13. številka
V Ljubljana, dne 30. marca 1917
IV. leto,
®#lavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-f>0, za četrt leta K 1‘30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leio 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pešiljatve na uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Šelenburgova slica št. 6, prvo nadatr.
Rokopisi se ne vračaio. — Inserati z enoatolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po IS vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih ebjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Prevrat v Rusiji.
Silno mogočno je vplivalo rusko revolucionarno gibanje v vsej Evropi. So pa to veliki dogodki, ki so se izvršili tako naglo in med vojno, v katero je zapletena tudi Rusija. Revolucionarna vlada je dala zapreti carja in njegovo lodovino, velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in vse pristaše do sedanjega režima, o katerih je meniia, da bi utegnili podpirati stari sistern. Nova vlada namerava razširiti politiške svoboščine, svo-bedo zborovanja in svobodo tiska. Zlasti .velike pravice je dovolila vojaštvu. Le neko vprašanje še ni jasno; imajo namreč pristaše monarhije in pristaše republike ter vojne pristaše in prijatelje miru.
Iz poročil, ki prihajajo iz Rusije, doj-mujemo, da razmere še niso urejene, da se stremljenja še niso konsolidirala
Revolucionarno gibanje v Rusiji, ni eHako gibanjem drugod, ruski narod je ogromen in tudi njegova duševna sila je velika, ki je mi ne moremo razumeti, ker jo ne poznamo. Vemo le to, da se nastalo gibanje ne da prekiniti, da ima bodočnost, in če nova vlada ne bo pospeševala demokratizacije v največjem obsegu in najbrže tudi delovala na čimprejšnji mir, da prebivalstvo, ki je zaradi dogodka vznemirjeno upa od miru in nove ere srečno bodočnost, ne bo zadovoljno in gibanje se bo pričelo 'znova. Listi poročajo že sedaj o zmešnjavah, 0 splošni revoluciji, toda tem poročilom nioremo le deloma verovali.
Naj se že razvijejo ti boji tako ali tako. vsekakor so pa dogodki v Rusiji tudi kos svetovne vojne, razentega pa, kar je posebno važno za Rusijo in morda tudi za ostali svet, da p0 tem prevratu Rusija vstane iz dosedanje letargije, ter s svojo veliko duševno silo potom sporednega sodelovanja z drugimi narodi, človeštvu pripomore k srečnejši socialni bodočnosti.
Za nas najvažneje je vprašanje miru. In v tem pogledu pravijo listi, da je v Rusiji velika večina prebivalstva za mir, ki bi ga Rusija sedaj utegnila morda neglede na obveze s sporazumom upoštevati, kar bi sigurno zlomilo odpornost sporazuma in napravilo konec vojni.
Spomenica organiziranega delavstva na Kranjskem.
Zaupniki prizadetih organizacij so poslali c. kr. deželni vladi na Kranjskem naslednjo spomenico:
Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko
v Ljubljani.
Visoka c. kr. osrednja vlada namerava ‘2dati 300 milijonov kron za nakup cenili *jvil, ki se razdele med revno prebivalstvo, ^amen osrednje vlade je, da se ustanovi v Vsaki kronovini posebna organizacija, ki naj poskrbi, da se kar najsmotrenejše porabi ?|iesek, ki odpade na vsako kronovino. ~nano je. da je delavstvo oni del prebi-alstva, ki živi danes v največji bedi in zato e usojajo predlagati podpisani zastopniki Jganiziranega delavstva na Kranjskem, da * pokliče v to organizacijo njegove za-s °Pnike strokovne tajnike iti voditelje kon-^ttinih zadrug, ki so v vednem stiku z delav-v°rn in poznajc najbolje njega bedne razmere.
Zastopniki organiziranega delavstva predlagajo visoki c. kr. deželni vladi, da pokliče v to organizacijo predvsem zastopnike de lavstva iz Ljubljane, Idrije, Zagorja ob Savi. Jesenic, kjer je največ delavstva in največja beda. Ti zastopniki predlože vladi podroben načrt za najbolj pravično razdelitev živil po posameznih okrajih. Visoko c. kr. deželno vlado prosimo, da primerno upošteva našo prošnjo in pozove pravočasno delavske zastopnike v organizacijo. '
V Ljubljani, 26. marca 1917.
O aprovizacili.
