiških častnikov. Vojak armade ob Modderu slika v pisn*ii taktične napake bitke pri Magersforteiuu Angleški častniki pravi pisalec, bo večinoma neizkušeni mladeniči, Kteri se vedejo, kakor šolski otroci Ako bi imeli starejše častnike, bi bile zgube polovico manjše. ,,To je grozovita vojska", sklepa pi§mo, „Bog ve, kako se bode še končala".
Ako se bode pod takimi okoluo-■Jtimi Ladyamith zam< gel vzdržati. )e zelo dvomljivo. Tamošnji položaj smatrajo tu brezupnim.
Past na Spion Kopu.
London, 26. jan Med večur nem neprestanem streljanjem boer-skih topov se je v sredo po uoči moral general Warren raz Spion Kop umakniti. Tako neprenehoma iu dobro merjeno je bilo streljanje, la je padlo na tisoče mrtvih in ranjenih na obeh sfrraueh, ako-ravno geueral Buller o tem še ni poročal. Ker so Be Boerci naskoku Angležev pasivno upirali, bi moralo Warrena poučiti, da gre naravnost v past. Komaj so njegovi vojaki zasedli osvojene utvrdbe, pričeli so Boerci streljati z svojimi topovi, ktere so pet dui skrbno prikrivali in kakor dež so se vsi-pale granate :u šrapneli na Angleže. S čudovito sigurnostjo bo Boerci streljali na britiške vojake. Warren si obsolutno ni mogel nič pomagati. Topov ni imel, ali bolje re čeuo ni jih mogel spraviti na strmo višino. Podnevi se nikakor ni mogel umakniti raz gore, kajti brez-dvomno bi bila tekla kri v p* tokih po strmini. Ves čas so ležali njegovi ljudje v jarkih za nasipi, iskaje zavetja kjer le mogoče, vedno smrt pred očmi, toda vedeli so, da druge rešitve ni, nego nazaj. Kako malenkostni so bili porazi pri Storm-bergu, Magersfouteinu in Colenso proti strašnemu porazu na Spion Kopu. V prvoimenovanih treh bitkah so se Angleži saj umakniti za-mogli, ko so jim pričele krogle le preveč frčati mimo ušes. Sedaj Be ni bilo moč umakniti preje nego, da je rešilna noč razprostrla svoje črno krilo nad krvavo bojišče.
Laureuzo Marquez, 26 jan. Iz boerakega tabora ob Modder Bpruit se poroča, da bo Angleži v
bitki ob Spion Kopu pustili 1500 mrtvih na bojišču. General Buller je pred par dnevi zbolel, sedaj pa je
že zopet zboljši. Iz Pretorije se poroča, da je tja dospelo 150 vjetni-kov. Poročilo sklepa z besedami: „Hvala Bogu, da se je tako izšlo, akoravno na je veljalo mardkako hrabro in dragoceno življenje."
Buller nazaj! Ko je bil tepen na dveh straneh.
Warren baje zgubil 2300 mož in 17 topov.
London, 27. jan. Slabo mora biti, ker vojni urad brezdvomno zadržuje poročila najbolj vznemirjajoče vrste. Morda misli iste posamezno objaviti. Sedaj vojni oddelek polagoma priznava, da ste se v sredo vršile dve bitki. Med tem, ko je Warrea šel na Spion Kop po uuičevalen poraz, so Boerci ob severnem obrežju Tngele zapodili nazaj Angleže pod generalom Lyttletonom. Slednji je zgubil 209 mož, kakor se oficielno poroča. Toraj se je tudi na drugem krilu izjalovilo Bullerjevo prodiranje proti Ladysmithu.
Zato se ni čuditi, da se je danes popolndne v vojnem ministerstvu aeŠMl brambovski odsek Navzoč je bil tudi kolonijalni minister Chamberlain. Predsedoval je lord Salisbury. Kar so pri tejBeji sklenili je ravno tako tajno kakor v vojnemu uradu dospela osodepolna vojna porrcila. Zvečer se je v vojaških klubih pripovedalo, da je i bor pooblastil generala Whita kapitulirati v Ladysmithn. To so baje storili zato, da že dvakrat tepeni Bullerjevi armadi prihranijo na-daljuein nepotrebne stroške. Ilazuu t^gu je baje general White helio-s^rafiral, da mu je nemogoče mesto dalje braniti.
Položaj na bojnem polju, je toraj kakor videti za Angleže zelo otožen. Buller je bil opetovano na vsej črti t^pen in sedaj celo odločno. Math uen se ob Modderu ne more ganiti. Generala French in Gatacre ■»e gibljeta v malih operacijah, o kterih je komaj vredno govoriti. Poleg tega pa še vsak posampzeu poveljnik zahteva pomoči. O številu Boercev samo sumijo, da jih je od 50.000 do 100.000 ; gotovo pa jih je več nego 40.000. Ker se Boerci lahko premikajo z veliko naglostjo in imnjo tudi dovolj streljiva, postaja vprašanje vedno bolj določno, ako bode sploh Angležen mogoče na bojnem polju premagati hrabro, za svojo prest-st boreče so ljudstvo. Je bil li to predmet današnje seje brambovkesga odseka? Kdo bi zamogel to vedeti?
London, 27. jan. V vojnem uradu ne verujpjo berlinsko vest o Bull^rjevem porazu. Niso pa še jav io naznanili vzroka, zakaj seje Warren moral raz Spion Kopa umakniti.

