NO. 86 Ameriška Domovina /%I1/1ERIC/%!D—HOIVk E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 1, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Ma] - mesec cvetja in šolskih izletov S kakim veseljem smo nekdaj v maju hodili na Golico uživat ob pogledu na s cvetočimi narcisami pokrite bregove. Ko so tele dni narcise vsepovsod okoli nas v cvetju, nam misli hite v ta prelepi kos naše Gorenjske. Alžirsko podeželje je pretežno čisto mirno Nasilja tajne armadne organizacije so omejena na Al-žir in Oran ter druga mesta x močnejšimi evropskimi kolonijami. CONSTANTINE, Alž. — Podeželje, ki je trpelo sedem let zaradi vcjne; uživa mir. Prc-m.rje, ki je stopilo v veljavo pred enim mesecem, je tu očitno. Ljudje orjejo polja in opravljajo druiga pomladanska dela, ceste izgledajo varne kot nikdai v letih upora in bojev. Francoska armada se pripravlja med torn, da zlomi odpor v Oranu. Mestni poveljnik gen. Katz je dobil vojaške okrepitve, ^aesto zastražil in po nekaterih glavnih ulicah prepovedal ves Promet, da ,bi imel tako možnost naglega premika čet v slučaju Potrebe. Trdijo, da bo za pomi-ritev mesta in zlom moči Tajne arniadne organizacije v njem Irdba štiri do šest tednov sistematičnega dela. Kljub prijetju bivših genera-&v Jouhauda in Salana se fran-Co,ski naseljenci še vedno kar tr-dno drže Tajne armadne orga-mzacije in ji nudijo vso podpo-:ro- Njeni stvarni voditelji so Namreč še vedno na svobodi, rancoske vojaške oblasti nasto-previdno in postopno v prepričanju, da dela za nje čas, da odo namreč kolonisti spoznali, ^a je njihova stvar izgubljena Cju'b vsem naporom Tajne' ar-madne organizacije. SCiiajski vojaški isčitelji v Severnem Vietnam« WASHINGTON, D. C. — Semkaj prihajajo poročilo, da so začeli v Peipingu posnemati A-meriko in da so poslali v Severni Vietnam okoli 3,500 vojaških inštruktorjev, ki naj vežbajo vietnamske komunistične čete v gverilskem vojskovanju. V Južnem Vietnamu je sedaj okoli 16,000 vojakov iz severnega de-la ki sp borijo proti Diemovini, vojakom kot gverilci. Nimajo pa seveda takega orožja, kot ga daje Amerika Diemovim četam. Med tem v Pentagonu pripisujejo vedno večji pomen gve-riliskemu vojskovanju. Na. vojaškem letališču Eglin v Floridi sc ustanovili poseben center, ki ima izključno nalogo, da študira in sipopolnjuje način gverilskega vojskovanja. Največ dajejo na vojno letalstvo, posebno na helikopterje, ki so vporaibljivi ne samo za vse vojaške operacije, ampak tudi kot transportna sredstva za prenos hrane, dalje za propagando, za leteče bolnice itd. Kar dožene-jo na oporišču Eglinu, lahko takoj preskusijo v praksi v Južnem Vietnamu.. Na drugi strani sc tudi skušnje iz korejske držav-Ijanske vojske velike vrednosti za letališče Eglin. Predlog za spremembo irgovinskega zakona bo zmaga! brez težav V odboru za pota in načine Predstavniškega doma pripravljam dopolnila, ki naj potolažijo njegove nasprotnike. WASHINGTON, D. C. — Predlog za nov trgoviski zakon, ki daje predsedniku nova polnomočja v urejanju naše trgovine c tujino, je na poti k gotovi zmagi, tako vsaj trdijo njegovi zagovorniki in predstavniki administracije v Predstavniškem domu. Odlbor za pota in načine, ki sedaj pretresa predlog, ima trdno večino zanj, čeprav njegov načelnik znani W. Mills iz Ark-ansasa svojega mnenja o njem še ni izrekel. Napovedujejo, da ima Mills pripravljenih več dopolnil k predlogu, ki naj bi potolažila nasprotnike celotnega predloga, da vsaj ne bi glasovali proti njemu > če že ne marajo glasovati zanj. Gre pred vsem za pred-taynikeiz področij, kjer obstojajo one panoge industrije in gospodarstva, ki zahtevajo čari ni/yo ; zaščito. Novi predlog namreč predvideva znižanje carin in večjo svobodo v trgovanju z deželami Atlantske skupnosti, prav posebno pa s Skupnim trgom. Zagovorniki zakonskega predloga mu hočejo v Predstavniškem dom'd zagotoviti tako odločno zmago, da ne bo z njegovo končno odobritvijo v Kongresu nobenih posebnih težav več. ' V Fakisfams se volili ¥ cesMm pariamed KARACHI Pak. — Sedanji d ktator general Ayub je pri organizaciji svoje dežele zelo kopiral ameriški način vladanja, toda v svoje reforme ni vdahnil nobene svobode. Pakistan ima sicer nekaj podobnega kot je Bela hiša, toda nima Kongresa, ket je naš. Šteje samo 150 članov, ki jih izvolijo volivni možje, ki se pa vsi ravnajo, po diktatorjevi želji. Tako je pretekli teden 80,000 volivnih mož izbralo 150 poslancev za centralni]’ parlament. Pri volitvah je sicer nastopalo ckch 600 kandidatov, Joda glavno besedo /so imeli 1 tekom voiivne kampanje vendarle Ayubovi zaupniki. Vsak kandidat je namreč moral dobiti zase okoli 500 glasov volivnih mož, česar pa ni mogel doseči, ako mu ni pomagal Ayulbov upravni aparat; Zato večina starih politikov ni hotela kandidirati. Pri volitvah niso igrali velike vloge politični pogledi, ampak družinske in prijateljske zveze in seveda tudi zveze s sedanjim režimom. Kandidatje niso zastopali te ali one stranke; kandidirati so morali kar v svojem imenu. Diktatorju Ayubu se radi tega ni treba bati( da bi v novem parlamentu naletel na kaj prida opozicije. Zaradi isepokorš&o mora! sEoa WASHINGTON, D.C. — Maj. važnosti Roberts, pomočnik biv- HUDI VIHARJI DIVJALI PO SREDNJEM ZAHODU Močni vrtinčasti viharji so včeraj povzročili smrt sedmih oseb na Srednjem zahodu in napravili veliko materialno škodo. - Vihar in nevihta tudi nad Clevelandom. CLEVELAND, O. — Tornadom podobni spomladanski viharji so divjali včeraj po srednjem Illinoisu, Indiani in Michiganu. Pri tem je bilo mrtvih sedem oseb in storjena velika materialna škoda. Upravnik trgovine in neka ženska sta bila ubita v Rantoulu v vzhodnem delu srednjega Illinoisa, ko je vrtinčasti vihar odtrgal del zgradbe in vrgel ruševine na rušečo se stavboj V Springfieldu, glavnem mestu Illinoisa, je vihar odtrgal del strehe McClernand Grade School nekaj minut po tem, ko je bila šola zaradi bližajočega se viharja'izpraznjena. Ruševine so prebile dve nadstropji starega dela šole in ubile 12 let starega dečka. Neki drugi deček je bil samo ranjen. Ufov zmmjl minister eJiLŠž© Latinsko Ameriko BEOGRAD, Ff.RJ. —.Zunanje ministrstvo je objavilo, da bo zunapji minister Koča Popovič odpotoval 8. maja na uradni obisk v Brazilijo, Čile, Bolivijo in Mehiko. Vrnil se bo 26. maja. V omenjene države je bil povabljen in bo s tamkajšnjimi vodniki razpravljal o mednarod-]6 oseb. Šest mož je' bilo ranjenih vprašanjih in o vezeh med nih v Limi, kjer je vihar odtr V Rantoulu in na bližnjem letalskem oporišču je bilo ranjenih med divjanjem viharja najmanj 22 oseb. Viharji so segli na jug proti Kansas City in St. Louisu, na večer pa do Jo-lieta in Chicaga. V South Ben-, du se je tekom viharja smrtno ponesrečil z avto 46 let stari Willard Martindale, 44 pa je bilo ranjenih. V Frankfurtu je vihar podrl nov zid na 26 let starega Marshalla Embertona in ga pokopal pod seboj. Predno rc/ ga rešili, je bil mrtev. V Jolietu je veter divjal z br-zino 105 milj,-vendar ni povzročil večje škode.. Večjo škodo pa; je povzročil na svoji poti skozi, južni Michigan. V tem predelu je napravil veliko materialno škodo in zahteval eno človeško