Dopisi. v Pragi 8. julija. + (Novo ministerstvo — 2«-lozne — obrtnijske družbe — gledišče — Safarikovi spisi,) (Kon.) Ker že o društvih govorim, naj omenim «e novih rokodelskih družeb. Z obrtnijsko svobodo nastala je konkurencija, pa tudi mnogo revščine pri obrtnikih, posebno pri rokodelcih. Vsakdo je hotel na svoje začeti, če tudi ni nič imel. Tak rokodelec ni mogel tekmati z bolj premožnimi, in kmali je ob niČ prišel. Al človeški um najde ti pomoči. Ni še dve leti, kar je več krojačev praških stopilo skupaj v društvo. Vsaki je dal po 150 gold. in imeli so lepo glavnico, s ktero se je moglo že kaj začeti. Napravili so si skupno delavnico; razdelili so si delo; nakupili so si v fabrikah dobrega blaga; in ako jim je naročenega dela zmanjkalo , delali so sproti obleko, ki so jo v svoji stacuni prodajali. Kmali so vidili, kako koristna je ta naprava, in treba je bilo še druge štacune. Za malo časa posnemali so ta izgled drugi krojači, mizarji in mnogo inih rokodelcev; tako, da imamo zdaj vse polno zalog izdelkov takih društev. Ravno zdaj pa napravljajo tudi manjši tiskarji tako družbo in veliko skupno tiskar-nico, ki bo na dve plati koristila, namreč tiskarjem samim, in narodni literaturi, ki bo dobila s tem dobrega založnika. — Zdaj pa še nekaj o češkem gledišču. Ta mladi narodni zavod je ravno zdaj v veliki krizi. „Novice*' so že večkrat povedale o napredku češke opere in o slavnem tenoristu Vecku. Dasi je začasno Češko gledišče mnogo manji nego nemško, neslo je vendar lanskega leta ravnatelju 15.000 gld. čistega dobička , nemško pa svojemu okoli 30.000 gold. zgube. Kar je novega v Parizu na svitlo prišlo, videli smo mnogo pred na češkem gledišču kakor na nemškem. Zdaj pa so se pripravljali, da spravijo na oder novo * Majerbeer-ovo opero „Afrikanko*', ki jo je ravnatelj češkega gledišča za 6000 gld. kupil. Kar se spreta češki ravnatelj in gosp. Vecko. To priliko vpotrebi ravnatelj nemškega gledišča, ter ponudi slavnemu tenoristu večo 233 plačo. Ceski ravnatelj si je svest, da ne dobi precej enacega tenorista, in kakor dober trgovec naredi z nemškim ravnateljem sramotno pogodbo. Ponudi mu celo Češko opero, on pa je mislil davati samo igrokaze, vendar v žep vtikati celih 10.000 gld. deželne podpore. Al to pot mu je spodletelo. Deželni odbor se je temu po posebnem prizadevanji dr. Riegerja uperl, ter vzel Liegertu ravnateljstvo češkega gledišča. Kakor slišimo, bo češka Thalia kmali dobila bolj vrednega oskrbnika. — Ravno je prišel na svitlo 29. in poslednji zvezek Šafafikovih sebranih spisov. Tudi „Geschichte der siidslavischen Literatur'^ je z drugim snopičem 3. zvezka končana. Dobijo se zdaj vsi spisi za vse Slovane prezgodaj umrlega spisatelja. Naj njegova dela, za vse Slovane enako važna, tudi pri Slovencih najdejo obilno • čitateljev. Z Bogom! Iz Gorice 9. julija. (Zemljepisna začetnica. Želja do Matice, yyUmni Gospodar/') Jesenkova „Zemlje-pisna začetnica za gimnazije in realke'' je zagledala te dni beli dan pri nas. Presojaj to knjigo, od ktere koli strani; priznal bodeš, da je s prav znanstveno natanj-čnostjo spisana , in tudi v terminologiČnem obziru, čeravno nam Cigaletov slovdr mnogo dobrega na roko daje , se je težka naloga slavno dovršila in marsikaka naravna overa srečno premagala. Primerjaj ktero si bodi talijansko zemljepisno knjigo, ne bodeš lagal, ako rečeš, naj se skrije pred našo ,,začetnico", kar le, na priliko, terminologijo zadevlje. Talijanske take knjige so večidel prestavljene z ono vsemu svetu znano