Dve leti opravljamo in obravnavamo aprovizacijo in jo organiziramo z eksperimenti in ukrepi. Naredbe, ki jih je izšlo že precej vtem dolgem času, so,se izvrševale le na pol, ker najde Irgovska prebrisanost in sebičnost imovitejših ljudi polno izgovorov in ovinkov, po katerih se spravlja blago ponekod na kupe, da se uživa naravnost objestno, drugod ga pa nedostaja. Pri oiga-nizaciji aprovizecije pa prihajajo v poštev tudi še drugi interesi. Producent želi ostali svoboden prodajalec, njegov zagovornik in politični mecen povišuje cene pridelku. Mestne in industrijske občine pač 'store nekaj, toda med mestnim prebivalstvom in onim industrijskih kraje" so obrtniki, trgovci, prekupci, od katerih so povečini odvisne mestne in občinske uprave. Kakor ščitijo zagovorniki produčentov te, tako ščitijo tudi mestne in industrijalne občine svoje „stebre“ s tem, da jim prepuščajo skrb za aprovizacijo popolnoma ali vsaj deloma, le po nekaterih krajih deloma nadzirajo, po nekaterih sploh prepuščajo te skrbi prekupcem V tem tiči velika napaka aprovizacije. Aprovizscija v sedanjem času ima popolnoma resno nalogo. Ne delna preskrba je prava naloga javnih korporacij, pač pa popolnoitia enakomerno razdeljevanje živil in življenskih potrebščin. Če že primanjkuje potrebnih stvari, potem morajo prizadete korporacije poskrbeti za to, da se dobavijo vsaj odmerjena živila in ker utegne tudi teh deloma primanjkovati, nastane nova naloga, namreč dobava nadomestnih živil z nakupom in pa z olajševanjem dovoza v mesta in industrjiske kraje. Ne zadostujejo le maksimalne cene, često kaznovanje pa producente naravnost odganja s trga, zlasti, ker se jim povsod nudi prilika, da prodajajo svoje pridelke znatno dražje nego po uvedenih cenah, pa si obenem prihranijo trud in zamudo, »-.e so razmere že tako neugodne, potem ne preostaja drugega kakor da občine same opravljajo nakup in preskrbo, zakaj sicer morajo nekateri sloji po nepotrebnem preveč stradati, počasi pešati in umirati zlasti otroci in oslabeli ljudje, ker jim aprovizacija ne nudi dovolj potrebščin. Izgovor, da naj se vsak sam preskrbi kakor ve in zna, sedaj ni primeren, zakaj kakor se splošno zahteva strpnost in štedenje, da vztrajamo, tako so tudi javne korporacije dolžne, da skrbe za splošnost z izvedbo precizne aprovizacijske organizacije. Za preskrbo prebivalstva gre, ne pa le za udobnosti, po katerih morejo posamezniki izrabljati položaj.
V ta namen morajo javne korporacije izvesti podrobno sistematično urejeno organizacijo, ki izključuje vsakršno nepravilnost, obenem pa morajo tudi strem.ti za tem, da
se gospodarsko emancipirajo od zasebnikov, to je vzeti morajo produkcijo in pronfet s potrebščinami v svoje roke, nadzirati pa tudi razdeljevanje blaga, če je zaradi ogromnega dela nemogoče vse to opravljati po svoji upravi. Prva naloga je, da konsument dobi potrebno blago, to je treba nadzirati in urediti, vse drugo gre potem naravnim razvojem.
Izšla je dne 28. L m. nova naredba proti navijanju cen. Navijanje cen in ode-ruštvo tako pri živilih kakor pri vseh drugih potrebščinah je poslalo že uprav anarhistično. Prejšnje naredbe sp se nanašale na neizogibno potrebne stvari, nova naredba pa se nanaša na vse premične stvari, ki služijo življenjskim potrebam ljudi in domačih živali, posredno ali neposredno. Zahtevalo se bo zaloge takega blaga ne samo od producentov in trgovcev, nego tudi od zasebnika, pri teh pa le če se izkaže, da so večje, kakor je normalno potrebno.
Po 1. juliju t. 1. bo dovoljeno kupčevanje z živili in krmili samo onim, ki imajo zato posebno dovoljenje okrajne oblasti. Prekoračenja oblastveno določenih najvišjih cen se bodo kaznovala po političnih oblastvih z zaporom od enega tedna do šestih mesecev in se poleg tega naloži lahko še globa do 10.000. K. Zvišane so kazni in se bodo kazrtjiva dejanja v gotovih okoliščinah smela kvalificirati kot hudodelstva. Navijanje cen je v obče prestopek, postane pa pregrešek. če je bil storilec zaradi navijanja cen že enkrat kaznovan, ali če presega njegov neopravičeni dobiček 2000 K. Če so bili z navijanjem cen posebno hudo oškodovani javni interesi, postane dejanje hudodelstvo. Kakor doslej, bo tudi v bodoče sodnijsko kazniv, kdor ponudi pri nakupu kake potrebščine, večjo ceno, kakor jo je zahteval prodajalec. Tako dejanje je prestopek, postane pa pregrešek, če je bil storilec zaradi navijanja cen že ankrat kaznovan, ali če je storil to v večjem obsegu. Kazniv je tudi, kdor naredi živila neporabljiva ali pusti, da se pokvarijo. Nova je določba o kaznovanju takozvane verižne kupčije. Kazni za navijanja cen so: 1. za prestopek zapor c d 14 dni do 6 mesecev, in poleg tega globa do
20.000 K; 2. za pregrešek strogi zapor od
2	mesecev do 2 let in poleg tega globa do 200-000 K; 3. za hudodelstvo težka ječa od
5 meseeev do 3 let poleg tega globa do
500.000 K. Namenoma napačni ali nepopolni podatki o cenah so kaznivi, če se nahajajo v računih, sklepnih pismih ali podobnih kupčijskih spisih ali v trgovskih knjigah. Sodno bo obsojen z zaporom od 14 dni do
6 mesecev (lahko se doda tudi globa do
20.000 kron).