življenje. Več oseb je bilo ranjenih. Tudi Ohio prizadet Vihar je drvel tudi preko severnega dela Ohia. Napravil je precej škode in ranil najmanj temi državami in Jugoslavijo. Obiski so “prijateljskega” značaja. -------o------* šega gen. Walkerja, je bil na ukaz armadnega tajnika preveden iz aktivne službe v rezervo, ker je na zborovanju “Hčera a- meriške revolucije” govoril, ne Precejanja izaloga da bi svoj govor predložil po NEW YORK, N.Y. — Modni predpisih v pregled svojim , strokovnjaki trdijo, da ima pov-predpostavljenim. ; prečni poročeni Amerikanec 18 Roberts je kot njegov bivši kravat, od katerih pa stalno iz- poveljnik hud konservativec in sumi v vseh liberalno usmerjenih političnih ljudeh tihe podpornike komunizma. menjava običajno le štiri. Preostanek je za izredne prilike in želje — žena, ki so kravate kupile. gal streho in podrl del zidu na Flair Homes, Inc. Na področju Clevelanda je vihar divjal med osmo in desero uro zvečer. Dosegel je brzino 47 milj na uro. Močnejše^ je bil prizadet zahodni del mesta. Mestni svet, ki je imel redno sejo, je za kratek čas to prekinil in si ogledal ppložaj, ko je član mestne administracije ing. Drašler objavil opozorilo, da se bli ■ ža nevaren vihar. Alžirski uporniki se prepirajo med seboj TUNIS, Tun. — Česar so se' vsi bali, se je že začelo pojavljati v vrstah alžirskega uporniškega vodstva. Alžirska uporniška vlada in vojaško vodstvo alžirskih upornikov sta prišla nav-skriž. Vojaško vodstvo očita, uporniški vladi, da premalo pritiska na francoske oblasti, da bi pospešile izvajanje sporazuma. Uporniški poveljniki se še pose-boj jezijo na francosko armado, ki jih noče vpoštevati in z njimi sodelovati. Tako je že prišlo do trenj med uporniškimi in francoskimi četami. Na drugi strani se uporniška vlada jezi na francosko armado, ker noče resno nastcipiti proti 'organizaciji OAS. Zastopniki uporniške vlade trdijo, da je treba pozapreti samb kakih 5,000 pristašev in podpornikov OAS, pa bo mir v deželi. To se pravi zunaj mest vlada že lep mir in kmetje so začeli zopet delati na polju kot pred začetkom državljanske vojne. Neznosno je stanje samo v večjih mestih, kjer OAS še zmeraj uganja brezobziren teror. Ce hočeš imeti mir, se pripravljaj na vojsko! Cestna Vazsvetjava Mesto Baltimore v Maryland •K Prvo leto 1821 uvedlo plinsko fcestno razsvetljavo. V kratkem Udobju so mu sledila ostala flrUeriška mesta. Od začetka tega stoletja sem Plin začela postopno zamešati elektrika. Vremenski prerok pravi: Oelno oblačno, možnost na-^ov- Najvišja temperatura Cleveland, O. — Ta pregovor so poznali že stari Rimljani, je pa v veljavi še danes. Dokaz doživljamo ravno te tedne. Dbčim so vojaški strategi tožili še pred nekaj tedni, kako slabo smo oboroženi, je danes ravno narobe. Kažemo svojo moč, kjer le moremo. Takrat je bil namreč federalni proračun za narodno obrambo pred Kongresom in treba je bilo zainteresirati vso javnost za velike potrebe naših generalov in admiralov in jo pripraviti do tega, da bo podpirala izdatke za oboroževanje. Sedaj je ravno narobe. Administracija se pripravlja na resne razgovore z Moskvo, da bi dosegla vsaj nekaj sporazuma glede Berlina. Ker Rusi spoštujejo samo silo, jim je treba pokazati, da jo Amerika že ima. O tem diplomatje ne govorijo radi tekom pogajanj, kajti zanje se ne spodobi, da bi govorili o sili, zanje pome-^sti; Titan I in Titan II. Vseh,krat se nahajajo na 8 atom nijo samo ideje nekaj, kar je 'skupaj bo koncem prihodnje- skih podmornicah; jih je spoštovanja vredno. To je razlog, zakaj jga leta 108; 54 raket Titan I ravno bo postavljenih na petih opo- te dni časopisi objavljajo vse mogoče podatke 0 naai narodni obrambi. Tako smo dobili par zelo dobrih pregledov o tistih naših raketah, ki lahko nosijo atomske in vodikove bombe daleč tja v središče ruskega imperija. Podali bi radi samo kratek pregled tega trenutno najnevarnejšega o-rožja: Raket Atlas, ki sežejo daleč v Rusijo, bomo imeli koncem tega leta 129. Razmeščene bodo na 11 oporiščih, ki se nahajajo večinoma zahodno od Chicaga. Največ je oporišč z 12 raketami, jih je pa tudi nekaj, ki imajo samo 6 komadov, zato pa ima eno oporišče v državi Wyoming kar 24 raket. Rakete Atlas nosijo lahko bombe z razdiralno močjo 3 milijone ton navadnega streliva. Raket Titan imamo dve vr- riščih še do konca tega leta, 54 raket Titan II bo pa postavljenih do konca prihodnjega leta na 3 oporiščih. Rakete Titan so močnejše od raket Atlas, njihove bombe imajo razdiralno moč od pet do deset milijonov ton navadnega streliva. Rakete Minuteman so manjše, toda rabijo trdo gorivo, so torej lažje vporabljive. Do leta 1964 jih bomo imeli 800, razmeščene bodo na petih o-poriščih. Njihove bombe bodo imele razdiralno moč pol milijona to navadnega streliva, torej 20-krat več kot bombi, ki smo jih rabili v zadnji svetovni vojni na Japonskem. V dobrih dveh in pol letih bomo torej imeli v deželi oko-!li 1,000 medcelinskih bomb za vporabo v vsakem trenutku. Pri tem ne smemo pozabiti na rakete Polaris: za en- vse- ga skupaj 128. V pripravljenosti držimo tudi okoli 440 raket Thor, Jupiter, Mače, Matador in Regulus. Nekaj med njimi jih je na zalogi zunaj dežele, rakete Regulus se pa dajo tudi voditi! Pozabiti ne smemo tudi na naših 1,700 bombnikov B-52, B-58 in B-47, 1,000 lovcev in 800 transportnih letal. Razdiralna moč vsega streliva, ki ga lahko pošljemo v slučaju vojne nad Rusijo, je c-cenjena na 16 bilijonov ton navadnega streliva. Rusi imajo gotovo tako dobro organizirano špijonažo, da vse te številke več ali manj sigurno kontrolirajo. Tak je danes položaj, bo pa še resnejši z vsakim mesecem. Hruščevu ne bo preostalo drugega, kot da jenja z žuganjem. Njegovo žuganje bi v luči gornjih številk rodilo vse mogoče občutke, samo tistih o strahu pred njim — ne. Iz Clevelanda in okolice Visoka starost— John Rogel s 19171 Naumann Ave. je dopolnil danes 86 let. Dolgoletnemu naročniku čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Poroka— Preteklo soboto sta se pri Mariji Vnebovzeti poročila g. Rudi Ujčič iz Kanade in gdč. Duša Mary Iskra s 16115 Parkgrove Ave. Čestitamo! Seja— Podr. št. 41 SŽZ ima nocoj ob osmih sejo v SDD na Waterloo Rd. j Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima'nocoj ob 7:30 sejo v šoli sV. Vida. Na seji bodo voljeni delegati za konvencijo. Zadušnica— V četrtek ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnčs Zobec ob 24. obletnici smrti. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 11.25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. George-a Strekal ob 3. obletnici smrti. Painesville dobit postajo za nadziranje radiacije— Na strehi Lake County Memorial Hospital v Painesvillu so postavili naprave za odkrivanje in nadziranje radiacije v ozračju in radioaktivnega prahu, ki ga poženejo v zrak preskusi atomskega orožja. Labod kriv smrti— Labod je napadel čoln, ko se je bjižal njegovemu gnezdu. V čolnu je bilo pet oseb, ki so skušale laboda pregnati. Pri tem se je čoln prevrnil in 61 let stari Waldemar F, Rupp je utonil. O-stale ponesrečence je policija rešila. Vse skupaj se je dogodilo na privatnem Evergreen jezeru v Parmi. Domače pleme dobljeno za boj proti gverilcem SAIGON, J. Viet. — Povečana'ameriška vojaška pomoč domačim oboroženim silam v boju proti komunistični gverili se kaže počasi. Trenutno se še nihče ne upa trditi, da se je sreča obrnila na vladno stran. Komunisti dosegajo še vedno od časa do časa vidne usipehe. 