talijansko lahkoto, ki ne pozna nobenega truda na svetu. Razun^gosp. pisatelju gre pa za to lepo delo tudi gosp. prof. Šolarju velika hvala, da je knjigo likati pomagal z dostojno in primerno besedo. Nekteri tuji, posebno grški in latinski izrazi so potrebni klej , brez kterega bi se znanstveni ali kteri si bodi govor le prašil in razletaval kakor pleve in suho pezdirje. ,,Zemljepisna začetnica^' ni suh imenik zemljepisnih imen; ona je zanimiva knjiga, ki obsega na 104 straneh mnogo lepe in koristne tvarine ne samo za dijaka v šoli, temuč tudi za vsacega omikanega Slovenca, ki želi marsikaj že pozabljenega zopet prerahljati in mnogo novega citati v čistem in gladko tekočem jeziku. Torej zopet trd kamenček v prači ponižnega Davida proti laškemu Goljatu, ki nas z raznoterim orožjem strahuje. S tacimi deli naj se usta protivnikov maše, ki v eno mer blebetajo, da nimamo šolskih knjig, čeravno vemo; da pro-tivnika in posebno Laha je težko z besedo prepričati, da ima Slovenec res še kaj soli v glavi. Taka gnjusna trma je podobna nekdanjim Hunom, o kterih pravijo, da so se cel6 po smrti kot duhovi borili z netelesnimi sovražniki po zraku. — Priporočamo tedaj „začetnico^^ vsem našim učenostnikom, da jej pot odprejo, kodar je treba. — Naj se pri tej priliki obrnem tudi k slovenski Matici. Ali bi ne hotla naša književna mati tudi šolske knjige zakladati? Zraven bukev za prosto ljudstvo nam je pred vsem tudi šolskih knjig jako treba, in res ne iščejo naši zoperniki dlake v jajcu nikjer tako doslednje , kakor ravno pri šolskih knjigah: „Imate li šolskih bukev? kje so? imenujte nam jih!*' — to so navadna vprašanja. Matica bi pa zakladanje šolskih knjig tem lože prevzela, ker društvo sv. Mohora v Celovcu skrbi za ljudske knjige in jo je za to skrbeti tudi vprihodnje trdna volja. — H koncu še nekaj o „Umnem Gospodarji" in o prijaznosti todišnjih Lahov do njega. „Umni Gospodar" pod vrlim vred-ništvom g. A. Marušiča si je pridobil ono spoštovanje, ktero zasluži. Al menda ravno zato je pozornost ne-kterih Ijubeznjivih gospodov na-se obrnil. Ker se je pa jel od dne do dne bolj zavedati, postal jim je nazadnje hud trn v peti, in — fuimus Troes! — „Umni 234 Gospodar" nima več mirii pred njimi. Vrednik njegov odbija srčno vse nevredne napade teh čudnih liberalcev, ki lete kakor sršeni na-nj , da bi ga opikali do konca. Tudi v poslednji seji družbinega odbora so se toČonosni oblaki zbirali nad glavo njegovo , pa tudi tukaj se je vrednik držal ,,ben tetragono ai colpi"; al za prihodnje se jim bode težko ubranil pri vsej svoji možatosti, ker pod ^lasko kontrolo" izdajani list slovenski mora nazadnje vendar opešati. Zakaj neki bi ,,U. G." svo-bodneje dihati ne smel? zakaj ga tako psujejo? Tali-janski njegov vrstnik sme celo huraoristiko gojiti (to trpe v Čisto kmetijskem listu!), slovenski list pa ne bi smel reči kaj druzega kakor o murvovem perji, krompirjevi gnjilini itd., kakor da bi kmet ničesa druzega ' vedeti ne potreboval. To dosti priča, kaj da hočejo „laški kontrolorji." Jaz na mestu vrednikovem bi se za časa „Um. Gosp." kmetijski družbi odtegnil, in na samostalne noge postavil, se ve, da s potrebnimi pre-membami. Res stokrat bolje je v roboto hoditi^ kakor pa odvisnemu biti od nekterih milostljivih gospodov. Saj nima ,,U. G.'' toliko prejemnikov zato , ker ga družba na svitlo daje, ampak zato, ker se je našim Slovencem priljubil. Ce mora pa zraven sebe še pomagati, da redi svojega laškega vrstnika, ne stori prav, ako si ne poišče lastnega