Kdor bo obsojen zaradi hudodelstva navijanja cen, pride ali pod polieijsko nadzorstvo ali pa se mu mora odkazati poseben kraj za prebivanje, ena teh določb se sme uporabiti tudi proti onim, ki so obsojeni zaradi pregreška navijanja cen. Pri vsakem sodišču 1. instance je ustanoviti vsaj eno mesto za preiskavanje cen. To mesto ima predsednika, podpredsednika in 12 članov. Trije člani morajo pripadati trgovskemu stann in jih bo predlagala trgovska in obrtna zbornica, trije bodo imenovani na predlog glavnih kmetijskih organjzacij, šest pa bo imenovanih izmed konsumentov na
predlog organizacij konsumentov. Med poslednjimi morata biti dva zaupnika delavstva, Ta mesta za preiskovanje cen bodo dajala pravdništvorn in sodiščem izvedeniška mnenja v slučajih navijanja cen in sicer tekom osmih dni. Za enakomerno postopanje teh mest bo skrbela centralna komisija za cene, ki jo ustanovi urad za ljudsko prehrano. Pri od-merjenju glob je vpoštevati krivični dobiček, ki je bil narejen ali je bil nameravan pri dotičnem kaznjivem dejanju. Tudi se lahko odredi, da zapade dotično blago ali narejeni dobiček. Za globe, naložene za dejanja uslužbencev, in zastopnikov glede prekoračenja najvišjih cen in zaradi navijanja cen, jamči lastnik podjetja. Pri pregreških in hudodelstvih zaradi navijanja cen, se mora sodba razglasiti v dnevnikih ali tednikih in se mora razglasiti z nabitjem v občinah; pri prestopkih se sme tako ukreniti. Ta na-redba postane veljavna, dne 15. aprila t. i.
Volni dobički.
Prav zanimiva so gospodarska poročila vojnoindustrijskih podjetij. Dne 6. marca je imela Alpinska montanska družba svojo sejo, upravnega odbora. Iz poročila, ki ga je uprava objavila posnemamo, da je imela družba v upravnem letu 1916 bruto čistega dobička 46,176.150 K, tore j zopet 14,182'006 K več nego prejšnje leto. Prejšnje leto je znašala dividenda 42 K na delnico, in letos ni bilo mogoče drugače, kakor da so jo zvišali na 50 K. Za provizije bankam, glavne stroške, davke in izdatke za dobrodelne namene izkazuje družba 17,117.302 K. Dobrodelni nameni? Kakšni so ti v vojnem času? To so miloščine, ki so jih prejeli delavci in druge naklonitve. Drugače imenuje družba že povišek plač uradnikom, ki jih objavlja pod nasiovom glavni stroški. Vsi ti odpisi še niso zadostovali, da bi se javnost preveč ne razburjala nad prevelikim dobičkom, zato so še 5,403.845 K odpisali,
3	milijone kron pa so votirali za starostno preskrbo družbenih nastavljencev, ker se zdi ravnateljstvu, da ne odgovarja,, zavarovalna preskrba sedanjim razmeram, Če seštejemo prenos lanskega leta ter preostali dobiček leta 1916 od celotnega dobička, ostane še vedno 24,768.237 K čistega dobička na razpolago. Od tega dobička se izplača najprej 50 K dividende za vsako delnico. Dividende pa ne izčrpajo dobička, zato se izplača še upravnemu svetu za trudapolno delo 1,768.412 K kot tantjeme, 1,000.000 K se pripiše rezervnemu skladu in 4,004,825 K se pa prenese na novi račun.
Enako ugodno je tudi polletno poročilo. Praške železne industrijske družbe, ki je imela svojo sejo dne 7. marca. Dobička-nosnost v zadnjem semestru se je povišala v primeri s prvim polletjem, v semestru 1916/17 za nad 6 milijonov kron. Kupčija z železnimi izdelki pa je dosegla v tem semestru vrhunec in sicer se je pomnožila za 110.000 na 1,950.000 meterskih centov. Tako ugodna kupčija sicer rii bila s premogom in fosfatnimi mokami.
Zahodno češko rudniško društvo je zvišalo dividende od 26 K za delnico, na 34 K na delnico za lansko leto.
Nemški list „Merkur“ poroča v zadnji številki o izrednem dobičku plavžev Thale na Harzu. To podjetje prej ni uspevalo posebno dobro. Za leto 1916 pa razdeli 47 odstotno dividendo. Poleg tega pripiše na novi. račun 7 V« milijonov. „Merkur“ pravi k temu uspehu, da uprava skuša prikrivati ta velikanski dobiček. Skupno pa je utegnila v minulem letu pravzaprav ostati kot prebitek dvojna delniška glavnica. To je torej 200 odstotkov dobička, kar je to podjetje doseglo v enem letu, in sicer v letu 1916.
Enako poročajo o vrvarni in tvornici kablov Volthon v Frankfurtu ob Menu, da je upravni svet sklenil razdeliti 15 odstotno dividendo in poleg tega še razdelitev bonov po 100 mark 15 odstotnega nemškega vojnega posojila. To je torej 115 odstotna dividenda.
