POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
NMRM KUSIHA V GOTOVEBI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 30.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 31. JULIJA 1952
Zveza borcev HOV mesta Trbovlje na novi poti
Ali res ni mogoče sklicati skupšči-Zveze borcev NOV mesta Trbovlje? Take in podobne opombe si slišal pri Posameznih članih te organizacije. Pa vendar le ni tako. To so govorili največ samo nezavedni člani Zveze bor-*v, pa tudi odborniki mestnega od-“°ra ZB Trbovlje, ki so menda pobili, kakšen mora biti član te pomembne zveze.
.. Mestna skupščina ZB NOV Trbov-iJe se je vršila v petek, 25. julija, ob J uri popoldne v dvorani Delavskega voma. Ob napovedani uri je bilo tam-"a3 okrog 50 ljudi, končno pa se je do mčetrt na 6. uro vendarle zbralo v vvorani 126 delegatov oziroma članov To je seveda nekam žalostno 2a °rSanizacijo, ki šteje preko 900 članov r~ oziroma pravilno rečeno: samo 314 Vanov; toliko jih je namreč plačalo manarino, kjer je treba pripomniti, da J® štejejo za člane organizacije samo kj imajo članarino poravnano.
, Skupščina Zveze borcev mesta Tr-®°vlje se je začela torej z zamudo, to ™ Pač po »zaslugi« nezavednih čla-~°v, ki so pozabili, kaj je njihova dolž-9ost in kje je njihovo mesto. Tov. Ja-2,ea Zalaznik, podpredsednik ZB mesta Trbovlje je podal na skupščini poli-kno in organizacijsko poročilo, ki pa ie bilo — zelo skromno. Iz njega se
namreč ni odražalo vse delo organizacije, ki je bilo kljub nedelavnosti večine vendarle pozitivno. Odbor ZB mesta Trbovlje se je med letom stalno menjaval. Bil je dalj časa brez predsednika, ravno tako tudi tajnik ni čutil dolžnosti, da bi se udeleževal sej, ali pa se zanimal za delo organizacije. Zato pač ni čudno, da je mnogo organizacijskega dela zastalo, prav tako tudi ni bilo mogoče urediti organizacije ZB po terenih in s tem v zvezi tudi pobiranje članarine, kar je vzrok, da ima mestna ZB Trbovlje danes komaj 314 članov. Mnogi delegati so bili na skupščini presenečeni, ker so šele na njej zvedeli, da je treba plačevati članarino.
Zveza borcev NOV mesta Trbovlje in z njo vse prebivalstvo tega kraja Sl je zadalo veliko in častno nalogo, da postavi v Trbovljah na Vodah pred rudniško restavracijo mogočen spomenik »Revolucija«. Dela za ta veliki spomenik so že v teku.
Slabost mestnega odbora ZB je bila pač v glavnem v tem, da je vse preveč čakal na direktive od zgoraj.
Skromnemu poročilu podpredsednika je sledila diskusija, v kateri so člani kritično ocenili delo svoje organizacije ter tudi stavili več prav pametnih predlogov, kako naj se poživi
Odhrilfc spominske plošče padlim borcem in talcem v Zidanem mostn
Na praznik Dneva vstaje slovenske-{? naroda so imeli v Zidanem mostu b° spominsko slovesnost, na kateri so Akrili spominsko ploščo padlim bor-iz NOV in talcem.
. Vse priprave in organizacijo za to avnost je izvedla mlada krajevna ZB .'bani most. Komaj tri mesece je po-5*^0, odkar je bila ustanovljena, -e I * L ila častne naloge, odkriti spotik žrtvam ni . nari 'noosvobodi' e j?toe. Spominska plošča, v katero «so klesana imena 23 padlih borcev 'n ■?lcev iz tega ’ raja, je vzidana v živo ton nasProt' železniške postaje Zidani al°st, in sicer na steni, kjer so še danes
Bodimo budni
jj % zadnjič smo pisali, da so Dek-t€®Ji oblastniki in stebri klerikalnega Kitna v Sloveniji spet začeli ‘dvigati si9ve — najbrž na spodbudo škofov-žuega pastirskega pisma, da tudi na j ®.a.t pokažejo svojo bojevitost. To bo-žj lto razpoloženje se kaže tudi v pre-|a 9nJu in podcenjevanju ljudske ob-njenih zakonov in uredb. To KUmo tudi iz naslednjega značilnega nm<;ra.