stanovališča, in si tako toliko več opomore. Toliko, ljube „Novice!" za zdaj, o priložnosti pa nekaj o naši čitavnici. Z Bogom! Od kraiijsko-prhiiorske meje 12. julija. Treba, da nekoliko popravim dopis iz Brezovice na Primorskem v 22. in 27. listu ,,Novic". Brezovčane je že od nekdaj veselilo lepo domače petje, tedaj so tudi ondi že od nekdaj dobri pevci bili. Ne more res po takem biti, da bi bili prebivavci brezovški do letošnje spomladi po-pevali le tuje pesmi in si s tujimi rečmi vedrili grenke ure. Že Dolinarjeve pesmi z napevi vred so jim bile od nekdaj dobro zaane in so jih tudi vedno radi prepevali. Leta 1856 dobili so Brezovčanje marljivega učitelja gosp. Ivana Cetelj-na. Marljivo je delal leto in dan na šolskem polji za omiko vsestransko ovih prebi-vavcev; tudi domačega petja ni pozabil; vpeljal je ondi Riharjeve pesmi. Tako so dopadle ljudem, da je mlado in staro skupaj vrelo in se peti učilo; med njimi je bil g. baron Marenci eden najbolj vnetih pevcev, ki je tudi večkrat k učitelju dohajal se novih napevov učit. V cerkvi bi bilo vse rado na koru pri učitelju, da bi mu bilo peti pomagalo; prav skušali so se, kdo bo v tej zadevi druge prekosil. Marljivi g. Cetelj je ravno s tem tako močno srca ljudi na-se navezal, da so ga obče spoštovali, in žalosti vsi potrti bili, ko jih je čez leto in dan zapustil, v Dole pod Ljubljano prestavljen. Prečudno bi bilo, ako bi se bilo tako hitro pozgubilo, kar je marljivi Cetelj pri ondašnjih faranih tako temeljito osnoval , in da bi bilo zopet še le iz novega treba veselje za slovensko reč buditi in narodnost in domovinsko zavest iz groba klicati. Celo tamošnji g. dekan so se pri očitnem izpraševanji Čudili, kako da je bilo marljivemu učitelju v tako kratkem času mogoče , toliko lepega slovenskega petja med one prebivavce vpeljati. In Cetelj je še vedno nevtrudljiv delavec na šolskem polji in zvest svojemu poklicu. Tedaj čast, komur čast gre! Pa brez zamere. Iz Senožeč 12. julija. M. — Ker je uima bila huda in je srenj žitne, cvetičine in travine korenine neusmiljeno trgal, tako, kakor trže gladni volk na planem ubogo ovco, se je že marsikteremu dozdevalo, da bo malo ozimine in sen4. Ko je pa mesec april do konca in mesec maj večidel suh bil, je bilo žalibog! gotovo, da rž (zunaj predkvatrni teden sejane) bo vrnila le seme in še to pičlo; pšenica (ktere se pa tukaj zaradi pomanjkanja njiv celo malo seje), je sicer gostejša, pa ne kaj preveč obeČljiva; send ne bo še polovice od lani ne. Zmladletina kazala je precej lepo, da je le ne bi bila toča 28. maja oklestila; dobro hoteči dež in prikladna moča preteklega meseca jej je zopet nekoliko na noge pomagala. Zdaj pa šepeta tiho sicer, pa resno,, vročina zemlji na uho: ven, ven s teboj amonijak, vsi gnojni in vsi v zrak puhteči deli ali v rastlinje ali v zrak! — Letina, ktera nam tukaj malo prida obeča^ kaže se slabeja še po vsem zgornjem in doljnem Krasu, Friaulu, tržaški okolici, sprednji Istri, v Cičih in Br-kanih, izvzemsi vinsko trto, ktera je lepo polna, in rž, ktera ni tako zelo pomrla. Z Bogom! Novomesto 12. julija. (^Pravično plačilo grozovitega hudodelstva.