Kako je z mezdami delavcev, ki tudi potrebujejo več dohodkov, o tem ti listi ne poročajo.
Naročnikom. Tej številki smo priložili poštne položnice ža naročnike, ki jim je potekla naročnina. Vljudno prosimo vse, da čimprej obnove naročnino. Mi nismo zvišali naročnine, dasi se je vse podražilo; zato prosimo vse svoje prijatelje, naj poravnajo sami naročnino ter naj pridobe našemu listu tudi novih naročnikov. Zakesnelo pošiljanje pa tudi povzroča neljube nerede v dopošiljanju, kar ni prijetno ne čitateljem ne upravi lista.
Domači pregled.
Ministri in državniki potujejo. Nedavno je bil Bethmann — Hollweg na Dunaju in takoj nato je potoval grof Czernin v Berlin. O čem so se posvetovali ti gospodje ni znano, vsekakor pa utegne biti posvetovanju v tesni zvezi z vojnim položajem in ruskim prevratom.
Avstrijski državni zbor bo sklican 8 maja. Obenem izide več naredb, ki bodo urejevale notranje politične razmere.
Moderen hišni gospodar. Gospod X. & X. v Ljubljani je jako vrl in podjeten trgovec. Kupuje in prodaja in prav vzorno gospodari. Kot hišni posestnik tudi hoče napraviti lepe dobičke, pa je zvišal najemnino za stanovanja v svojih hišah. V veliki hiši, kjer je precej ljudi je zvišal leta 1916 vsem strankam najemnino po 3 do 10 K mesečno. Mož je hotel svojo „kasarno“ precej dobro prodati, a ker to ni šlo, je zvišal najemnino. Nesreča je pa hotela, da je vlada izdala naredbo v varstvo najemnikov, ki veljp tudi za Ljubljano in okolico, in po kateri se sme najemnina zvišati samo, če je utemeljena v resničnih izrednih izdatkih. Gospoda gospodarja je tožilo že več strank (okolo 20) pri najemnem razsodišču, a do obravnave navadno ne pride. Gospod gospodar ali njegova upraviteljica povabita stranke, ki tožijo, v svoj kontor, jameta „glihati“, popustita eno ali dve kroni od poviška ter prijazno „obljubujeta,“ če se stranka ne mara pobotati, da imata ob prvi priliki pravico odpovedati stanovanje, in neubogljiva naj ne sprejemajo podnajemnikov. Marsikdo se ustraši te prijazne obljube in tako so se izjalovile skoro vse tožbe pri najemnem uradu v škodo strank in v prilog gospodu posestniku. Gospod X. & X bi namreč moral strankam vrniti že nekaj stotakov, tako pa, če pregovori in ostraši stranke, tega ne bo treba. Gospodje hišni posestniki radi omenjajo tudi neko „črno listo" najemnikov, ki tožijo pri najemnem uradu. Gospod X. & X ne misli na tako listo, marveč samo omenja, da se nekateri pečajo s to mislijo. Zaradi teh in še drugih enakih dogodkov, ki jih je precej, opozarjamo še enkrat, da naj najemniki take ljubeznive ponudbe kar odklanjaio, ker gospodar stanovanja v zmislu omenjene naredbe ne sme odpovedati, če nima zato važnega vzroka, do konca decembra 1918 Po vojni, ki jo bo vsaj že takrat konec, pa bo dovolj stanovanj, in če bi jih že ne bilo, se bodo morale tudi občine kakor je Ljubljana, nekoliko pobrigati za stanovanjsko vprašanje v svojem delokrogu.
Idrijske novice. Volitve v glavni zbor rudarske bratovske skladnice so se izvršile tako kot je bilo pričakovati. Izvoljeni so bili vsi delavski kandidati- Nasprotniki so dobili le malo število glasov kljub njih mešani kandidatni listini. Volitev predstoj-ništva bratovske skladnice je bila določena 25. trn. Ostale delavske razmere so pri nas skrajno slabe. Živil ni, mleka skoraj za drag denar ni več dobiti. Pomankanje kuriva je vedno občutneje. Organizacijska gibanja so
omejena. Delavstvo se bori za vsakdanje preživetje. Splošna mladinska zveza je imela svoji sedmi redni občni zbor 25. svečana. Zbora se je udeležilo lepo število članic in članov. Iz poročila odbora posnemamo jako zadovoljivo delovanje mladega društva. Imelo je v začetku minulega leta 172 članov, med letom jih je pristopilo 44, izstopil je 1, umrl 1 tako, da šteje društvo koncem leta 214 članov, Dohodkov je imelo društvo v prejšnjem letu K 263.07, izdatkov pa K 201.31 ostanka gotovine K 6L76. Knjig je bilo izposojenih 2090. Knjižnična in druga inventarna vrednost društva znaša koncem leta K 1449 66 Obrtniška bolniška blagajna v Idriji je imela 4. trn, svoj redni občni zbor. Ža načelnika je bil ponovno izvoljen Ivan Štraus, ravnatelj Občnega konzumnega društva v Idriji. Za njegovega namestnika Leopold Štros, krojaški mojster, za odbornike pa Anton Bratuš, Srečko Bajt in Janko Šinkovec. V blagajni se uraduje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 10. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori blagajne se nahajajo v Stavbenem in kreditnem društvu v Idriji.