_^

_ii
Kretanje parnikov.
V New Vork <1 o s p e 1 i : ,,Palatia", 28. jan. i/. Hamburga z 757 potn. ».Aller'V 28. jan. i/ Bremena z 528 {»otniki. ..St. Louis", 28. jan. i/ Southamptona z 372 potniki.
,, khein", 29. jan. iz Bremena z 536 potniki.
..I.a Norniandie", 29. 11. Havre 1 273 potn.
..Maasdam", 30. jan. i/. Kotterdama z 147 potniki.
iJospeli imajo:
..Westernland" iz Antw erpena. ,,Dresden" iz Bremena. ,,\Verra" iz Genove. ,,Saala" i 1 Bremena. ,,Germanic" iz l.iverpoola. ,,1'atricia" iz Hamburgu. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,1-ucania" iz I.iverpxi]. ..I.a Champagne" iz Havre. ..Staatendani" iz kotterdama.
Od pl j ul i : ,,Rotterdam", 30. jan. v Rotterdam. i.Aller", 30. jan. v Bremen. ,,St. Louis", 31. jan. v Southampton. ,,South\vark", 31. jan. v Antwerpen.
Odpljuli bodo:
,,Rhein", 1. febr. v Bremen. ,,La Normandie". 1. febr. v Havre. ,,Werra". 3. febr. v Genovo. ,Palatia", 3. febr. v Hamburg. .Teutonic", 3. febr. v Liverpool. ..Maasdam", 3. febr. v Rotterdam. ,Saale", 6. febr. v Bremen. ,St. Paul", 7. febr. Southamptona. .Westernland", 7. febr. v Antwerpen. .Germanic", 7. febr. v Liverpool. • La Champagne", 8. febr. v Havre.
, Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER St CO 109 Greenwich Su, New York **
______________:iiL_JuL_.
sj | Jugoslovanska Katoliška Jednota. 11
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minuesota;
II.	„ Johs Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Go v žeta Box 105, Ely, Minnesota.
Društveuo glasilo je ,,GLAS NARODA'"
V zagati.
L o u d o n, 27. jan. Počasi, toda vedno bi. lj se vsiljuje gotovost, da glede zmožnosti boerska armada dvakrat presega angleško. Poraz na Spion Kopu ni samo pripisovati zvijači, marveč tudi izbomi spretnosti v vojskovanju. Toda ne samo to, s ponesrečenim poskusom na Spion Kop je vsa Bullerjeva armada zašla v zagato, v kakoršui je bila že preje pri Colenao, iu v kteri tiči že dal j časa njegov gospod kolega ob Modderu. Tu vse zabavljanje na Bullerja nič nepoma-ga, kakor sedaj kaže, se bode general Se moral nazaj pomakniti in Bog ve kaj ga še vse čaha.
Berolin, 27. jan. Razni tu-kajšni časopisi trdijo, da imajo v rokah brzojav iz Pretorije, da so Boerci zvabili general VVarreuovo armado na Spion Kop iu jo potem od vseh strani napadli, vplenili tudi 17 topov, in da se Boiler le še s brzim umikaujem čez reko rešiti zamore. V istem brzojavu se poroča, da so Angleži zgubili 800 mrtvih in 1500 ranjenih. Brzojav je bil poslan čez Bruselj. Zvečer se je govorilo, da je vnanji urad dobil potrdilo o hudem porazu Augležev.
Cez Tugelo.
Buller gre od koder je prišel.
Spearman s Camp, 27. jan. Po Bullerjevem poročilu general Warrenu ni bilo mogoče vzdržati Spion Kop ker je na gori manjkalo vode Poveljnik naskoka na višino, general Woodgate, je bil ranjen. Njegovi vojaki so se hrabro in vstrajno bojevali. Isto jutro, ko so se Angleži umaknili raz osode-polne goro je prišel Buller v Warre-uov tabor. Ker je vid^l, da bi bil drugi naskok brez vspeha iu desno krilo sovražnika tudi ne bi bilo moč prodreti, sklenil je svojo vojno umakniti južno odTugele. Umikanje so izvršili Angleži v izvrstnem redu, akoravuo so bili ^dostikrat komaj 1000 yardov od sovražnika oddaljeni. Da so zamogli okorne vozove z voli in mulami neovirano spraviti čez 85 čevljev široko in deroče reko, obdano o*.. strmega 20 čevljev viaocega obrežja, znači izborilo disciplino angleških vojakov.
Dva tisoč mrtvih.
London, 29. jan. Po dosedanjih poročilih je veljal boj ob Spion Kopu obe stranki 2000 mrtvih, Angleže 1500, Boerc« pa 500. Kako veliko mora šele biti število ranjenih. Natančen imenik zgube Buller de vedno ni poslal. Morda isti nikoli ne bode popolnoma naznanjen. Celi pulki so bili razkropljeni, z jedno besedo, bitka ob Spion Kopu je bila jedna najbolj krvavih v poslednjih vojskah. Skupne zgube Angležev v sedauji vojski so 10,268 mož. Samo pri Ladysmithu so zgubili 6938 mož. Kako zlo je nezmožnost častnikov zakrivila te visoke številke, dokazuje vnovičokol-uodt, da je Angležem pri naskoku na Spion Kop zmanjkalo streljiva iu se nasproti moriluemu streljanju le na svoja bodala zauašati zamogli. V tem času je padlo na stotine in gtotiuezadetih od smrtonosnih svin-Čenk. Bilo jd klanje v pravem pomenil besede.