^ Danes so obesli pri nas tri na enkrat. Dve ženski ste namreč na sv. Matija dan lanskega leta ubili kmeta Franceta Lokarja , ki ju je sam sin njegov Anton Lokar najel, da mu ubije te očeta! Ubili ste ga s 3 funte in 13 lotov težko sekiro v njegovem hramu v Novi Gori ponoči, kjo je spal. Obe lajdri: Mica Grafutova, 37 let stara, iz Cužne vasi mo-kronoškega okraja domd, in pa Urša Staretova, 39 let stara, na Strmcu tudi mokronoškega okraja domd, ste stanovali v Antonovem mlinu , una mu je bila dekla in priležulja, ki je imela že 4 otroke, ta pa je bila go-stinja. Sodnija novomeška popisuje umor tako: Že leta pred sta sklenila Mica in gospodar njeni Anton očeta ob življenje spraviti, deloma zavoljo nekih razporov^ deloma, ker sta se bala, da bi morala zopet zapustiti malen, kterega je oče kupil Antonu. Urši je obljubil 100 gold., svoji dekli pa nograd in hram. Sklenjena je bilo , 29. februarja 1864 zmenjeni naklep izpeljati. Ko so bili ta dan skupaj, jima je Anton pred odhodom še naročil, naj očeta s sekiro ubijate, aka bi ga ne utegnile z ruto ali z rokami zadušiti; naznamoval jima je^ kje je spravljena sekira, in pripravil jima dva klinca, da bi ž njim po dovršenem umoru vrata zapahnili,. zraven pa obljubil, da jima hoče mesa skuhati, kadar pridete nazaj. Ko pridete v hram očetov, je djala Mica, da ste prišli iskat sina njegovega Antona, kterega ves-dan ni domu. Oče ju povabi, da bi zavolj slabega vremena prenočili pri njem in ju s krompirjem in vinom gosti. Ob 10. uri zvečer gredo počivat. Cez eno uro^ ko je oče že trdno zaspal, vstanete obe. Urša poprime sekiro, ktero ji Mica poda in ž njo močno vdari spijo-čega očeta v zatilnik. Potem prime tudi Mica sekira in ga vdari ž njo dvakrat po glavi. Ko se potem oceni več ganil, umorjenemu žepe preiskavate in iz njih 62 kr. vzamete, putrih z dvema bokaloma napolnite in si prilastite še svinine v neki culi. Ko ste od znotraj vrata zapahnili, ste skozi okno šli iz hiše. Mica se pa še enkrat vrne in vzame 5 gold. srebrnine. Morivki ste obstali umor. Priče so še bolj razjasnile dogodbc Dokazala je tudi povedba mnozih prič, da sta bila oča in sin že več let razprta deloma zastran užitka, izgovorjenega očetu pri izročitvi malna, deloma zastran nečiste zaveze z deklo Mico, in da sin vsled tega razpora očeta ni samo z besedami žalil, temveč da se ga je celd djansko lotil in mu večkrat pretil tako, da se je oče bal sam s sinom biti, da je zategadel razodel svoje skrbi o sinovem vedenju in da celo ni hotel od sina prinesenih jedi užiti, predno jih sin ni sam pokusil. 28w oktobra 1864 sta se pred sodnikom tako poravnala, da ima sin očetu o veliki noči 1864 ostali dolg živeža, to je, 67 gold. 78 kr. poplačati, in mu mesto izgovorjenih naravnih pridelkov, 31 gold. 30 kr. na leto našteti. Po pričah se je izvedelo, da je malopridni sin še po druzih potih skušal svojega očeta iz poti spraviti. Po omenjenih lajdrah mu je hudobni naklep obveljal. Sodnija novomeška je vse tri obsodila na vislice; to je potrdila tudi viša in najviša sodnija. Ko jim je bila sodba na smrt 235 oklicana, se niste Mica in Urša kar nič zavzele, hudobni sin pa je vprašal: ,,kaj tudi mene bojo obesli, saj jez nisem nič storil!'^ Pa tudi izpovedati se ni hotel do zadnje ure. Na treh vozovih so jih danes zjutraj peljali na mesto krvave sodbe. Ljudstva radovednega se je zbralo nad 5000 glav. Hudodelke ste pogumno stopile h kolu; prvi je Urši rabelj življenje končal; druga je bila Mica, — obe pa je moral ves omamljen Lokar gledati, kako jima je rabeljnova roka vrat zavila, in potem je tudi on na vislicah prejel plačilo, da je dal očeta svojega umoriti. V 8 minutah je bilo vse končano. „Prav se jim je zgodilo!" — je bila zadnja beseda vseh pričujočih. Iz l^jubljaiie. Vposlednji seji mestnega odbora je bilo sklenjeno, da se dvema inženirjema, Id sta naj-bolji načrt za železni most, ki