Iz Trbovelj. Na zborovanju trboveljskega krščanskosocialnega društva je na široko razpravljal o delavskem vprašanju č. g. župnik Časi. Pripovedoval je gorostasne stvari. Povedal je, da so angleški delavci socialni demokrati, ter da podpirajo judovske milijonarje, ki silijo na nadaljevanje vojne. Povedal je še več stvari o socialnih demokratih ter namigaval, da socialni demokrati podpirajo vojno. Na široko se ne moremo prepirati z gospodom župnikom, toda povemo mu lahko, da je stvar nekoliko drugačna. Najprej bodi omenjeno, da se socialna demokracija trudi po vsem svetu za čimprejšnji mir. V kolikor je razlika v boju za ta namen je ta le taktičnega pomena. Angleški socialni demokrati se ljuto bojujejo za mir, tako ljuto, da jim je celo angleška vlada, ki je mnogo svobodonmnejša nego so kontinentalne vlade, prepovedala njih glavno glasilo. Tudi po vseh druglft državah preganjajo delavski tisk zaradi propagande za mir. Saj čitamo taka poročila tudi po meščanskih listih. Vojna se ni pričela zaradi socialne demokracije kot politične stranke, socialna demokracija tudi nima odločevalnega vpliva ne na gospodarske in tudi ne na politiške razmere, ki so povzročile svetovno vojno. Kako more torej gospod župnik vojne dogodke naprtiti socialističnemu delavstvu. Potek vojne , je odvisen povsem od vladajočih politiških in gospodarskih razmer, s katerimi socialistično delavstvo nima prav nobenega stika. Ob vojnem času, ki je preresen, blatiti delavstvo in ga omalovaževati, ki je mnogo storilo in mnogo žrtvovalo in še žrtvuje, je precej neokusna stvar.
Sleparije na Štajerskem. Pred šestimi tedni je bil na ukaz dunajske višje sodne oblasti aretiran Jožef Peter, deželni kulturni nadzornik, organizator vojnih oskrbovalnih zavodov na Štajerskem, ustanovitelj štajerskega živinonakupovalnega in vojnega žitnoprometnega zavoda. Aretacija je zbudila veliko pozornost, ker so se namiga-vale različne reči, na primer da je ta mož tekom vojne tako bogatel, da si je v graški okolici sezidal lepo vilo itd. Spravljali so njegovo aretacijo v zvezo z nerednč-stim pri oskrbovanju begunskega tabora v Vagni, s prepustitvijo 17.000 kg dobro užitne slanine za napravo mila, z nakupom 81 vagonov riža, a sleparije so še več ali manj nepojasnene kljub ustanovitvi posvetovalnega zbora in nadzorovalnega sveta, ki ima nalogo, da nadzoruje vsa velika podjetja deželnega kulturnega inšpektorata. Graška namestnija je poslala listom pojasnilo, da je štajerski kulturni inšpektorat res nakupil v času od aprila 1915 do septembra 1916 812.933 kg, to je okrog 81 vagonov riža. 25 vagonov je bilo baje na Ogrskem zaseženih ostalih 56 vagonov riža
pa je 'baje bilo popolnoma razdeljenih raznim zavodom in občinam na Štajerskem, tako da ni nobenega riža več v zalogi. A pri tem »pojasnilu" je imela namestnija smolo : takoj se je oglasila cela vrsta mest, ki so baje dobila od kulturnega inšpektorata riž, da to ne odgovarja resnici. Tako je dobil mestni svet v Hartbergu namesto
12.000	kg samo 494 kg, trgovci v Judenburgu namesto 2200 kg nič, slično v Kalsdorfu, frohnleitanu, Rottenmannu. Stvar postaja-ja vedno bolj zanimiva, zlasti ker se odločno ne objavi, kdo, kedaj, kje in po kaki ceni je riž od dež kulturnega inšpektorata dobil in kedaj, kje in po kaki ceni je riž prodal konzumentom. Navadni ljudje že dve leti niso videli in bi bilo vsekakor v splošnem dognati kam je 56 vagonov riža izginilo.
Nemška avstr, socialna demokracija
je poslala pozdrav socialnim demokratom v Rusiji.
Vojna dolžnost za žene. Z naredbo z dne 21. marca, ki določa ustanovitev mezdnih komisij za vojno industrijo, je razširjena vojna dolžnost na vse v vojni industriji zaposleno delavstvo ne le moško marveč tudi na ženske in možke nad 55. letom ter mladostne delavce, za katere prejšnji vojnoda-jatveni zakon ne velja. Naredba je izšla na podlagi § 14, dasi bi bilo mogoče urediti službene razmere in mezdne razmere v vojni industriji upravnim potom. O tej naredbi poročamo prihodnjič več.