1 Vojaški svetovalci Združenih držav so med tem dosegli lep uspeh, ko so pridobili za vlado in borbo proti rdeči gverili domače pleme Rhade. Posebna' skupina pod vodstvom capt. Ronalda Shackletona se je pridružila plemenu in živi med njim po njegovem načinu. Pri tem jih pridobiva za proti komunistično stvar, jih vojaško organizira in oborožuje. Doslej se ji je posrečilo organizirati vojaško obrambo v 41 od 300 domačih naselij. Komunističnim gverilcem se ni posrečilo zasesti niti ene vasi plemena Rhade, čeprav so to poskusili. -----o----- Francovo zdravje skrbi njegove sodelavce MADRID, p. — Generalisimo F. Franco se je okoli Božiča po nesreči na lovu dbstrelil v lastno roko. Roka se mu zelo počasi celi in ožji sodelavci Franca so v resnih sikrbeh zaradi njegovega zdravja. Franco je že v 70. letu. Nihče ne ve, kako dolgo bo mogel še držati državno krmilo v svo- Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Obrambni minister maršal Malinov-ski je v svojem govoru na proslavi prvega maja na Rdečem trgu trdil, da pripravljajo Združene države atomsko napadalno vojno, na katero pa je Sovjetska zveza dobro pripravljena in bo znala napadalca uničiti.. SAIGON, J. Viet. — Oblasti so objavile, da so komunistični gverilci izpustili zajeta ameriška narednika na svobodo. Vrnila sta se zdrava v ameriško oporišče. Komunistični gverilci so ju zajeli z dvema drugima tovarišema, ko so nenadno napadli in zavzeli vas, v kateri so imenovani štirje ameriški vojaki vežbali in pripravljali domačine na obrambo pred rdečimi gverilci. HEIDELBERG, Nem. — General Paul L. Freeman je prevzel poveljstvo U. S. Army v Evropi in poveljstvo nad NATO četami v srednjem odseku obrambne črte proti vzhodu. EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Preskusni pilot Joe Walker se je včeraj dvignil z raketnim letalom X-15 48 milj visoko v ozračje in dosegel novo rekordno brzino 3,443 milj na uro. Pri svojem poletu je bil dve minuti brez težnosti. Po poletu je izjavil, da ni nobene ovire za polet letala v vesolje. jih rokah, pri tem vprašanje nasledstva še vedno ni urejeno. KMERiSKA DOMOVINA, MAY 1, 19G2 % /luERiSkit Domovi ima V B M1 A C cC W. ^d'l IA ^ I tf 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ' NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z* S mesece Z& Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES* United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 86 Tuesday, May 1, 1962 Kennedy manevrira v Evropi Kdor bi hotel danes žugati z vojno nevarnostjo, bi prišel v zadrego, kajti na obzorju ne vidimo nobenih znakov, da nas kaj takega čaka. Res je, da politiki s Kennedyem vred radi govorijo o vojni nevarnosti, toda le malokdo jim verjame. Tako govorjenje je bilo do teh dni še nekam razumljivo. Kongres je imel pred seboj ogromen proračun o narodni obrambi. Administracija ga je morala zagovarjati na vse načine, vanje je radi varnosti primešala še nekaj žuganja z vojno nevarnostjo. Vojni proračun je sedaj pod streho, žuganje z vojno nevarnostjo je postalo odveč. Če namreč pogledamo na železno zaveso, vidimo, da imajo tovariši v lastnih vrstah dosti svojih težav, ki jim jemljejo vsako željo po bojevitosti. Hruščevu so v nadlego kitajski komunisti, slaba organizacija poljedelske proizvodnje, želja vseh narodov v Sovjetski zvezi po boljšem življenju, zmede v industriji. Povrhu: se je Hruščev tudi unesel, njegovo zdravje ni več tako, da bi stalno prenašal razburjenje; zdravniki in njegova žena Nina ga krepko držijo na vrvi. Mao se lahko repenči, kolikor hoče, napraviti ne more ničesar, ker nima potrebnega modernega orožja. O njegovih drugih težavah je sedaj tudi dosti znanega. Zdi se, da je demokratska administracija porabila to zatišje, da je začela v zunanji politiki par ofenziv, ki so očitno samo za propagando. Morda pa tudi za kaj drugega. Kennedy je predložil obširen in podroben načrt za razorožitev, ki naj bi se raztegnil kar na tri dobe po tri leta. Načrt je lep, toda za Moskvo nesprejemljiv. Predvideva mednarodno kontrolo in nadzor nad potekom razoroževa-nja. Tega pa Hruščev ne more nikakor sprejeti. Na eni strani je prepričan, da bi tuje kontrolne komisije na ruski zemlji bile samo špijonske postojanke za kapitalističen svet. Še bolj se pa boji, da bi se njegove delovne množice preveč zagledale v kontrolne komisije in opazovale njihovo življenje, morda celo skušale priti v stik z njimi. Tega pa ne sme biti, kajti Hruščev je v zadnjem svojem govoru pred 4,000 komsomolci v Moskvi pribil, da zapadni svet išče vsako priliko, da bi dobil zveze z rusko mladino, do česar pa ne sme priti, kajti zapadne ideje so pravi strup za mladi ruski rod. Svobodni svet je Kennedyev načrt na splošno tudi tako ocenil. Le redki so, ki mu pripisuijejo praktičen pomeri. Torej propaganda, toda ne za vse! V Evropi je načrt naletel marsikje na zelo hladen sprejem. Tam vidijo v načrtu samo ameriški poskus, ki naj dožene, kaj sodi Evropa o tej obliki popuščanja komunistom. Predlog je namreč tako postavljen, da bi v slučaju resnih pogajanj morala Amerika popuščati, morda na račun Evrope? Tega pa noče ravno nemško javno mnenje. Druga zadnja Kennedyeva poteza v zunanji politiki obsega predlog za delno ureditev “berlinskega vprašanja.” Visebuje štiri glavne točke: neke vrste garancijo za mir, ki naj bi obstojala iz primernih izjav obeh evropskih blokov, NATO in rdečega Varšavskega pakta; dogovor o blokiranju prodaje atojnskega orožja; mednarodno kontrolo nad prometnimi zvezami iped svobodnim Berlinom in Zapadno Nemčijo; urejevanje tehničnih prometnih vprašanj zveze z Berlinom po tehničnih komisijah obeh Nemčij. Naša administracija je Kennedvevp idejo sporočila tudi vsem zaveznikom kot nekaj strogo zaupnega. V Bonnu jo je nekdo izdal nemški javnosti, ki še je radi nje zelo razburila. Vidi namreč v Kennedyevem načrtu vrata, skozi katera bi prišla Vzhodna Nemčija v razne mednarodne odbore, kar bi pomenilo, da bi jo svobodni svet priznal; proti temu se Adenauerjeva vlada bori v vsemi silami, dočim med ostalimi ameriškimi zavezniki ni v tem pogledu nobene edinosti. Anglija je za ameriški predlog, ostale evropske države ga ne marajo, toda se borijo proti njemu. Prvi trenutek je ižgledalo, da je načrt propadel, kako: hitro je javnost zvedela zanj. Kennedy se pa še ni podal, naročil je državnemu tajništvp, naj nadaljuje tajne razgovore z Moskvo in da naj o tem bolj molči, kot je navajeno. Ne da se tajiti, da so ravno radi tega našega načrta odnosi med Washingtonom in Bonnom zelo hladni. Nobene po-mirljjve izjave od obeh strani jih ne morejo ogreti. Vsekakor je Kepnedyeva administracija dosegla svoj cilj; ve kaj Evrppa ipisli o njenem načrtu. Vprašanje je samo, ali ni tega slučajnega uspeha plačala predrago. Kennedy je torej sedanjo mirno dobo v hladni vojni porabil zato, da