se ima namesti revnega ^^šustarskega mosta^^ čez Ljubljanico narediti, podeli po 200 gold. vsacemu. Gospod župan dr. Gosta je pri tej priliki naznanil, da je Hofman, inženir iz Prage, obljubil poslati mestu načrt svoje iznajdbe, ki je vsa drugačna pa potrjena že v dveh mestih. Tedaj dobimo vse^ le — denarja še ni, za zares potrebni most. — Gosp. Schwarzu, posestniku rakovniškega grada^ je bilo okoli 40 orolav mestnega Golovca prodano po 36 gld. 40 kr. oral. — Novi otroški bolnišnici je bilo za 2 leti darovano po 300 gold. — Zbornica kupčijsko-obrtnijskajev poslednji svoji seji sklenila med drugim tole: Proračun zborniških stroškov za leto 1866 naj pretrese odbor, za kterega je g. predsednik Samasa imenoval gospode V. C. Zupana, Jož. Pleiweisa, Dreota, Horaka in Švent-narja. — Gosp. Horak je grajal lenobo nekterih odbornikov, ki nikoli ali malokterikrat dohajajo v seje; g. Pleiweis nasvetuje, naj se vselej očitno v časnikih imenuje, kdor pride v sejo, da volivci vejo, kdo spolnuje svojo dolžnost, kdo ne. — Po predlogu g. Stfzelbovem je bilo sklenjeno, naj se ministerstvo naprosi, da se po vseh deželah vpelje enojna vaga in sicer čolna, ki je zdaj navadna pri čolnih uradnijah, na železnici itd. Ce ta vaga blago po cesarskem funtu, ki ima 32 lotov, uni pa ga vaga po colnem funtu, ki ima 28 lotov, ni zmešnjav ne konca ne kraja. — Gospod Horak vpraša: kako je to, da čedalje več j udov kramari po naši deželi? Dva Poljaka sta jih že prevlekla letos 20; ako gre to tako naprej, bo v malo letih kupčija judovska na Kranjskem. Jud, razun sejma, nima pravice bivati na Kranjskem; to pravico si je leta 1515 dežela kupila od cesarja z dragim denarjem; nobena deželna postava ni še ovrgla te prepovedi; tedaj naj se naprosi C k. deželna vlada, da ukaže c. k. policii, da — razun sejma — odpravi judovske barantače iz Ljubljane. Ko so še gospodje predsednik, Stfzelba, Pleiweis, Rudholzer in Krašovec podpirali Horakov predlog, je bil enoglasno sprejet. Res bi bila nadloga velika kupčijstvu, ako se jud vgnjezdi v našo deželo. Zato že teta „Triesterca^^ zobe brusi nad Horakovem predlogu. — V nedeljo dopoldne je odbor domoljubnih mož, ki čuti živo potrebo, da bi se po izgledu kakor za bolne kupčijske pomočnike tudi za druge manj premožne ljudi, delavce itd. napravila družba, ki bi v to družbo vpisane podpirala v bolezni ali onemoglosti, napravil prvo skupščino na strelišču, kjer se je okoli 50 mestjanov zbralo, da so se posvetovali o pravilih (statutah), predno se predlože si. vladi v potrjenje. Na-prošen po ustanovnikih je dr. Bleiweis vodil obravnave zborove. Povabljeni so bili v to skupščino tudi mestni župan g. dr. Gosta, g. F. Schmidt iz Šiške (ki si že davno želi take družbe v Ljubljani), gospoda Horak in Sventnar, mestna odbornika. Vzajemno z g. Laknarjem, g. Legatom in g. Komarjem so razodevali temeljite na- svete, kako naj bi se osnovala pravila. Dobro se je dovršila razprava. Drugi pot govorimo bolj na drobno o tej družbi, ki je prevažna našemu mestu* — (^Šolske stvari,} Tri učilnice ljubljanske so zavoljo mnozih popravil šolskega poslopja dovršile 15. dne t. m. svoje leto. Gimnazijalci so v streliščini dvorani, realci pa v mestni prejeli navadna šolska darila; unim jih je delil Njih eksc. c. k. dež. glavar baron Schloiss-nigg, tem pa c. k. dež. poglavarstva svetovavec vitez Bozicijo. Tu kakor tam je en govor bil slovensk; škoda, da izurjenemu pisatelju slovenskemu, ki je lep govor zložil, ni dana ravno tako izurjena beseda in da se pri