Cene saharinu. Dne 26. marca se je začela monopolna prodaja saharina. Cena je naslednja: V steklenih cevkah s 25 Ploščicami po 0,07 grama vsaka, 100 f sladkobe, 1,75 gramov, 4 vinarje; v steklenicah, škatljicah ali ovojih z 300 ploščicami po 0,07 grama, 100 f sladkobe, 21 gramov, 30 vin. ; v steklenicah, škatljicah ali ovojih s kristali, 440 f sladkobe, 10 gramov, 75 vin.; v steklenicah, škatljicah ali ovojih s praškom, 550 f sladkobe, 10 gramov, 1 K; v_steklenicah, škatljah ali ovojih s praškom, -550 f sladkobe, 25 gramov, 2 K 50 vin. Vsi zavoji so zaprti v uradno pasico.
Prebiranje vojaške službe oproščenih
j^vedejo na Ogrskem do letnike 44 Tist.i »i so sposobni za orožje bodo vpoklicani, dočim se vrnejo drugi k svojemu poslu. Nove oprostitve se bodo dovoljevale le v nujnih slučajih.
Zakaj manjka krompirja: Ko so bili načelniki dunajskih politiških strank pri ministru za prehrano, je omenil župan tudi željo konference načelnikov, ki bi preskrbo Dunaja s krompirjem znatno pospeševala, jn sicer vsaj tritedensko amnestijo za tiste, ki so doslej skrivali zaloge, ker bi se s tem omogočilo, da bi pridelovalci in drugi doslej skrite zaloge nekaznovani spravili na trg in Prodajo.
Enake dolžnosti. Iz Budimpešte podajo: »Minister za poljedelstvo je odredil Potom komitatskih oblasti, da ne morajo jctos ob poletnem delu porabiti vse razpoložljive sile — tudi otroci in žene. Ženam, ki bi se upirale, bo ustavljena vojna podpo-r,-“ Menda zadeva ta odredba tudi žene in °Ifoke posestnih slojev, v Priljubljena je lepota, ki je za vsako Cno sredstvo, da si pridobi v družabnem ‘v'jenju, v družini in svetu veljavo. Le-P°to obraza, vratu in rok doseže vsaka 7eha z uporabo Fellerjeve „E!sa“ pomade a obraz in varstvo kože. Ona odstrani pege, Judeže, nečistoto. sojede, mozolčke, napravi °žo mehko, nežno in rožnato ter jo rabi • a tisoče žen z velikim uspehom. Uporabljati .a ne smemo nobenih škodljivih sredstev, mveč naročajmo edino le pravo kožo va-P°mado. Cene pred vojno 1 j .'-Ck stane K 2— kot prilože k zavoju lonček K 5 — poštnine prosto. Ravnotako
(80 - jeno J’e FelIeriev0 boraksovo milo i,” vin.) in Fellerjevo lilijno milo (K 1 —V Coo3. se le pri E. V. Feller, Stubica, Elzi’ s 334 (Hrvaško).
Svetovni pregleo.
Svetovna vojna V svetovni vojni ni nobenih posebnih sprememb. Italijani se z vso resnostjo bavijo z nevarnostjo, ki jim preti ob Soči in na Tirolskem. Na tem bojišču se vrše le običajni boji in spopadi. Avstrijci so izvedli nekaj napadov zlasti pri Biljah kjer so ujeli nad 500 Italijanov. — Rusko in romunsko bojišče je vobče neizpremenjeno. Boji in sunki se obnavljajo večinoma le v Galiciji, Voliniji in Karpatskem delu. Vreme imajo na tej fronti še vedno neugodno. — Francosko bojišče ima večje boje, ki še niso dosegli vrhunca in utegnejo postati še večjega obsega. — Na macedonskem bojišču je bila pri Bitolju zopet večja bitka. Zedinjene države se še vedno pripravljajo na vojno. Kitajska je končno popolnoma prekinila diplamatične zveze z Nemčijo.
Namesto sodruga dra. Libknechta je bil izvoljen v nemški državni zbor sodrug Mehring.
Prebivalstvo v Srbiji. C. in kr. vojni guverner v Srbiji je odredil popis prebivalstva, ki je dal ta-le rezultat: Okupiranih je v Srbiji 3,083.000 hektarjev; polovica je pod upravo guvernementa. V okupiranem delu živi 1,073 511 duš. Od teh 575.643 možkih in 797.668 žensk, — Ljudsko štetje leta 1910 je izkazalo 2,911.700 duš
Nemčija in Rusija. Glavni organ nemške socijalne demokracije „Vorwarts“ piše: Z uničenjem carizma je dosežen eden glavnih socijalnodemokratičnih vojnih ciljev. Rusija, proti kateri se sedaj vojujemo, ni tista Rusija, s katero smo vojno pričeli. Na vzhodu nam ne stoji več nasproti carizem, temveč — danes še sovražnik, pozneje morda prijatelj in zaveznik — velik narod, ki ga nismo nikdar sovražili. Nobenega režima nismo bolj sovražili kot carjev, nobeden narod k‘i ni bil našim srcem bližji, kakor ruski, pa se je dvignil proti carju. Danes ima Rusijo pravico izvedeti, ali stoji nasproti Nemčij-ki hoče osvajati, ali Nemčiji, ki je priprav, ljena skleniti mir. Recimo ruskemu narodu da ima lahko mir, ako ga hoče in da nočemo drug drugega siliti k nadaljevanju vojne z zahtevami, ki so naperjene proti časti, eksistenci in razvoju enega izmed obeh narodov. Od našega sedanjega postopanja bo odvisno razmerje napram Rusiji ne le za dobo te vojne, temveč še za desetletja. Ako 140 mi-lijonški narod na vzhodu ne preneha kmalu biti naš sovražnik, potem ostane za cele rodove naš sovražnik. Ali naj obremenimo svoje potomce s to dedščino, ne da bi vedeli, kaj jim moremo za to varnega nuditi ? Ne, sedaj moramo govoriti, in sicer tako, da ne bo dvoma.