preskusi javno mnenje y Evropi, ali je že dozorel čas za taka pogajanja z Moskvo, ki bi zahtevala tudi od svpbodnega sveta precej popuščanja. Kot se vidi, vsaj kontinentalna Evropa pi pripravljena na to, da bi komu-nišfom kaj popuščala. Vsi komunisti od Hruščeva navzdol dobro vedo, da so pogoji Kennedyevih predlogov zanje nesprejemljivi. Zato ne kažejo zanje nobenega zanimanja. Lahko se pa zgodi, tfa Hruščev končno vendarle ne bo odbil vsa! vseh točk načrta-o Berlinu. Morda mu bo šla v račun ideja o medna- rodnem nadzoru nad prometnimi zvezami z Berlinom. Lahko jo smatra za priliko, da vzhodno-nemške komuniste vrine vsaj v par mednarodnih komisij, da se tako znebi Ul-brichta, ki je postal zanj prava vzhodnonemška komunistična gnida, ki mu pije kri, in ga potolaži z malimi političnimi uspehi na račun Zapadne Nemčije. Adenauer bo sicer godrnjal, toda dolgo se upirati ne bo mogel. Kennedyevi diplomatični manevri so torej usmerjeni v različne smeri in imajo različne cilje. Dasiravno so v glavnem namenjeni propagandi, vsebujejo tiho željo naše administracije, da ustvari podlago za bodoča resnejša pogajanja. Taki manevri ne bi bili mogoči, ako bi nam res žugala vojna nevarnost. CHICAGO NEKDAJ imj. “ČAST KOMUR ČAST!” —^ Stopimo nazaj v naše sloven-Ta rek je postal popularen še v ske vrste življenja. časih starega Rima, tako sem nekoč bral. Neki slavni govornik ni v svojem govoru v rimskem senatu dovolj hvalil tisti-časnega cezarja in ga je neki cezarjev prijatelj prekinil z o-pazko, zakaj ni bolj dobrotljiv in širokogruden v njegovem govoru svojemu cezarju. Pa je baje govornik glasno odgovoril na opazko: “Čast, komur čast!” Ni povdaril “cezarju” — ampak “komur”! Ali ga je cezar za tem skrajšal za “glavo”, ni bilo zapisano, ampak zdi se, da cezar, če je odgovor prav razumel, ga gotovo v njegovih avtokratsko razipoloženih mislih, ni bil preveč vesel. Odgovor je bil vsekakor mojstrski, diplomatsko političen, da je vsakemu malo v glavo posvetil s posebnim žarkom misli: “čast, komur čast!” Komu in zakaj? Če si je cezar znal na to odgovoriti, je gotovo prišel do odgovora, ki ga seveda ni objavil, ker bi bil z njim le sam sebe po glavi “pobožal”. “Čast, komur čast!” Dajem ta rek za naslov temu mojemu dopisu. Če me hoče radi tega kdo kritizirati — svobodno mu. Komu ga poklanjam? Našim dobrim slovenskim ljudem, ki so ga po mojem skromnem mnenju vredni in so si ga zaslužili. Kje? Vsepovsod po naši širni Ameriki, kjer so se naselili, bivali in še bivajo in si kujejo vsak po svoje življenje. Nekateri trdo, drugi tu in tam malo lažje, a ne enim ne drugim ne letijo pečeni golobje sami v usta. To bi mi vedeli povedati vsi drug za drugim, če bi iste glede tega izpraševal. Amerika je bogata, velika, demokratična, svobodna, dežela vseh raznih priložnosti, ki vsem podjetnim in pridnim ljudem podaja “lojtre” do uspehov in boljšega življenja, ampak vsak se mora sam priučiti, kako stopati po “lojtrah življenja v Ameriki, da pride do kokega uspeha in napredka. Vsak si mora pomagati sam, drugače ne gre. Nihče nikomur ne prinese Slovenski človek - priseljenec je bil od prvega slovenskega človeka, ki je stopil na ameriško zemljo, Ameriki v korist. Začnite s pokojnim škofom Baragom, ki je stopil na ameriška tla 1831, to je pred 131 leti, pa do zadnjega slovenskega priseljenca, ki je dospel preko morja sem šele včeraj popoldne v ta novi svet. Komu se ima Amerika zahvaliti za civiliziranje Gornjega Michigana, če ne Slovencu misijonarju škofu Baragi? Na enako podobnih področjih nekaj let pozneje v severno-vzhodnem delu Minnesote. Slovenci misijonarji, kot škofje, Trobec, Stariha, prelat Buh, Ogulin, Pirc, Plut in še cela vrsta drugih so tam orali ledino, se mučili z Indijanci. Na desetine cerkva, nekatere lepe kot katedrale, šole in druge ustanove. Kdo jih je zidal, ali vsaj pomagal zidati? Mnogi slovenski duhovniki in tudi nekateri lajiki. Dalje pri drugih raznih gospodarskih in kulturnih ustanovah — mnogo Slovencev je bilo zraven! Ali ne zaslužijo v tem reku od priznanja “ČAST, KOMUR ČAST!” — gotovega deleža?' In navadni preprosti ljudje, ki so si in si še služijo svoj kruh mnogi pri težkih službah in delih, ali nimajo tudi velikega deleža v napredkih njihovih okolic, kjer stanujejo in živijo? Poglejmo to pot le malo našo Chicago. Če bi bili prišli v Chicago pred kakimi 60 in 70 leti, bi našli zapadno od Western Avenue, gotovo od Kedzie ceste prav malo naselja. Tu pa tam kaka lesena stavba, zidanih prav malo. Saj še celo leta 1897 med Blue Island in pa 22. cesto je bilo mnogo praznih lot in sveta. Na 22nd Place in Lincoln cesti (zdaj Wolcott) je bilo dosti praznega. Prvi cerkveni prostori, ki so jih imenovali “kovačnica,” so bili skromni. Tudi hiše so bile skromne. In Slovenci so začeli prihajati. Več in več jih je prihajalo. Nastala je fara. Nekateri so pozneje začeli kupovati uspeha in napredka na krožni- hiše. Popravljali so jih in izbolj-ku s ponudbo: Janez, Jože, Mi-J sevali, kolikor so jim skromne ha, Gašper, Micka, Francka, tu- razmere dopuščale. Slovenci so kaj-le je tvoja “pečenkh” u-(bili vedno dobri gospodarji in spehovx. VeSeli smo te, da si pri- niso svojih domov zanemarjali, šel (prišla) in da ti moremo z kot n.pr. drugopoltni ljudje iz njimi postreči. Oh, ne! Takih južno-ameriških držav in deloma natakarjev in postrežnikov ni- iz nekaterih evropskih, katere kakor ne pričakuj nihče, jih nik- najdete še danes, v nekaterih za- 'podpornih in kulturnih društvih. Na vse to smo vsi več ali manj še danes navezani, na vse to ponosni, pa zraven tudi zaslužno vredni reka: “ČAST, KOMU ČAST!” In po zadnji vojni, ko je Božja Previdnost prilila nove sveže krvi v naše slovensko življenje v Ameriki z dohodom in dotokom novih Slovencev, je nastalo zopet novo življenje med Slovenci v Ameriki. Nekaj podobnega, kakor kjer pride skrb in vodstvo grunta mladim v roke. Grunt slovenskega kulturnega življenja je prišel v nove mlajše roke. Nekaj v roke mladih tu rojenih, a večji del v roke novodošlih, ki zdaj tvorijo večino slovenske naselbine okrog sv. Štefana v Chicagu. Dohod novih je prinesel duh novega življenja, predvsem na kulturnem polju, na katerem je delavnost med zadnjo vojno začela hirati. Z dohodom novih je oživela in poživela naša kultura in zavednost in se krepko giblje naprej. “Čast, komur čast!” In mesto Chicago je z novimi veliko pridobilo. Desetine in desetine teh je tekom zadnjih deset let kupilo domove in hiše. Postali so zvesti državljani, posestniki hiš in domov in za iste vzorno skrbijo. Kdor ima kako uro časa naj samo stopi v nedeljo popoldne ob lepem sončnem dnevu malo ckrog po ulicah okrog sv. Štefana in glej in ocenjuj. V vsakem bloku skoro ima po nekaj družin izmed naših novih svoje domove. In kako so jih vsi prenovili in izboljšali! In da jih vidite znotraj, — vse moderno o-ipremljeno, sobe, kuhinje. Dobili so vse staro, mnogo zapuščenega, a vse so prenovili in prenavljajo naprej v moderna novodobna stanovanja. Novi so mnogi vešči vseh raznih poklicev in mojstri v istih. Kdor vidi ta prenavljanja hiš in stanovanj, ki so prišla v roke novih, se mora kar čuditi. Chicaga je