Bruse witz ustreljen.
Lourenzo Marque z. 29 jan. Polkovnik Marenil de Villebois, francoski častnik pri Boercih se bode podal iz Colenso v Colesberg. Časopis v Johaunesburgu pravi, da so Boerci ob Tugeli vjeli 210 Angležev. Med ustreljenimi boerske armade je poročnik Bruse witz, naj-brže je to isti, kteri je v Karlsruhe z sabljo prebodel delavca in bil zato obsojen na kratek zapor na trdnjavi iu izobčen iz armade.
Drag poraz.
London, 30. jan. O polunoči je naznanil vojni urad, da je položaj neizpremenjen in se nič novega ne poroča iz bojišča. Sedaj eo v skrbeh kje je ostala Lyttletouova bri-gida in deloma tudi Dundonaldova konjiča. O slednji sicer mislijo, da je pribežala i a južno obrežje Tug^le. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da so zgube pri naskoku na Spion Kop veliko večje, nego se je sprva mislilo, kajti usmrteuih je bilo 27 častnikov, 33 ranjenih in 6 pogrešanih. Tudi Lyttleton je zgubil 19 častnikov.
Nadaljna poročila o vojski ob Spion Kopu potrjujejo včeraj objavljene podrobnosti iz boerskih virov, morda z izjemo okolnostij, da ue poved6, da so Boerci z naskokom vzeli angleško pozicijo. Toda glede ljutega boja in izvrstnega streljanja Boercev Be poročila popolnoma vje-aiajo. Boerci so zvabili svoje nasprotnike ravno tja, kjer bo jih hoteli imeti, da so jih zamogli po-streliti.
30 delavcev vtonilo.
Hamburg, 30. jan. Angleški parnik ,,Expedient'4 je v bližini Altone zadel v parnik luke in se ta potopil. Trideset delavcev pristanišča je vtonilo.
Bilbas, 29. jan. Španski parnik „Valle" se je potopil na tukajšnji obali. Trinajst možje vtonilo.
Kuga v Argentiniji.
Washington, 29. jan. Oddelek mornarice je od admirala Schleya, poveljnika jugoafrikan-skega brodovja, dobil poročilo, da
je ku^a sedaj tudi v Argentiniji prik a zala. V RoBani že baje hudo razsaja. Akoravno je omenjeno mesto 19 milj od obrežja oddaljeno, je Schley vendar odjadral z svojim hrodovjem v Montevideo, kjer je nevarnost nalezljivosti veliko manjša.
Evropske in druge vesti.
Filipiuci tolovaji.
Washington, 27. jan. M uenje, da bode predsednik McKiuley izdal proklamacijo, v kteri bode filipinske vstaše označil kot tolovaje, se bode morda le uresničilo. - Potem seje tudi bati, da bi Filipiuci potem iz maščevanja ne pomorili VBe Amerikauce, ktere imajo vjete.
Dunaj, 28. jan. Iz Plzna na češkem se poroča, da so danes tam uaatali izgredi VBled pomanjkanja premoga Ljudstvo je kričalo: ,,Dajte nam premoga!" „Zmrzuje-mol"— „Nemoremo kuhati!" iu v tolpah korakalo na kolodvor in premog plenilo. Policija ni mogla nič storiti, še le poklicano vojaštvo je množico razpršilo in zasedlo kolodvor iu Bkladišča.
M a d r i d, 28. jan. V Valencia, glavnem m^Btu enako imenovane pokrajine, so orožniki v nek^j hiši našli orožnico Karlistov. Mnogo pušk in 10.000 nabojev so vplenili. S^fit Karlistov je ubegnilo čez mejo.
P a r i z, 30. jan. Kabinet je danes odločil razne predloge zaizvrše-nje načrtov mornarice. Premir Waldeck-Rousseau je iste danes popoludne predložil zbornici, kjer jih bodo na njegovo priporočilo izročili komisiji za proračun. Vladin proračun za mornarico zahteva 436 -000.000 frankov iu sicer za šest vojuih ladij prvega razreda, pet oklopnih križark, 29 torpedovk, 112 ledij za torpede iu 26 podvodnih ladij. Dalje zahteva vlada 140,000.-000 frankov za obrežno obrambe, med temi 38.000 000 frankov za obrambo Vizerte, fraucoske trdnjave ob obrežju Tunisa. V drugem predlogu zahteva vlada neodvisen kabel med Francosko iu njenimi kolonijami, iu bi skupne zahteve za mornarične namene znašale 900,-000.000 frankov.
Drobnosti.
Posojilnica v Ribnici. Meseca decembra 1899. 1. vložilo je 69 strank 17.853 gld. 50 kr., vzdignilo 52 strank 10 331 gld. 27 kr., posojila pa se je izplačalo 7 strankam 1245 i»ld. Pminet za mesec december znaša 45.993 gld. 73 kr., od 1. ja-nuvarja do 31. decembra 1S99. pa
660 981 gld. 94 kr.
*
* *
Umobolen je postal po vsi deželi znani hotelir na Bledu g. Malner. Bolehal je že dlje časa. Te dni so ga prepeljali na StudenfC v deželno blaznico.