Italijanska poslanska zbornica od-godena. V poslanski zbornici sta bila podana dva predloga, eden je zahteval odgoditev zbornice do 3. maja, drugi do časa, ki ga določi ministrski predsednik. Ministrski predsednik Boselli se je izrekel za drugi predlog in dostavil, da vlada vidi dokaz zaupanja v tem, da se zbornica strinja z njenim sklepom. Vlada si je svesta odgovornosti glede vojne sreče in sile Italije in italijanski narod, ki daje toliko dokazov velike vrlosti, discipline, požrtvo valnosti in odporne sile, naj živi v miru. Vlada čuva nad vsem, kar se tiče obrambe, tako da zmaga ne more izostati. Pri glasovanju je bilo za drugi predlog, da vlada določi datum zopetnega sklicanja zbornice. 283 poslancev, proti 31. Zbornica je odgo-dena.
Mirovno gibanje v Italiji. Da v Italiji narašča gibanje proti nadaljevanju vojne, je priznal celo ministrski predsednik Boselli v svojem zadnjem govoru. Željenega učinka Bosellijevega svarila ni bilo, zato je prišla na pomoč »Agenzia Stefani« z noto, ki priznava, da obstoja široko razpletena nezadovoljnost in gibanje proti vojni, kar vpljiva na bojevnike. Spretna propaganda Nemcev zna opisati vse dogodke in celo nemški umik in rusko revolucijo italijanskemu
ljudstvu v smislu, ententi sovražnem. Nota roti italijansko ljudstvo, da naj se nikar na da zavajati. Rusija, Anglija in Francija pripravljajo ofenzivo posebne važnosti. Italijanska fronta bo morda glavna fronta za odločilno bitko. Vlada bi morala zahtevati, da ima ljudstvo zaupanje v končno zmago entente.
Avstrijsko ofevzivo pričakujejo Italijani v mesecu maju. Dva meseca že razpravljajo po časopisju o tej ekspediciji, kakor bi hoteli pripraviti prebivalstvo na to negotovo bodočnost.
Prot vojne demonstracije in spopadi v Italiji. V Parmi je prišlo povodom predavanja, v katerem se je potegoval Di Ambris za nadaljevanje vojne, do ljutih spopadov, pri 'katerih je ljudska množica, med njo mnoge ženske, rabila strelno orožje, nože in palice. Policija in vojaštvo je moralo poseči vrneš, da se je vzpostavil red. — Iz Milana poročajo, da so 24 in 25. trajale demonstracije proti nadaljevanju vojne. Vojaške oblasti so aretirale obilo demon strantov, med njimi več občinskih svetnikov. — Iz Lugana poročajo »Generalanzeigerjn«, da so radi trajnih nemirov v Turinu razglasili oblegovalno stanje.
Novo posredovanje med Ameriko in Nemčijo. Glasom nevtralnega poročila iz New Yorka se vzdržuje tam vest o posredovanju med Nemčijo in Zedinjenimi državami potom Švice.
1? Kodanja pofočajo, da so borzni in kapitalistični krogi mnenja, da je ruska re volucija pričetek podlage za mirovna pogajanja Mir se še ne bo sklenil takoj, a pričakujejo, da bo po1 eti konec vojne.
Kako so revoluclonirali rusko armado. Neki . ruski štabni častnik, kateremu se je posrečilo, da je pobegnil iz Petrograda na Švedsko, je povedal zaupniku »Vossische Ztg." : V prvih dneh marca so bile vojašnice v Petrogradu popolnoma podobne zborova-liščern ljudskih shodov. Podnevi in ponoči so prihajali civilisti, govorili vojakom in delili med nje oklice in rdeče trakove. Shodov so se udeleževali subalterni častniki. Starejši častniki so uvideli, da so brez moči. Približno 100 prisegi zvestih častnikov je zapustilo 10 marca Petrograd, da so ušli revoluciji. Delavsko-vojaški odbor, o katerem se zdaj kot postranski vladi veliko preveč govori, je bil dejansko ustanovljen že koncem februarja. V prvi vrsti ni šlo tohko za republikanska, kolikor za mirovna stremljenja. Ruski častniki so se do 1. 1916 dobro držali, a vse se je spremenilo, ko je vojno industrijski odbor, katerega so politično podpirali kadeti in oktobristi, si pridobil veliko moč. Pričeli so brezobzirno mešetariti za glasove častnikov. Ruski častniki, ki so postali popolnoma odvisni od vojnega industrijskega odbora, so postali revolucionarni.