z našimi Slovenci mnogo pridobila. Čast, komur čast! Okolica sv. Štefana je z njihovim dohodom poživljena in ostala bo še dolgo let slovenska naselbina. Pri gledanju na vse to se mi zdi da je na mestu, da z ozirom na korist slovenstva in njegove bodočnosti tu v Ameriki, kolikor ji je odmerjena, da povem javno eno svojo misel. Želeti je, da slovenske usta^ nove, kot slovenska hranilnica, slovenska društva in vse drugo kar spada med slovenske ustanove, naj nove upoštevajo. Več priznanja jim je treba dati s tem, da se jih naj povabi v vodstva ustanov. Bodočnost slovenstva med nami je v novih Slovencih. Mladi so — njihova je bodočnost. Vajeti bodočnosti spadajo njim. V vodstvo vsake naše u-stanove, bi morali biti zastopani novi Slovenci. Kjer se ne bo ravnalo tako, bodo prej ali slej na vodstvu tujci in tega se čuvajmo, če je nam kaj na tem, da to, kar so naši slovenski pionirji ustvarili slovenskega — ostane slovensko, dokler najdalj je človeško mogoče. To je problem, o katerem bi morali na vseh vodilnih mestih naših ustanov in društev mnogo misliti! Če bodo tisti, v katerih rokah je 'rešitev tegaj problema, to jer ni — tudi v naši Ameriki .nemarjenih delih mesta. Vedno! pravilno in modro rešili, bo Ampak! Če imaš glavo na pravem mestu in pod kapo le kako merico kakega talenta, pa pridne roke in zraven malo potrpežljivosti, potem se ti ceste in pota do nekaj uspehov in napredka začno odpirati. Yes, to in taka je Amerika. Zastonj nikomur nič ne da. Vsak uspeh si moraš sam zaslužiti in v največ slučajih zefo trdo. Tu pa tam je morda kaka “bela vrana”, da ji je bila in ji je sreča malo bolj uslužna, a dosti takih ni. se je poznalo, kjer so bili naši ljudje. Bili so tudi vedno zvesti in točni davkoplačevalci. Okolico, kjer je nastala sloyeneka fara, so naši ljudje izboljšali, dali ji drugo, lepše lice. S tem so veliko doprinesli k napredku Chicage. Tako vse skozi in tako še danes. Večino slovenskih pionirjev je sicer že pobrala smrt. Njih dela prihodnosti tudi njim veljal rek: Čast, komur čast! O njih bodo bodoči slovenski rodovi govorili v prihodnosti: Slovenske zadeve so rešili, ka-; kor je bilo potrebno! Takega mnenja pri tem je, Regerčan. V šoli 1 Učiteljica vpraša deklico, za- in doprino.si k večjemu napred-^aj se piše drugače kakor njena ku njihove naselbine in mesta mati. so pa vidni še danes v farnih | “Zato, ker se je moja mati stavbah, slovenski hranilnici in omožila, jaz pa ne”, se je glasil posojilnici in dolgi vrsti raznih odgovor. “Slovenski dan” v New Yorku New York, N. Y. — Dne 9. junija letos bo v Poljskem narodnem domu na St. Marks Place v New Yorku “Slovenski dan,” ki ga organizira fara sv. Cirila. Ker bo to po dolgih letih prva slovenska prireditev večje vrste v New Yorku, je potrebno sodelovanje vseh faranov in vseh naših slovenslkih prijateljev iz New Yorka in okolice, predvsem pa odbornikov naših cerkvenih in posvetnih društev iz fare Sv. Cirila. Da bo Slovenski dan uspel in da bodo dvorane, ki smo jih najeli, polne, moramo prodati vsaj 500 vstopnic. Na programu imamo koncert, na katerem bodo sodelovali naši najboljši solisti in pa Koprivškov pevski zbor, plesalci in igralka; po koncertu bo banket, potem pa ples. O podrobnostih bom sproti obveščal z dopisi v Ameriški Domovini. Za prireditev mislimo tiskati posebno knjižico, v kateri bodo imena vseh obiskovalcev prireditve. Poleg tega smo še pripravili prostor za posebne pozdrave Slovenskemu dnevu, za oglase slovenskih društev, trgovcev, podjetij in posameznikov. Knjižica bo velika približno 5x8 inch. Važno je, da naberemo čim več imen, saj bo knjižica lep spomin in dokument našega dela, naših društev in naše slovenske skupnosti v New Yorku. Cene za oglase bodo zmerne, denar pa nam bo zelo prav prišel, ker so stroški za tako velikopotezno prireditev veliki. Danes se obračam predvsem na odbornike slovenskih društev od fare sv. Cirila, da pomagajo pri nabiranju oglasev in pozdravov. Vse bom še posebej obvestil z dopisom. Pozneje bomo potrebovali pomoči pri prodaji vstopnic in pa pri organiziranju prireditve. Oglase moramo nabrati do 15. maja, časa je torej malo. Slovenska fara misli prirediti Slovenski dan vsako leto. Zato pa moramo delati trdo, da bo letošnji dan vzpodbuda za naše bodoče delo. Rev. Richard Rogan, župnik IZ NAŠIH VRST Milwaukee, Wis. — Ker mi bo naročnina potekla 1. maja, Vam takoj pošljem zopet za eno leto. Jaz sem z Ameriško Domovino zelo zadovoljna. Vsak dan jo težko pričakujem. V njej je dosti lepega branja in zelo lepe povesti, vsaka je lepša od druge. Ker sem ostala sama, mi je lepo branje edina tolažba in tako mi gre čas kar hitro naprej. Želim Vam veliko uspeha še za naprej. Lepo pozdravlja Vas in vse čitatelje lista Marija Jamnik * Toronto, Ont. — Velespoštovani! Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino za list Ameriška Domovina. Najlepša hvala, da ste počakali toliko časa, Ameriška Domovina je zelo zanimiv list in ga res ne moreni o-pustiti. Bog Vas živi! L. Jevnikar * Pueblo, Colo. — Spoštovani! Ker mi prihodnji mesec poteče naročnina, pošiljam s tem pismom poštno nakaznico v znesku $14, da bo list plačan zopet za eno leto. Z Ameriško Domovino' sem zelo zadovoljen, ker prinaša različne zanimive članke, novice in povesti ter tako ustreže vsem naročnikom, nekaterim z enim, drugim z drugim. Prav lepo pozdravljam vse sodelavce in dopisnike, še prav posebej pa g. Karla Mauserja, ki prispeva za list veliko gradiva. In nekaj moram posebej poudariti. On piše zares odkrito. Ne npsi dvph obrazov kot marsikdo drugi. Takih mož, kot je g. Mausev, bi moralo biti več, potem bi komunizem kmalu spet šel za vedno. Pošiljam lepe pozdrave vsem, tudi tistim, ki list berejo in ki so raztreseni po vseh krajih sveta. Jože Škrjanc Prikrita moč v mirnem vulkanu Na našem planetu je okoli 500 delujočih ognjenikov, mnogo več več pa je tistih, ki sicer veljajo za ugasle, vendar so kaj lahko nevarni, saj se more tudi drugod zgoditi, kar se je lani na Tristanu da Cunha in na Lope-viju, otoku v Novih Hebridih, ko so morali v naglici preseliti 268 prebivalcev. Pred tremi leti je bilo 12 ljudi mrtvih, 28 pa ranjenih, ko je v silnem zagonu spet bruhnila lava iz Asa, enega naj večjih ognjenikov na svetu. Aso je eden izmed 46 delujočih vulkanov na Japonskem. Dvanajst jih je na Filipinih, kjer je Hibokhi-bok pred desetimi leti nenadoma oživel. Ker nadzorna služba ni opozorila okoliškega prebivalstva, je bilo v desetih vaseh okoli 700 smrtnih žrtev. Osem let je tega, kar je neki mehiški kmet dobesedno videl rojstvo novega ognjenika: med bobnenjem je zemlja počila, čez deset tednov je stal na nekdanji njivi 350 m visok ognjeniški stožec. Leta 1950 je Krakatau, otoček med Javo in Sumatro, vrgel blato in kamenje 800 m visoko. Tako je začel ponovno delovati ognjenik, ki je zahteval leta 1883 zaradi nenadnega izbruha baje skoraj 100,000 smrtnih žrtev. Silno eksplozijo so štiri ure kasneje slišali na 4500 km oddaljenem otočku Rodriguez, ognjeniški pepel pa je štirikrat obkrožil planet. Vezuv je zadnjič bruhal marca 1944, ko je kamenje ubilo 20 ljudi. Etna pa še vedno deluje. Poleti je letelo