gimnazijalcih ni tako odlikoval govor slovenski (in na to bi moralo ravnateljstvo paziti, da potem ni krivih sodeb) kakor pri realcih, kjer je učenec 6. razreda Miroslav Reinberger se ravno tako izvrstno obnašal s slovenskim govorom o lepoti, sreči in dolžnosti cveteče mladine, kakor z nemškim govorom o koristi realnih predmetov učenec 4. razreda Pavel Miihleisen. V nor-malki ni več slovesne delitve daril. Po navadi ste gimnazija in realka izdali „Jahres-bericht'', normalka pa svoj „Classification." Naj iz njih posnamemo važniše reči. Gimnazija je imela letos h koncu leta le 627 učencev, ko jih je iz začetka štela 738. Ker tolike razlike še ne pomnimo, kaj neki ji jej letos vzrok bilo ? Po narodnosti je bilo Slovencev 578, Nemcev 48 , 4 Hrvatje in 3 Lahi. Učilo je 17 pravih učiteljev in 5 suplentov; koliko ur na teden je bilo odločeno vsacemu nauku, ni povedano; bere se pa, da je slovenščina imela 3 učitelje (gosp. Marna, Vavru a in 'Melcerja). Med izrednimi nauki je g. A. Fleišman v botaniki imel največ učencev (96), najmanj pa g. Wretschko v kmetijstvu (7). Ustanove, ki so jim vživali učenci, znašajo 8170 gold. 83 kr. Lepa pripomoči Vrh tega je pa še 53 učencev vživalo dobrote, ki jih jim deli Alojzijevišče. Učnine so plačali učenci 547 gold. 55 kr. — Važen se nam zdi oklic, po kterem morajo učenci iz Gorenskega prihodnje leto v kranjski gimnazii ostati. Sicer je ta ukaz zoper „freizugigkeit", vendar ima dobri namen, da kranjska gimnazija dobi polne šole. Al ostro se ne bo moglo ravnati po njem, ker marsikak Gorenec morebiti v Ljubljani živi pri svoji žlahti zastonj ali more štipendijo dobiti, ktere kranjska gimnazija še nima. O štipendijah je treba, da si. vlada resno pre-vdari to stvar, da se tudi kranjskim in novomeškim učencem naklonijo štipendije. Ko so ustanovljali nekdaj ustanovniki štipendije , bila je samo gimnazija ljubljanska; ustanovniki gotovo niso imeli toliko Ljubljane pred očmi kakor gimnazijo, ktera je zdaj v 3 mestih kranjskih. — V pisavi imen nahajamo v letošnjem letopisu precej velik napredek, zato se tudi nadjamo, da napačna neslednost, ktera tam pa tam še oči kolje, izgine popolnoma prihodnje leto. Tudi nekoliko krajinih slovenskih imen je našlo naravno pisavo; tako, na priliko, smo radostni brali „SodraŠica, Senožeče, Vodice, Gorice" in še nekaj druzih. Zakaj da pa vsi slovenski kraji niso našli te milosti, ne vemo, še manj pa, kako je to, da poleg „Sodrašica" nahajamo ,,Soderschiz", poleg „Senožeče" „Senosetsch" itd.? — Ko smo tako pregledali letopis gimnazijski, nam ostane še beseda o spisih, ktera sta mu dodana od prof. dr. Nejedli-a in prof. Melcerja. „Elementare Ableitung der Budan- Hor-ner^schen Auflosungsmethode hoherer Zahlengleichungen" se zove dr. Nejedlijev spis, kterega se ne lotimo , ker bi nam g. pisatelj lahko rekel: „ne sutor ultra crepi-dam." Al reči vendar moramo, da nam nikakor ni jasno, komu za berilo so v pohlevnem šolskem letopisu namenjene take visoke stvari! To se že vse drugač raz- m -m .^^^ I . «k u..