Go^pa Hočevar v Krškem je darovala za zidanje nove šole na Vidmu 70.000 kron.
* * *
Utopila se je v Krupški vodi M. Boben z Vrtače št. 11 pri Semiču. Ko je prala čeva, se ji je najbrž zvrtelo v glavi, da je padla in se znatno ranila. Prišla je ob zivest in utonila, dasi je voda na tem mesti zelo plitva. Ob treh popoldne so jo dobili v vodi ; zapustila je več neodraslih otrok. Prejšnji
dan je bila pri sv. obhajilu. * * *
600 gld je pozabila 8. jan. zvečer neka ženska v kupeju dolenjskega vlaka. Njeno torbico z denarjem so odepeljali v Rudolfovo, od koder so jo 9. jan. zjutraj pripeljali nazaj
in izročili lastnici.
♦ *
*
Državno podporo*v znesku 400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo kmetijski podružnici v Ilirski Bistrici za nakup zemljišča za napravo drevesnice, v kateri namen je deželni odbor dovolil 100 kron.
* *
__ *
V Ameriko. Število mladeuičev, ki se z izseljenjem v Ameriko hočejo odtegniti vojaški dolžuoiti, je vsako leto večje. V Ljubljani jih policija priduo zasleduje in ustavlja tako, da bode težko še kje kak šen kraj, kjer bi bilo toliko vojaščini podvrženih fantov prijetih, kakor v Ljubljani. Sedaj so se poklicani orgaui vendar zdramili in upeljali na mejah strožjo kontrolo, kakor je bila dosedaj. Razni agenti so v svojih pismih naravnost ljudi svarili pred ljubljansko policijo in jim nasvetovali, da se ogibajo Ljubljane, češ potem je že vse dobro iu čez mejo pridejo lahko brez ovira. Naravno je, da bi se bilo v Korminu, v Buksu iu v Hebu (Eger) lahko muogo izseljencev, ki še niso izpolnili vojaške dolžuosti, ustavilo iu poslalo domov, če bi bila v te^i krajih bolje organizova-na varnostna služba. Sedaj so jih začeli ustavljati. V Korminu so zadnje dni prijeli 24 fantov, ki Be nahajajo sedaj v zaporu pri sodišču
v Gorici. Tako poroča „Slov. Nar." * *
*
Štrajk premogci jev na Štajerskem je končan. Mej posestniki premogokopov v Kofiachu iu Voits-bergu iu mej premogarji se j" doseglo obe strani zadovoljujoče spo-razumljenje. Nekaterim zahtevam premogarjev so delodalajci ugodili. Z 8. januvarjem se je v VBeh pre-mogokopih zopet začelo redno delo.
Štrajk v Zagorju in v Trbovljah
Mej zagorskimi in trboveljskimi premogarji se je začelo živahno gibanje, ki se utegne prevreči v štrajk. Premogarji so že meseca oktobra trboveljski družbi sporočili nekatere svoje zahteve, a družba jih ni izpolnila 7. jan. sta bila v Zagorju in v Trbovljah dva shoda, na katerih se je sklenilo, začeti v ponedeljek štrajk, ako za nedeljo določeno posredovanje ne bo imelo uspeha. V teh premogokopih dela nad 4000 delavcev in bi bil štrajk
še večji kakor v Koflachu.
* *
*
Premog v Št. Janžu. MiLola dva meseca se je izvozilo iz Št. Janža 1150 meterskih centov po Dolenjski železnici na razne strane. Tudi na Sevnico ga prevažajo. Vozniki in delalci imajo za sedaj pač pičli zaslužek, ali kadar se nameravana železuična proga vresniči utegne
biti bolje, ali pa še slabeje.
*
* *
3Iat-r umoril za — 5 gld. Iz Ko-
šic poročajo: Na Silvestrovo je rokodelec Josip Franko na poti v sosednjo vas davil svojo mater, ker mu ni hotela dati 5 gld. tako dol go, da je izdihnila, potem pa jo je oropal, vrgel truplo v jarek, ki je bil poln vode in zbežal. Morilca še niso dobili.
* • *
Samomori 1. 1899. na Dunaju.
Prošlo leto se je usmrtilo na Dunaju 403 ljudij in sicer 299 moških in 104 žeuske. Dva samomorilca sta bila že nad 80 let stara. Obesilo se jih je 129, ustrelilo 107, ubilo 54, utopilo 63, zastrupilo 27, prerezalo Bi žile 27, se dalo povoziti 7
iu sežgala se 2.
* *
*
Strah pred vislicami. Dunajska policija iu dunajska sodišča bo začela v zadnjih mesecih z največjo strogostjuzasledovati one etariše, ki ravnajo z svojimi otroci neusmiljeno ali celo kruto. Kaznovana je bila že cela vrsta takih očetov in mater. Odkar je bila obešena Juli-jana Hummel, ker je počasi umorila svojo hčer, je pač marsikatero zversko mater obšel silen stra , da bi se moglo zgoditi tudi njej, da ji zadrgnejo vrat, ker ravna z otroci brez ljubezni in krutno. In tako se je pripetilo, da je stala pred okrajnims odnikom vratarjeva žena Marija Schwankhard, ker je pretepala svojega 61etnega sina tako nečloveško, da je bil po glavi in po telesu poln ran ter da jo je naznanil policiji učitelj ubogega dečka. Schwankhard se je sodnika tako prestrašila, da je padla pred njega na kolena ter ga jokaje prosila: „Storite z menoj kar hočete, samo obeBite me nikar!4' — Pač je morala imeti babnica slabo vest, da se je tresla za svoje življenje 1 No, sodaik jo je to pot obsodil le na tri dni v ječo. Dečka pa soji vzeli, da ozdravi od zadobljenih ran. Značilno je, da Bta otroka, bratec in sestra pretepa nega dečka, pričala
odločno proti materi!