kamenje vsake tri ali štiri minute do 300 m visoko. Med ognjenike, ki so začeli po daljšem obdobju ponovno delovati, sodi Hekla na Islandu. Pred sedmimi leti je bruhal prvič po letu 1928 ognjenik Kilauea na Havajih. Lava je vrela iz dober kilometer dolge razpoke skoraj 50 m visoko. Nov ognjenik je nastal leta 1948 v Kongu. Zaradi 800 m široke in 18 m globoke ognjene reke je zavrela voda v bližnjem jezeru. Na Azorih je nastal pred štirimi leti otok, ki se je leta 1958 spremenil v ognjenik, zaradi katerega je moralo zapustiti domove več sto družin na okoliških otokih. Na šest kilometrov oddaljenem otoku Pico se je v določenih presledkih tresla zemlja. Znanstveniki skušajo na podlagi podatkov, ki jim jih posredujejo natančni apgrati, napovedovati ognjeniške izbruhe in tako obveščajo ogroženo prebivalstvo, snujejo pa načrte, da bi ognjenikom tudi drugače prišli do živega. Tako nameravajo razstreliti žrelo Mcrapija, najbolj nevarnega ognjenika Indonezije, ker bi nenaden izbruh lahko hudo prizadel Djokdja-karto. Ta ognjenik je zadnjič bruhal leta 1930, ko je razdejal 1100 hiš in zahteval okoli 7000 človeških življenj. ------o------ — Bicikel so uvedli v Združenih državah iz Evrope v začetku preteklega stoletja. RHERISKS DOMU V UN A, k: a. n t> ss 'TVANO s-Vutuce... /Uieri$ka DomoviM/i r' veliki organizaciji so na ^ZpolagQ odlična prodajna uzbena mesta za prebivalce °otreala in okolice, kateri so Podjetni, iniciativni in spošto-ani med ljudmi. Trgovska in j^Pdajna izkušnja koristna, °^a ne nujna. Ponudbe z na-adbo življenjepisa pošljite Ameriška Domovina, Box > uh pa telefonično pokli-Clte Montreal HU 8-2491. John F. ^Kennedy pii volitvah Li^ Za načrte v zavez- v Združenih država niškem glavnem stanu v Evropi 196°, j (NATO). Pearson je trdil, da je to edini način, da dobi javnost jasno sliko o programu obeh strank, pa tudi o razliki njunih stališč do vseh perečih domačih in mednarodnih problemov. Za eno glavnih vprašanj vo-livne borbe je Pearson postavil vprašanje brezposelnosti, ki je v zadnjih 10 letih močno porasla. Treba je poskrbeti za izboljšanje gospodarskega stanja, za povečanje produkcije, za povečanje službenih mest. Vodnik liberalne stranke je opozoril na spor Britske Kolumbije z zvezno vlado glede izrabe vodne sile reke Columbia, na nezadovoljstvo v Que-becu, ki je sprožilo gibanje za odcepitev Quebeca od angleško govoreče Kanade. Izjavil je, da se bo liberalna stranka lotila vseh teh vprašanj in poskrbela tudi, da bo Kanada prispevala svoj delež za o-brambo svobodnega sveta. Pri tem ni povedal, kaj sodi o atomski oborožitvi Kanade. Predsednik vlade in vodja konservativne stranke John Diefenbaker je na Pearsonov poziv na škupni nastop na televiziji dejal, da “na tem ni interesi-ran,” ker ne mara svojemu tek meou pomagati do večjega števila poslušalcev. Zvezna vlada je med tem objavila, da bo zgradila nasip in most, ki bo ustvaril trdno in zanesljivo zvezo Prince Edward Islanda s celino. To naj bi ji pridobilo glasove tamkajšnjih volivcev 18. jupnija. —-----o----- Prozorne pokrovke Nadzorovanje vretja v loncih sodi med največje vsakdanje Chessingtonu (Ang ija) skrbi gospodinje. Najbrž se še ni našel ljubitelj številk, ki bi izračunal, kolikokrat na leto povprečna gospodinja privzdigne pokrovko na štedilniku. Medtem uhajajo iz vrele jedi pare, katerih vonj se^razleze po vsem stanovanju. Kaže> da bo novi izum gospodinjam prihranil precej dela: kemiki so iznašli plastično snov, ki je dovolj odporna proti vročini, tako da bodo iz nje izdelovali prozorne pokrovke. Sorazmerno malo kdaj se zgodi, da morajo gasilci skozi plamene, kjer jim razen ognja grozi nevarnost, da jih bodo ranili ali pokopali pod seboj zidaki ali deli ostrešja na gorečem poslopju. Drugače pa je, če letalo trešči na tla ali če izbruhne požar! v čistilnici nafte. Posebno obleko mora imeti, gasilec, ki rešuje ranjene in nezavestne ljudi iz gorečega letala. Požar v raiineriji nafte je treba pogasiti čimprej, ker je nevarnost eksplozije od trenutka do trenutka večja. Zapreti je treba na primer zaklopko, skozi katero teče proti plamenom novo gorivo. Tu bi ne zalegla niti azbestna obleka, zakaj vsak material, ki vsrkava nafto ali bencin, bi reševalca brž spremenil živo bakljo. Nova gasilska obleka, ki jo je izdelalo neko podjetje je sestavljena iz dveh. Zunanja ima kapuco in odbije 95 odstotkov vročine, ki doseže reševalca v njej. Spodnja obleka, ki jo lahko nosi gasilec že med vožnjo na kraj požara, je izdelana iz štirih plasti, katerih notranja je debela volnena tkanina. Vsakdo ve, da volna ne gori s plamenom, temveč se le smodi. Posebna plast iz ognjavarnega materiala zadržuje vodo, ki bi sicer prodrla do gasilčeve kože, se spotoma zaradi silne vročine spremeni-1odvija tako, kot želijo .njegovi la v paro in ga opekla. Tretja očetje. Hruščev je namreč na P(last je iz tkanin steklenih zadnji seji vrhovnega sovjeta vlaken, zunanja pa iz poseb- povedal poslancem, da je osno-nega platna, ki uspešno kiju- val pri Prezidiju posebno agen-buje ognju. cijo, ki je neodvisna od posa- Vrhnja obleka (hlače, dolgi meznih ministrstev in bo vodila površnik, rokavice, čevlji in vse posle podpiranja tujine. Na čelada je izdelana v glavnem čelo agencije je postavil tova-iz azbestne tkanine, prevleče- risa Leseoka, ki je nova zvezda ne s tanko plastjo aluminija, na rdečem obzorju. Vsi deli so ohlapni, da zrak Vse ostale spremembe v vr-lahko kroži, četudi plameni hovnih plasteh vladnega apa-sežejo pod to obleko, niso več rata so prilično brez pravega tako zelo vroči, ker so odtr- pomena. Tisti, ki so pričakova-gani od svojega vira, razen te- li senzacijonalne spremembe, so ga pa reševalca varuje opisa- ob zabavo. Kar je sprememb, na spodnja obleka. jih je večinoma sam Hruščev Novost je gladka in skoraj že napovedal s svojo kritiko ti-nepremočljTva, tako da je te- stih -vodilnih ikomunistov, ki jih toče gorivo ne more prepojiti, je do sedaj samo kritiziral, se-Posebnost nove gasilske oble- daj pa tudi odžagal od oblasti, ke je v postopku, po katerem [ prevlečejo azbestno 'tkanino z | aluminijem, ------o----- Argentinska kriza odšla tri tedne na počitnice BUENOS AIRES, Ar. — Dnevni razvoj argentinske politične krize se je zadnje tedne odvijal s tako hitrostjo, da mu Hranite denar za deževne dnev —kupujte U. S. Savings honde’ CLEVELAND, 07 MALI OGLASI Hiša naprodaj 6-sobna lesena hiša za eno dru- slediti. Zato so se gotovo vsi oddahnili, ko so slišali, da je argentinski parlament po volji svojih treh glavnih strank šeL na tritedenske počitnice in se zppet sestane šele 22. maja. Med tem predsednik dr. J. M. Guido sestavlja vlado, vojaštvo pa vlada. Je tako obkrožilo argentinsko prestolico s policijo tuje časopisje skoraj ni moglojžino; polna klet, zidana garaža za 2 kare. Blizu Holmes Ave. — Kličite PO 1-6562. (89) Ali ste že prispevali kaj h gradivu o slovenskih izseljencih? Naslov osrednjega znanstvenega zbirališča je: Slovenian Research Center, ‘ Box 843, Columbus 16, Ohio. Iščemo in vojaštvom, da so delavske frizerko. — Kličite EN linije izgubile vsako veselje-do f.0109 aii na dom he 1-0714. demonstracij celo