^ ^-s. ^m ^^ >^ «>¦ »^ I%/l j-h I ^-^ ^^ m^-m ^^ m~^ -m ai^/^ f^ I ^X M ^% W% f\ tlf 1 W-^% e% %^ 1 C« /\ W% tT % /V i% 236 je spisal Matiju Čopu v spomin. Življenjepisna črtica je, ki jo je po lastnih besedah svojih hvaležni učenec položil na prezgodnji grob učitelju svojemu. In iz tega stališča presojamo tudi mi spis g. Melcerjev v jezikoslovnem oziru, misle, da ga je že kot Čopov učenec spisal, pa ga še le zdaj po preteklih več letih izročil letošnjemu šolskemu letopisu, in da slovenskega tiskovanja nevajena tiskarnica mu je s tolikimi pogreški pokazila članek njegov. In tako je zgodovinsk ta spis na dvojno stran. Realka naša, ktera je letos že imela 5 razredov, štela je konec leta 207 učencev, 35 več od lani. Lepo število! Učilo je 12 učiteljev; slovenščino sta učila gosp. Lesar v 3., 4. in 5. razredu, gosp. Peternel v 1. in 2. Po narodnosti našteva letopis Slovencev 126, Nemcev 83, 12 Lahov in 1 Hrvata. Mimo gimnazije je toliko število učencev nemškega rodii zavzetno; ni li tudi takih učencev vmes, kterih stariši, kakor smo lani imeli tak izgled, dajo svojega fanta zapisati nemškega rodii, čeravno je oče Hrvat, mati pa Kranjica? V nedeljski obrtnijski šoli se je podučevalo v prostem risanji 123, v zemljemerskem 54, v zemljepisji 18, v kemii 43, v fiziki 46, v računstvu 22 učencev; med njimi je bilo 21 rokodelskih pomočnikov. — V pisavi priimkov in krajinih imčn nahajamo dosti več napak in nedoslednosti kakor v letopisu gimnazijskem. Da se na bolje obrne! — Kar se tiče letošnjemu letopisu dodanega članka, „Paul PuzePs idiographia sive rerum memora-bilium monasterii Sitticensis descriptio", ki ga je spisal začasni učitelj gosp. Juri Kozina, moramo kar naravnost reči, da taka tvarina, deloma še celo latinski pisana, nikakor ni primerna realkinemu sporočilu. Komii, kdor ni ravno specialist „in rebus memora-bilibus monastericis*', je mar za imenik minihov zati-čniŠkih, kterega je 13 strani polnih! Ako se možaki, kteri imajo glavo za to, da bi se lotili povestnice naše domovine, ki je tako živo potrebujemo — in med te možake štejemo tudi marljivega gosp. Kozina — ukvarjajo s takimi suhoparnimi rečmi, da spisujejo vse patre in fratre kakega samostana, za Božjo voljo! kdaj pridemo do zgodovine? Ko bi bila Linhart in Vodnik tako ravnala, še le po sodnem dnevu bi bila mogla spisati to, kar sta nam pisala! Vemo sicer, da je veliko lože prepisovati in popisovati take starine, kakor s kritičnim peresom sestavljati dogodbe iz povestnice domače in tako gradivo nabirati za celo delo; al pomisli naj se, da klic po zgodovini deželni se v eno mer ponavlja , in da je dolžnost domoljubov, da opustijo j a-lova dela in se lotijo spisovanj , ktera imajo praktično vrednost za veliki namen. Po kakošnem „erro-rem loči" pa je Pucel se celo zašel v šolski letopis realkini, nam še nobeden ni mogel razjasniti. C. kr. normalka je v 4 razredih štela 755 učencev, v nedeljski šoli 204, tedaj vseh skupaj 959. Toliko število res kaže potrebo, da bi imeli v Ljubljani še več ljudskih šol, ker težava je učiteljem toliko delo. — Kar se tiče pisave imen v tej klasifikacii, je, gledč na to, kako se pišejo sporočila št. jakobške šole in večidel vseh ljudskih šol po deželi, letopisi gimnazije in realke in katalog naše škofije, s svojo skozi in skozi nemško pisavo zdaj res „unicum", ki ga nima para. Ves svet že ve, da se slovenska imena nikakor ne dajo prav izgovarjati po nemški pisavi; ker jih pa vendar gosp. učitelji ljubljanske normalke tako pišejo, bi radi skrivnost vedili: kterih pravil naj se držimo, ako hočemo prav brati imeni ^Sofd^itfd^'^ in „2)emfd}ar'' in še veliko veliko druzih? Saj mi smo tako neumni, da ne vemo, kdaj se „fc^'^ glasi kot ž, kdaj kot š. Prosimo tedaj ! , — V pondeljek so iz Zagreba došli talijanski operisti v našem gledišču končali svoje spevoigre. Ljubljančanje so bili ž njimi zadovoljni, pa gledišče bi bilo tudi v vročih večerih polnejše bilo , ako bi Lahi ne godli v eno mero le ene; le „1 ebreo" (j^