* *
*
Odprava natorijataP Razni avstr. listi poročajo, da se bavi pravosodno miuistrstvo z vprašanjem o odpravi notarijata. Notarske agende hoče izročiti odvetnikom, da jih tako odškodi za izgubo, ki jim jo je pro-vzročil novi civilno pravdni red. Pravice sedanjih notarjev in notarskih kandidatov se bodo seveda varovale.
*
Duhovnik ustreljen. Zagrebški listi poročajo iz Otočca: Dne 17. decembra je imel g. Mirko Petrovič iz Črne Vlasti službo božjo v kapelici sv. Lazarja v Ljeskovcu na Plitviških jezerih. Po opravilu je šel Petrovič v gostilno Štefana Deliča v Ljeakovcu, kjer se je kmalu z gostilničarjem spri. Prepir seje poostril bolj in bolj, kone-čno Bta se sprijela, bila drug druzega, dokler ni Petrovič obležal
mrtev. Gostilničar ga je ustrelil. * *
*
Lepo volilo. Neka gospa v ruskem meBtu Moskvi je zapustila vse njeno premoženje 14 milijonov frankov dobrodelnim namenom. Mej drugim poltretji za bolnišnico v Moskvi, poldrugi miljon za bedast« in bnžjaBtue ljudi in 1 miljon za hiralnico. Tudi cerkvi in samostanov se je spomnila.
Velika podivjanost mora vladati po Italiji. Na sveti večer, ko pri nas tako uzorno živimo in se domači mej seboj razumejo, primertlo seje po laški deželi dvajset umorov in dva umora lastnih očetov.
* * *
Strašen požar. Iz Peterburga poročajo, da divja v pusti ob Volgi že dva tedna Btrašen požar. Več posestev in naselbin je uničenih. Zgorelo je okoli 100 ljudij in več tisoč glav goveje živine in drobnice. Skoda je ogromna. Da zabranijo nadaljno širjenje ognja, je vlada odposlala več čet vojaštva, ki požar gasi in ga obdaja s kordonom.
Smesnice.-
Praktični zdravnik. „Tu-kaj ljuba gospa 1 Te zdravila si pustite napraviti v lekarni, potem dobro namažite Vašega moža. Ako bode pomagalo pa mi takoj povejte, mene tudi nadleguje reumatizem".
P o m i i j e n j e. Mali Kohn pri-šedši iz zobozdravnikove sobe ter jokaje hiti k očetu, kteri ga je čakal: ,,Joj, joj, oče, zdravnik mi je dva zoba zruval!" — „Ne kriči tako; plačal bodem itak samo za jednega 1"
KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196St. Clair8t.
V	Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St.
V	Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocrijaki prodajalui-ci pri Grahek in Sunich.
*/ ■ » / Kje je?
JOHN STRAUS, doma iz Staviče vasi pri Žužemberku, pred letom dni je bil na Whitsett, Pa , sedaj pa ne vem za njega. Naznaniti mu imam nekaj važnpga in bi rad iz prijaznost: rojakov zvedel za njegov naslov, zato jih prosim, ako vedo za njega, da bi mi blagovolili naznaniti : Frank Gregorčič, B x 618, Bell Vernon. Pjv., Fayette Co.
KJE JE ?
FRANK V DOVČ iz Šentrupertske župnije pri Mokroncgu, njen naslov bi rada zvedela T-rezijk P o r 1 e, P. O. Diamondville, Wyo.
Pred sodni j o- Sodnik : ,,No, kaj pa imate od Vašega lopovetva
—	saj Vas vendar vselej zasačimo !"
—	Zatoženec: „Gospod sodnik — nikari se tako ne — bahajte!"
Zvito. Gostilničar (novega natakarja podučevaje) : „Ako kdo naroči importirano Plzensko pivo moraš pipo na desno odpreti, ako zahteva navadno pivo, potem jo odpri na levol"
Iz starih dobrih časov. Policaj: „Kje pa je jetnik, kterega sem včeraj pripeljal sem?" — Jet-uišničar: „Veste kaj, ta lopov se je proti meni tako surovo obnašal, da sem ga moral takoj zapoditi!"
Nepresežna. Prvi potnik: ,,Pri Berlinu je nek vrtnar nedavno poskušal kako bi mu raBtla oluplje-na jabolka in posrečilo se mu je !" — Drugi potnik : „To je pa veliko delo, toda na našem posestvu v Mes-siui rastejo pomaranče v finem papirju zavite in na njih je tiskan uaš naslov."
Slab predlog. Najemnik (delavec): ,,Pomislite gospod, našo prošnjo za zvišanje zaslužka so nam odklonili?" — Hišnik : „Veste kaj, prihodnji mesec Vam bodem na-jemščino zvišal, potem imate saj opravičen uzrok zahtevati višji zaslužek 1"
Listnica nredništva.