na dah 1. ma- * (gg) ja, ko je tam največji delavski praznik." Sicer je pa javnosti V najem precej otopela, ne briga se več, Odda se 5-sobna hiša s pohi-kakšne tragedije preživljajo ar- štvom odrasli družim; 3 spalne gentinski politiki. sobe; na razpolago 2. julija, brez Več zanimanja vlada seveda garaže; v bližini cerkve sv. Viza zmeraj slabše gospodarsko da. Kličite po 6. uri UT 1-2898. stanje v deželi. Stanje mora bitil W J (89) res hudo, kajti drugače ne bi, Lepo nagrado dobi sedanji predsednik dr. GuidoL.dor more pomagati moškemu prosil nekdanjega finančnega stalne zaposlitve v tovarni, ministra Alsogaraya, naj naPra- Ujaj pokliče od 3. pop. do 8. zv. yi red v gospodarstvu. Als°ga- 531.5667. _(!, 3) 4 maj) ray ima sloves, da take stvari razume in da ima tudi pogum, Naprodaj da svoje načrte izvaja, radi če- 14 čev. leseni čoln z 35 HP sar ga je moral Frondizi svoj Mercury motorjem. Čoln se lah-odsloviti iz vlade. Alsoga- ko vidi od 5. do 7. zvečer na ray še ni dal odgovora na pred- 7611 Myron Ave. UT 1-1293. sednikovo povabilo. Sestava vlade tudi ne bo lahka stvar, kajti nihče ne ve, | kakšne zmede še lahko rodi sedanja argentinska politična | kriza. -(88) V EVROPI VEDNO POTRE-BUJEJD NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. Naprodaj 7870 SOM Center Rd. severno od White Rd., Willoughby Hills — 6-sobna ranch hiša. 1% poploščena kopalnica, predelje- Hrusčev v hudih stiskah za kapital MOSKVA, ZSSR. — Hruščev se je zmeraj strašno rad hvalil, kaj vse bo njegova dežela proizvedla, kako dobro je oborožena in k^kp dobro se bo ljudem šele godilo, ko j itn že sedaj ne |na klet, 2 priključeni garaži, ce-manjka noben predmet vsakda- mentni dovoz, aker lepo zasajen, nje porabe. Samo z eno stvar-1 $25,000. Morate ogledati. Odprto v soboto in nedeljo od 2. do 6. Lastnik AN 1-0123. —(88) jo se nikoli ne baha: da bi imel cjosti kapitala. Je pa toliko ponosen, da tudi ne toži radi tega, vsaj z besedami ne. Pač pa z dejanji. Sedaj je Hruščev zopet tožil nad pomanjkanjem kapitala z 6-6 zidana hiša $12,800 E. 77 blizu Donald Ave., plinski furnez, 3 spalnice v vsakem stanovanju. Kličite Florence Ro- dejanjem. Odpovedal je name- me, slovensko prodajalko, ravano mednarodno razstavo v MAINLINE REALTY Neveste naj bodo stare] najmanj 16 let! WESTVILLE, N. S. — Po sedanjih določbah se dekle s privoljenjem staršev lahko poroči, četudi ni stara več kot 12 let. IZ RUŠEVIN 'IN PEPELA i— Tekom druge svetovne vojne so Nemci do tal podrli mesto Coventry na Angleškem. Mesto so večji del obnovili. Na sliki vidimo obnovljeno katedralo, ki je bila tudi porušena. Zgoraj je slika katedrale od \zunaj, ina 'levi spodaj notranjost, na desni pa \skupina delavcev, ki nesejo v cerkev velikansko, 78 čevljev dolgo in 39 čevljev široko preprogo, iki so jo pletli na Francoskem po načrtih 'umetnika Grahama Sutherlanda tri leta. 13*57. To je zanj hud udarec. L. 1$67 bodo tovariši praznovali 50-letnico oktobrske revolucije j in takrat so se hoteli postaviti, kot se spodobi. Mednarodna razstava bi bila kakor nalašč | 1191 E. 79 HE 1-8181 EX 1-7976 (27 apr! L maj) V najem neopremljene sobe in ko- pripravna prilika. Če so jo od-|palnica se oddajo na Addison povedali kar pet let naprej, je Rd., med St. Clair In Superior, znamenje, da jim bo kapitala Kličite EX 1-1638 po 6. uri po-primanjkovalo ne samo sedaj, | poldne. (90) ampak tudi vseh pet let. Le kaj bo Hruščev napravil z obljuba- ^ m’ na dobro življenje v 1. 1970, ki končno ni tako daleč za le- torn 1967? A 11 Hruščev ustanovil posebno agencijo za podpiranje tujine WASHINGTON. D.C. — Kot sp vidi, se tudi v Moskvi program za pudibiranje tujine ne ZULICH INSURANCE AGENCY ?18115 Neff Rd. IV 1-4221; Cleveland 10, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA, “Vsaj za dovoljenje bi me bili lahko prosili!” dostavi gospa Hughe. “Zakaj vedite, dekle, če človek ne zna igrati na klavir, ga kaj lahko pokvari.. “Zlasti če razbija po njem, kot ste vi razbijali..zaključi Melanija. “Če ima go-spo-dič-na živce razdražene, ji dam na razpolago kuhinjsko desko za sekanje ... In potem je tu še pod, ki ga lahko drgne. Ni res, Celestin?” Gospod Hughe ni dejal ničesar. Toda po večerji se ni Ludovik Hughe nič skrival, ko je zopet prišel v obednico k Mariji Durand; položil ji je roki na ramena, se ji zagledal to pot naravnost v oči in rekel: “Tudi tokrat nisem hotel posredovati; čutil sem, da bi vam bilo to tako malo všeč! Ampak, kdo ste vendar, da igrate tako kot igrate? Da pojete, kar pojete in kakor pojete ...?” “Gospod”, odvrne mladenka in se mu izvije, “uboga mala in nesrečna Marija Durand sem .. Istega večera. Polnoč ... Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobom ... Te sovražnosti jaz nisem po-žnala. A ona me je poznala. In se je nenadoma vrgla name. Moja mladost, moja neizku-šenosjt » mpja nesreča so ja le še huje razkačile. In Obstala' sem pred njo, ne da bi poj mila, ne da bi se borila . i. CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — NORTHWEST 6 large rooms. 3 bedroom bungalow. Good condition. 2 car garage. Full basement. Large attic. Many other extras. SP 7-2792. (86) BENSENVILLE — BY OWNER Modern 3 Bedroom ranch expandable. Storms and screens, Fenced landscaped lot. Close to everything. Priced for Immediate sale $16,900. PO 6-2432. ____________(86) 5 RM GEORGIAN — Beaut. W. W. crptg. in 4 rms. ref. range, air-conditioner in bedrm. Patio, cyclone fence, awnings, Alum. s. s., 2 car gar. 2 Blks. to R I. Nr. 94th-Justine. $19,500. BE 8-0505. (86) WHEELING — ARLINGTON HTS. AREA 3 Ige. bdrms. Attract, birch cab. kit. with Ige. eating area. 22 ft. liv. rm. & full bsmt. Gas hot water heat, copper piping thruout. Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobom ... In uvidela sem, da je ta Sovražnost povsod. Je zrak, ki ga vdihavamo. Podaja vam roko z nasmehom. Za vrati preži. Pozna pisavo tistih, ki vas ljubijo. Besede ugane , ki jih niste izgovorili. Bere vam na obrazu ubogo veselje, ki ga boječe potiskate na dno svojega srca. Od Kajna sem nasprotuje Sovražnost povsod na svetu Ljubezni. * • Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobam ... Ugriznila me je tako, da sem se končno vzravnala vsa tresoča se od togote. Pogledala sem to Sovražnost naravnost v obraz, uprla svoje modre oči v njene zelene oči in sem že hotela zaklicati: Poskusiva se!... A začutila sem — o groza! — da je ravno to nameravala ... Začutila sem, da je prodirala vame, da sem skoraj povečala za vso neizmernost svojega srca njeno mrzko kraljestvo... In da bi bila tudi jaz kmalu postala njena stvar — da sem tudi jaz bila na tem, da sovražim..., sovražim kot sovraži ta babura, da se ponižam na isto stopnjo kot ona, na stopnjo obračunavanja po geslu oko za oko, zob za zob... Tedaj se je srečal moj pogled s Kristusovim in z enim samim zagonom sem ušla Sovražnosti in zletela k Ljubezni... m Sovražnost me je ugriznila svojim železnim zobom ... Celo Ti, o moj Bog, si bil njen plen. Sovražnost Te je bila v obraz pred sodiščem ... Sovražnost Ti je pljuvala v preljubo lice. Sovražnost je kronala Tvoje veličastno čelo s trnjevim vencem. Sovražnost