Ententa pričakuje nove mirovne ponudbe? List „Sozialdemokraten“ zagotavlja, da bi morala Nemčija staviti nov mirovni predlog,ne da bi škodovala svojemu ugledu, ker je njen položaj sedaj izredno ugoden Nemčija bi pa morala objaviti pogoje. Ententa pričakuje sedaj le take mirovne ponudbe. Odkar je bil odklonjen zadnji mirovni predlog osrednjih držav, sta odstopila dva važna ministra entente, Trepov in Briand. Kar zadeva Lloyda George, je angleško časopisje uprav zadnje dni zopet temeljito ražmotrivalo o njegovem padcu.
Ruski veliki knezi so se izrekli za provizorično rusko vlado.
Volilni uspeh socialnih demokratov na Danskem. Na Danskem so imeli ta mesec občiuske volitve. Socialni demokratje so pridobili mnogo glasov in v nekaterih občinah tudi absolutno večino. V glavnem mestu Kodanju jih je pripadlo od 55 mandatov socialnim demokratom 30. S tem uspehom je zlomljena marsikje odpornost proti socialni občinski politiki.
Gospodarski položaj Amerike. „MUnch-ner N. N “ poročajo: Ameriška poročila v angleških listih naglašajo, da je vsled vojne
ameriško priseljevanje do sedaj za poldrug milijon manjše, kakor se je ;pričakovalo. Vsled tega vlada zlasti pri gradnji železnic in pri poljedelstvu veliko pomanjkanje delavcev. Vsled stavk v mestih in kjer silijo poljedelski delavci v mesta in industrije, težkoče še naraščajo. Vsled slabe lanskoletne letine bo Amerika kmalu porabila vse zaloge pšenice in koruze, gotovo pa prej, predno bo spravljena nova žetev, Tudi je treba sedaj dograditi mnogo parnikov, cene pa naraščajo in delo zaostaja.
Iztečene rane lahko še po dolgem času bole in je '.a to dobro, ako za vsak slučaj pripravimo kako domače, bolečine tolažeče sredstvo. V te svrhe priporočamo Fellerjev antiseptični, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko Elsa fluid. To staro preskušeno domače zdiavilo se vnanje uporablja in učinkuje pri bolečinah vseh vrst sigurno, hladeče in blagedejno. Nad
100.000	zahvalnih pisem in zdravniških poročil izpričujejo njegove dobre uspehe. Cene pred vojno 12 steklenic pošlje kamorkoli franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg 334 Hrvatsko) Kdor je občutljiv v spodnem telesu, naj vzame pri zagatenju le Feilerjevo milo odvajajoče ra barbarske krogi jice z znamko Elza-krogljice. So najprijetnejše odvajilo, ne dražijo črevesa, niso, da bi se jih moralo iz navade potem jemati, in jih radi jeinljo otroci in ženske. 6 škatljic franko a 4 K 40 vin. na gornji naslov. Med
drugimi priljubljenimi Elza-preparati, naj bralce še opozorimo na izborni, hitro učinkujoči sredstvi zoper kurja očesa: Fellerjeva turistovska tinktura (kapljivo tekoča) 1 steklenica 2 K in prijetno rabljivi Fellerjev turistovski Elza-obliž v kartonih po 1 K in 2 K.	(ft.)
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naročniki in prijatelji
,DELRVCR'
ne pozabite na obnovitev naročnine; če poteče!
Ne prezrite pošt n® položnice, ki smo jih priSožiBi tej številki! Zbirko starega denarja
bi si sodrug rad izpopolnil, zato prosi vse prijatelje, ki bi morda imeli kak star denar, in bi bili voljni ga odstopiti, ^ da sporoče svoje zahtevke Upravi ,Delavca" Šelenburgova ulica 6/1. v Ljubljani.
Podplati
se ohranijo, če se na nove ali maRo ponošene
čevlje pritrdijo nabitki iz ustila.
Za en par z žebljički cena
za obroke za ciame M dečke 26-35	36—42
gospode
40-46
K
K 1-20	K	1-50
Dobe se v zalogi čevljev „PEKO“
Peter Kozina & Ko., Ljubljana,
Breg, nasproti Sv- Jakoba mosf&i.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje-
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. *	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Trebnje	od 8, do 11. dop.	Sodni okraj Višnja gora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se mo-jajo zglasiti v pisarni bolniške blap^nc. da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Vlšnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pri-
tožDami sc je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
UHJfll, Fraffifata ulita itn. r
pegšsSrovana sadruga z omejeno zbvcsoi.
Tisfeovifse za šole, župan« sCwa to urade. Majmcder-raejjše pBakafe in vabila za shode in veseSžce.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, toro-Sur, muzikalij itd.
Stereotipija. Litografija
©krama bolniška felasalna w Uubliani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne
j| Ordinira ijdopoi. | popol.
Dr. Košenina Peier
splošno zdravljenje
Or. Franc Minar
kirurg in spl. zdr.
•/ali—*/2l
1/21.-1/23
Stanovanje
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli Član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se inora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
\m hi in sii,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivali strojev
in stroje za pletenje (Stritkmaschinen) za rodbino in nlrf.
Pisalni stroji Air.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.