R o j a ko m odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
„Pratike" bo nam že pred tremi tedni pošle, naročili smo brzo druge, in prosimo naročnike potrpljenja.
G. J. M. v H., Pa. Slovenski zabavni listi bo: ,,Ljubljanski Zvon", ,,Dom iu svet", in tudi „Slovenka", od političnih listov iz stare domovine pa najbolj priporočamo ,»Slovenski Narod", kteri je precej obsežen in velja za Ameriko kakih $6.50 z edenkratuo pošiljatvijo v zavitku po 6 liBtov skupaj; ta list je tudi najbolj razširjen.
G. J. A. v B. Izrezek „Bauern-faugerja" smo dobili, ali oni maga-rac ni razumel naših vrstic ko smo rekli, pa ni nobeden Hrvat solzil za listi, ktere je pokojni B. izdajal, kakor „Puco"; če je Fallotiju žai za njo pa naj le toči krokodilove solze ; ali je pa iz i n f a m i j e drugače tolmačil našo notico. Tako pišejo le loafarji in „Schmir-Revol-veržurualisti". Črno dušo ima gotovo magaraesam, ker že marši kak dolar po krivem ali naravnost rečeno poBleparskem potu iz-vabljen njo teži, ali pa tudi ne, ker nema toliko vesti kakor kak — pes
flan or i o najcenej0 najhi-Uulldl Iti treje pošiljaš v sta-J ro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.42 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.84 in pošto 20 centov.
Kjejo?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 867.86, to ga priporoča kot dobrega rojaka.
Josip Smuk, Box 284, Ely, Minn.. St. Louis, Co.
Kje je?
FRANK VERGO, d,ma iz Kom-polja, župnije Dobropolje, pred tremi leti je bival v Anacondi, Mont., sedaj pa nič ne vem ali je še med živimi. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti bratu: Janez V e r g o, Gowanda, N. Y., ali ,,Glas Narodu".
l£je je?
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calumetu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 12 Sheboygan, Wis., ali „Glas roda".	(1. ap.)
2 0. f.)
Naznanilo.
Slovencem vChicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej Be plačuje po starobt:, od S1000 plača prva vrBta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtuuie se lahko zavaruje od S500 do S3000. Za bolniško podporo se plača SI na Smešeče, podpora pa ;,e najmanjša $5, največja pa 87 ua teden, iu na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglas pri predsedniku : Aut. G r e g o ri z, 764 AllportSt., Chicago, III., ali pri tajuiku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange __Saloon,
700 E. Cooper A v., Aspen, Colo.
V	njem točim i z v r s tn o pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam
(1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Podpisani Be priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-b ki

9
1024 South 13. St,, OmaLa, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne v§ kam, naj Be le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Nebt


Salona.
(Slika iz Dalmacije.)
(Dalje in konec.)
Petrov obraz se je žaril, ker je deklici zamogel dati pričakovano pojasnilo.
,,Petdeset let bode stara. Vedeti morafl namreč, da agava 50 let raste predno cvete. In tam, kjer je ■teblo na sredi tako debelo, bode morda ie jutri cvetje prodrlo steblo, ■e dvignilo trideset čevljev visoko in tam gori bodo cvetele velike cvet-ljice4*. ...
,,Oh kako bode lepol" je vsklik-nila Vida ploskaje z rokama in se naslonila na njegovo ramo.
,,In cveti j ice so kakor orjaške byacinte, in — in —"
„No, kaj in?"
,,Ia Vida'4, — glas se mu je tre-Bel in ravno tako je pogledal, kakor na dan njenega godu — „Vida, tako cvetje agave prineBe srečo v hišo in hišo imam z materjo, toda samotna je brez — tebe! Kako bi bilo Vida,
da
ko bi napravila ženitovanje, nama agava prinese srečo?"
,,Že—nitovanje?"
„Da, ženitovauje! Na dan tvojega poslednjega godu so se mi odprle oči I Kar nenadoma sem spoznal, da brez tebe iivoti ne morem. Nato se me je polastila bojazen, in ko sem rekel materi —14
„Kaj? Tvoji materi si povedal,
Peter?"
„Da, Vida, in mati me je poljubila, od veselja je jokala in potem rekla, da je to že davnej vedela."
„Kaj pa? Da sva — sva — si dobra I4'
„Da. Rekla je, to ji je povedalo materino srce in ravno tako rada te bode imela kakor mene. Vida, reci da '.
Kako seji je poreduost iskrila iz očij, kako je pa tudi Peter prositi zual. Vida, Vida, hudo si razvajena, to te bode stalo marsikako solzo! Ponosno je dvignila kvišku svojo krasno glavico.
„Peter!44 je djala razposnjeno, w^ij te imam prav rada, toda tvoje brr< eo tako štrleče. Zbodem se, ako t\hoČem poljubiti.41
,,Pusti vendar tol Saj storim kar hočeš, samo reci preje da!44
,,Storiš vse kar hočem? Dobro, Peter, jaz rečem da, ako si odrežeš brke!"
Peter je ptebledel. Brke, ta najdražji kiuč mladih mož v Salami! In kako ponosen je bil na svoje štrleče brke.