je zabila pet žeb Ijev vate ... Sovražnost se je rogala pod križem, medtem ko si umiral in je Marija jokala ... Nad čim se torej pritožuješ, ti druga mala Marija? * Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobom ... Saj to ni moglo izostati. Zakaj Sovražnost je potrebna !sot Judež. Potrebna kot stiskalnica za grozdje ... Potrebna kot ogenj, ki razbeli dragoceno kovino, kot kladivo, d jo zbije, kot rezilo, ki jo prodre, kot kislina, ki jo razje ... Samo demant more rezati de-mant... Samo ISlovražnost — nekdanja jubav — te more poveličevati, Ljubezen! m Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobom ... Kako je mogočna ta Sovražnost! Včeraj sem bila katerokoli srečno dekle. •<1 * Danes sem žalostno ogrnjena vso ponosnostjo svojega trpljenja. Včeraj sem bila poljubno srečno dekle. Včeraj nisem imela nobene aravice. Danes se mi zdi, da imam vso pravico sploh. Včeraj je bilo razpelo zame nasprotje in očitek. Danes spadam k “njegovi družini” — k ne- številni družini “križanih”. * Sovražnost me je ugriznila s CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY FOOD AND DAIRY STORE Good established business. Priced for immediate sale by owner. 6241 West Cermak Rd. PH. HI 7-4576 (86) OFFICE MEDICAL X-RAY. churches * sch^ls ^lly ln^ Practically new. 200 M. A. develop- on % acre site. Priced for quick sale by owner. LE 7-1411. (86) TINLEY PARK — BY OWNER, leaving state. 8 room brick veneer. Cor. split-level. 3 bdrms. Extra rm. could be used as bdrm. 1 ^ tile baths, also fam. rm. H. W. heat. 2 car gar-extras. Walk to R. R. & schools. Priced for quick sale. KE 2-2484. (86) OAK LAWN — 7 Rm. 3 bdrm. Brick ranch. Att. Gar. 86 x 125 ft. lot. Ldscpd. Gas ht. Natural fireplace. Alum. S. & S. Good loc. to schls. & shpg. area. Immediate sale by owner. $23,800. Call Sat. & Sun. GA 5-2064. <87) Owner LOMBARD (York Center) leaving State. 5 Room, 2 bedrms. with attached gar. Cor. on 4 lots. 54x129’ Ea. Will sacrifice for only $12,200. — MA 9-0443. (88) VIC. KEDVALE & LAWRENCE — BY OWNER 6 room brick bungalow. Full basement. Tile baith and kitchen. Alum. S & S. 2 car gar. Many extras. — SP 7-2782. (89) ing tank, dryer. Film Bin etc.; M. D. retiring. Priced for quick sale. RA 6-6211. (88) HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR HOUSEWORK AND CHILD CARE. Stay. Own room. Good salary. Call days MO 6-0831 or Evening’s ME 7-5763. (90) svojim železnim zobom ... zale Tvoje roke, o moj Bog, tem- Gospod, zgodi se Tvoja volja, več z železnim zobom, ki ga je Nastopi svoj križev pot, Marija Durand! Od ene postaje stopaj prostovoljno k drugi navzgor ... Kakšno videnje boš imela tam gori, ko boš gledala z vrha Bolečine na svet z očmi, ki so jih očistile solze, ki jih je razširilo trpljenje... * Sovražnost me je ugriznila s svojim železnim zobom ... Bolj kot druge dni je danes krvavelo moje srce. In vendar hočem zaspati v misli: Blagor onim, ki trpijo, blagor onim, ki jočejo, blagor onim, ki ljubijo mir... in ker ga ne najdejo med svojimi brati skoval nekdaj Tubalkajn, Kajnov sin...? A tisti, ki ne morejo ljubiti? A tisti, ki so Sovražnost, vsa Sovražnost, sama Sovražnost?! V tem trenutku sklene Marija Durand roke, jade na kolena in moli za nesrečno Melanijo, za njo, ki nosi že tukaj na zemlji pekel v onem, kar je bilo nekoč njeno srce. .. Dvajseto poglavje Ta pripetljaj s klavirjem je bil zadel Marijo Durand v kotiček srca, ki trpljenje doslej ni vedelo zanj ..., tisti skriti vrt, kamor se zateče umetnik ob u-rah bede in kjer pozabi na vse, v človeštvu, ga namestijo na ne-1 ogledujoč lepoto. V ta vrt — svet dostopnem dnu svoje notranjo- vrt — je bil zadonel sarkastičen sti in se zatečejo k Njemu ... * A drugi...? A tisti, ki grizejo, ne s slono- smeh zmagoslavne kuharice. Ta vrsta trpljenja se okuša na tihem; v to neposvečeni je ne poznajo in kdor bi jo razkrival, koščenim zobom, ki so ga vre- bi se je izkazal nevrednega. m i ir' V blag spomin ŠTIRI IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE HČERKE IN SESTRE Mildred Strumbly ki je preminula v najlepši dekliški dobi dne 1. maja 1938. Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, nepozabna sestrica. Naša srca krvavijo, ker te krije zemljica. Žalujoči: MATI SESTRE IN BRATJE Highland Heights. O., 1. maja 1962. APARTMENTS FOR RENT 4 Rooms Newly Remodeled. Unheated. Augusta near Rockwell. 3rd floor. BR 8-7795. (87) NEW BUILDING S-W. Side Near Archer. 3 rooms. 1st floor. Parking. $125. CL 5-4034 Ij ij (89) AVTOMATI — V Zah. Berlinu je mogoče kupiti skoro yse redne potrebščine v avtomatih. Na sliki vidimo deklico, ko kupuje mleko, kruh in sir. Waking your city a batter plača to live, work and raisa a taraily— the result of a GROWING Savings and Loan business 2 HINSUREDB toil ms Vsled zbadljivega draženja Melanijinega je imela stvar celo svoje malo smešno nadaljevanje, zakaj gospa Hughe je smatrala, da mora poklicati ugla-šalca, ki naj bi pregledal, ali ni Služkinja pokvarila glasbila s svojimi nerodnimi prsti. “Veste dekle”, razlaga gospa Hughe, “ne sme se dogoditi, da bi po našem odhodu g. Matha-tias ugotovil, da smo mu mi poškodovali instrument. To bi ne bilo obzirno. Naj stane, kolikor hoče, jaz sem bila vedno rada čistih rok ... Hočem reči poštena pri vsakem poslu.” “Gospa mi lahko kar odtrga pri plači, kolikor bo stal ugla- šalec.” “Bom videla! ... Ne rečem, da bom ..., ne rečem, da ne ... To bo odvisno od nadaljnjega.” “To je pa že preveč!” je vzkliknil Ludovik Hughe, ki je vstopil v tem hipu v kuhinjo. “Zakaj preveč? Kdor ubije posodo, jo plača!” se vmeša vmes Melanija. “Kadar jaz ubijem krožnik ...” “Če vam bo moja mati kdaj vračunala plačilo za uglašalca, vam to jaz povrnem ...” zašepeče Ludovik Mariji na uho. (Dalje prihodnjič) ------o-------- Hranita denar deževne dneve - ’ umijte U. S- Savings hond«! 813 Eoi» 185 »h St. 25000 Euclid Av«. 6235 St. Clair Av«. Cleveland, Ohio Muli ally Funeral Home ICKACEVALNI sistem AMBUI.ANi'NA POSM’t; \ ZAKAJ POTREBUJE OHIO HARK McELSOYA Več služb! Ne več davkov! McELROY for GOVERNOR DEMOCRAT Odgovor za ohajske potrebe v vzgoji, v negi umobolnih, v socialnem skrbstvu, je v gospodarskem izboljšanju in razvoju industrije, — ki prinaša državne dohodke. McELROY — lahko in bo — preskrbel dinamično, iznajdljivo .uetimahljivo vodstvo za izvršitev službe — kjer je bilo vodstvo, pomanjkljivo poprej. Priporočan c d Cuyahoga County Executive Committee Primarne volitve v torek, 8. maja Attorney General MARK McELROY POGREBI OD 5200.00 NAPREJ McELROY FOR GOVERNOR COMMITTEE Joseph A. Z'ingales, Secretary 20611 Ridgewood Ave., Cleveland, O. 365 East 156th Street KEnmorv l-tni» r Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smitL GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEndcrson 1-2088 KEnmore 1-G300 Moderno podjetje — Zmerne cene KRANJSKO KATOLIŠKA SH'P1 SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JF.DNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, p'oti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do Ch. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Vi Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške pod-