,,Vida," je rekel s poparjenim glasom, ,,pusti take šalel'4
„To ni nikaka šalal Praviš, da mi hočeš vse žrtovati. Glej, tu v žepu imam škarje. Ako me vistini ljubiš, pustiš si takoj od mene odrezati brke.4'
Petor je zrl na zemljo. Njegova prsa so se dvigala, na obrazu se mu je bral notranji boj. Potem je Btopil odločno pred njo in rekel: „Dobro, reži!"
Vida se je veselo nasmehnila. Segla je po škarje in mu odrezala brke.
,,Tako, Peter, sedaj v istini izgledaš, da bi te kar poljubila."
Peter jo ni pogledal v obraz. Nemo se obrnol in šel po stezi navzdol, ne da bi se ozrl nazaj.
Vida se je hotela smijati, ga poklicati, toda bilo jej je, kakor bi jo mora tiščala za vrat.
Peter je izginol v daljavi.
Tu je Btala, škarje v upadli desnici. Solnce je zatonilo v morje, zdolaj pa je šumelo kakor razburjeni valovi. Počasi je šla po steži navzdol proti domu, glavo pa po-besila.
Uboga Vida!
Bila je žalostna noč za sicer tako veselo deklico. V njeni glavici je bilo sedaj jasno, da Be je tudi v njeno srčice prikradla ljubezen, da nikakor ne more pustiti svojega Petra!
Kako je bil pa tudi ves drugačen kakor drugi, ki so se jej s hvalisa-njem prilizovali in jo poželjivo pogledovali. Kako je bil vedno miren in ljubeznjiv, kako jej prinašal najlepše cvetlice, kako jej bral na očeh vse male neizgovorjene želje 1 In sedaj je jokala vroče solze na •vojo blazino!
Konečno se je pričelo daniti.
Vida se je tiho splazila iz hiše. Kakor srna je hitela gori na grič. Saj mora priti, jo poljubiti in potem ga# bode dobro okarala-in ne bode mu dala ni jednega poljuba.
Ko je dospela pred agavo, postala je mirnejša.
Njena obleka in čeveljčki so bili< mokri od jutrajne rose, kar pa niti opazila ni, vse njene misli so se vrtile okolu njenega Petra.
Se je počivala senca prvega svita na morju, ktero je šumelo ob znožju griča. Ladije ob obali so se častitljivo zibale v lahnih valčkih. Tu se je zabliščal prvi solnčni žarek čez morje! Vedno bolj blesteča je postajala jutranja zarja na nebu; snežnobeli morski ptiči so se potapljali v*srebnem zrcalu morja.
Vida ni pazila na krasno prirodo. Srpo je gledala doli na stezo, ktera se je zgubljala v jutranji megli. Pri šumenju vsecega starega figovega drevesa se je prestrašila. Iz hiše tam zdolaj se je pričel dvigati lahen dim, slišala je daljne glasove, videla kako je postajalo živahno v vasi, kako so zapuščale koze svoje hleve Petra ni bilo. Uboga Vida ! Počasi gre navzdol. Vsa je spremenjena. Obmolknil je njen smeh, njeno petje.
Teden za tednom mine. Vida ne govori, pa tudi ne toži. Vsak dan je pri agavi in joka. Peter je šel v Hvar kakor je zvedela, in se tam pri ribiču udinjal.
Nekega dne se je odprlo mogočno steblo in je pognalo v zrak vuu iz trnjevega perja. Steblo je rastlo od dne do dne. Mali popki na koncu so se napeli, postali podolgasti in se začetkom tesno naslaujali ob mogočno ravno steblo. Toda niso se zamogli dolgo skrivati pred vse oživljajočim solncem, raztezali bo se in razvili v orjaško rudečkasto cvetje.
Bodeli zvenelo, predno pride Peter nazaj, cvetje, ktero bi razšh-jalo svojo vonjavo na dan njene poroke?
Neko noč je divjala nad govorjem strašna burja, grozovita sila je upo-govala drevesa, trgala trtje. Še ve-liko hujši kakor na suhem, razsajiJa je burja na morju.
Vida je čula. Prižgala je rudečo lučico na skrbno opravljenem malem oltarčeku s podobo sv. Fraciška. Tiho je molila, da bi veliki svetnik prosil za njo pri Bogu in varoval njenega Petra.
KoneČno se je pričelo svitati. Burja je divjala proti severu. Morje je bilo še vedno zelo razburkano in kmalu so žareli žarki jutranjega soluca na penečih valovih.
Vida je hitela vun, toda ne k agavi, ampak tja proti hišici Petrove matere.
Ni pazila na radovedneže, kteri so gledali za njo. Tolažbe hoče iskati pri njegovi materi in iz nje nih ust slišati njegovo ime.
Njeni koraki so postajali počas neji, tem bližje je prihajala hišici. Sedaj je čula mater prepevati in bolestnim krikom se je zgrudila na tla.
Dalmatinske žene so trdne na rave. One se ne jokajo za svoje mrtve, ampak pojejo in hvalijo ga ,,Stara je pela: „Peter, moj Peter! Bil si podpora mojih starih dni. Sedaj pa pustiš tvojo slabotno mater. Niko in Kozma Kargotič sta mi povedala, da si utonil. Peter bil si najboljši siu ! Sedaj ležiš tam v globokem morju in valovi se igrajo s tvojimi kodrastimi lasmi. Kako močan si bil! Zual si stiskati grojzd je kakor nihče drugi. Iu kako dobro srce si imel edini moj sinko. Kako je vtripalo veselja moje 6ree, ko so te ljudje hvalili Peter! Zakaj si moral ljubiti to kačjo Vido, ktera je tudi mene prislepila. Nepozab-ljivi Peter, prosi gori v nebesih zame da tudi jaz pridem kmalu za teboj. Tej Vidi se bode še slabo godilo, ker te je gnala v smrt, ona bode —44
Glasen krik zvunaj je prekinol njeno žalovalno pesem. Hitela je k oknu. Videla je Vido hiteti proč, bledo kakor smrt, vijočima rokama. Kakor bi jo furije gnale je hitela dalje. Kam? Tega Bama ni vedela. Dospela je do gr;ča, hitela navzgor in se pri cvetoči in duhteči agavi, zgrudila nezavestna na zemljivo.
Počasi se je pričela zopet zavedati. Bilo jej je kakor bi slišala
Petra klicati njeno ime. Je tudi ona umrla in bila pri njem v nebesih?
„Vida!4' Be je zopet glasilo; čutil« je gorko roko oklenjeno okolo vratu in čutila vroč poljub na svojih ustnih.
Odprla je oči. Peter je klečal poleg nje. Kako ljubeznivo, kako skrbno jo je gledal 1
,,Krasue sanje,44 je vzdihnila Vida polglasno, „da bi vedno trajale !'' ,,Ni80 sanje, Vida! Prišel sem po viharju iz H vara. Le poglej me! Vsaj se sedaj zopet lahko pokažem ljudem ker so mi brke zopet zrastle."
Veselo je skočila Vida po k< nci in se ga odklenila okolo vratu. Potem ga je poljubila, da poljubovala vkljub štrlečih brk.
In že drugo nedeljo popoludne so v Saloni skoraj neprestano pokale dolgocevne puške. Vsaj sta Peter in Vida obhajala ženitovanje! Da v istini že drugo nedeljo, kajti kdo bi zamogel vedeti, ako bode osem dni kasneje — agava še cvetela!
Palace Meat Met,
Jos. Asselin, Prop,,
337Fifth St., Calumet, Micb.
Za praznike imamo lepo zalogo finežra piekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
KST kranjske klobase. T^fl
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN. babica z desetlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
Francoska parobrodna družba
G
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preBelil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadutjna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdoosobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
MATH. P0G0RELC,
St. Marys Church 57 St.,
Pittsburg. I'a.
FRANC ČUDEN, j
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA p-
_Ik.
W
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato g zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- :Jp-tov po najnižjih cenah.	J
jp	Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.
.........................................
^Ji'ijijiiivjjii ii^TT^iifc«1 • tij« i?1*^« S^' * i* i- ^ii fii^^^itS* - i*»- J* i* ij«*« i*5 ^'''iiiiKvi^^i^pNil^S^S^SIt
Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria)
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie	1.	febr.	190O.
La Champagne	8.	M	1900.
La Gascogne	15.		1900.
La Touraine	22.	v*	1900.
La Normandie	1.	marca 1900.	
La Bretagne	8.	n	1900.
P" Izvrstno bodo postreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja sn ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako t r g o v i n o, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se ua njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skoz' vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem; okolu posestva so dve velike njive. T<> posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri M ar k o tu S o d j a, Created Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vge dele gveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pixma.
Izposlsije in izterjaj« zapuščine in dolgove.
inn. StocQszi
bremen Bahrihofgasse stv. 29 Bremen.
jedi'ia slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Sj^P" Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
SALOO.Y,
kterega odprem dne "1. januarja 1899 Vedno bodem točil razm IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobei WHISKEY in druge LIKE RE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, IU.
frtiitin^hiirahlinakiiittei"^L ote—JJA^.I*.L t
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel JPlorence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke * in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker Btoril bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda"
ZA LETO 1900.
Cena 25 centov. ^^r
JOHN golob;
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $i00. Pri naročilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piščali.
_ i
-^--|
|
Slika predstavlja uro za dame z	£
dvojnim pokrovom ( lioss Ca-e) in	&
so najboljši pokrovi se zlatom pre-	I
teguj^ni (Goldfield) in jamčim za-	^ nje 20 let; kolpsovje je Elgin ali
Waltham ter velja samo	^
i •
Damn, ktere žele uro kupiti se 6 jim s^daj ponuja lepa priložnost, (f) Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za biago, je moje g^slo.	fi\
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
S9 East Madison Street, Chicago, III.
3

JOHN VENZEL
izdelovalec
K RAN J SKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
i
...v^f™-- -v;-' . ; r .


se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je j-18 do 835 in iiaprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam i i h b pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, OHto.
■TiJlHiirilJil-in."ai-'iiiimi	lOjflttLL

Vina na orodaj.
Dobra rndeča iu črna vina po 40 d«
55 centov galopa s posodo vred. Dobra bela vina po 55 d« 95 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na^JDolenj-skem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lep^m kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O,	(1. ap. )

m m m m
BI H BI BI BI. B! PC BI B HiBIBIB!
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge §
po 4°|o	|
brez odbitja novega rentnega davka. ^
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
ioiol	lOflOIOIOI	Plulo	Hi
tululuiulu
MMHi
_____________

__