HaHribar in Leopold Zupan, k^ečja kmeta” in posestnika v Sem-venu Pri Zagorju, sta nedavno kot cerk-Y0|a ključarja začela pobirati prosto-L ^ne prispevke za popravilo male yaš-Cerkvice. No — to bi nazadnje ne j<|a .mč hudega, če bi imela za zbiranje v0|- iradno dovoljenje. Toda »prosto-U,^net prispevke sta pobirala kar brez ‘ ■	• Prezirala in podcenjevala sta
uradno dovoljenje. Toda »prosto-lf prispevke sta pobirala kar brez "fedk ^>rcz’ra'a *n podcenjevala sta sPevL 0 P°biranju prostovoljnih pri-pre kov> delala sta celo med vaščani s|LCej tajno, Le po naključju je Ijud-K0 ,°blast zvedela za njuno početje, zbij.bil Janez Hribar vprašan, če je Polrf .^ar'*a 'n če ima tudi nabiralno it0 ’ Je hotel spr a vse utajiti. Šele v iS° mu dokazali njegovo delavnost ^ '“m pravcu, je nazadnje priznal ter tem izrazil takole: »IC...e slo-i*^'1 ia! Drokle-ti slovenski narod, sama
in a njegova izjava, izgovorjena v jezi Pti^l^orčenju, da mu je ljudska oblast ^hja na sled, nam pove. da je bilo to di, ,Panje ilegalno, tajno. Pove nam tu-ttcr a »ta oba nabiralca vedela, da je
L.	hnklvnn in »-»
Pobiranje prostovoljnih prispe to lasti prijaviti, da je potrebno za iglast 1,0 ,lo.vol.ienje. Jasno je, da je bijsj1 naplenila nabrana darila in na-NtOr Polo. V gotovini so našli bira| za ostali denar, ki je po na-loži| 01 ?°b manjkal, pa je Hribar pred-t>o j Taeune za razni material, ki ga je V,av’ nakupil za popravilo cerkve, slj^.brašujenio se, zakaj nista cerkvena
H,	8rja prosila za potrebno dovolje-
bila Za to nabiralno akcijo, ki bi ga Na ljudski oblasti prav gotovo do-bira’ Se je prošn ja upravičena. Pri posilit,	teb daril se pojavlja nehote
Priti’/*8 ^ ie ta akcija izvedla pod
jok°m vaških veljakov. Marija Jen-
I,	0 Pr	l?r- darovala 1100din, akorav-
0,^nia leta ni mogla zadostiti ob-N ''.edrfaji. Ivan Rebolj se je lansko !a	pri oblasti, češ da mu je
jj j. merila previsok davek, za to akci-t9jle yendar lahko daroval 300 din.
■ v	t18 ie Pr' pobiranju prispev-
ke,,; i*?. da sta na nabiralni poli tudi bivših članov Partije, .vana Zu-**	8 jn Antona Robavsa, ki sta bila
Ni« Je izkl jučena zaradi neizpolnjene j Pf»rtijskib nalog in zaradi dvo-j Mwr v pogledu vere.
® ivjjn'la smo, da je treba preziranje N>ih ^"jevanje ljudske oblasti ter aaredb ostro kaznovati.
sledovi sovražnikovega bombardiranja.
Na dan 22. julija se je zbralo v Zidanem mostu veliko število ljudi, tako da je bil prostor pred železniško postajo poln. Prišli so bivši partizani, mladina, železničarji, gasilci, člani OF in še drugi. Glavni odbor Zveze borcev NOV za Slovenijo je zastopal član GO in predsednik okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje, tov. Ivan Som, borec iz leta 1941.
Na Slovesnosti so sodelovali železničarska godba iz Zidanega mosta, mladinski pevski zbor in mladi recitatorji. Poleg tov. Ivana Soma sta govorila na tem slavju še predsednik krajevne ZB Zidani most, tov, Kovačič, ter predsednik mestne ljudske občine Radeče, tov. Ferči Miler.
Ta lepa slavnost bo ostala vsem navzočim v trajnem spominu. Posebno ganljiv je bil trenutek, ko je tov. Sorn med igranjem godbe odkril ploščo, ki I bo ostala svetel spomin poznejšim rodovom na vse tiste tovariše in tovarišice, ki so v gigantski bitki za našo svobodo žrtvovali svoje življenje.
Lepo gesto mlade krajevne ZB Zidani most je treba pozdraviti. S svojim delom je v kratkem čaku pokazala, kaj je mogoče storiti, kjer so člani ZB marljivi in vztrajni. Od nje bi se lahko učile večje krajevne ZB, ki delujejo že dalj časa, v katerih pa se je že marsikje vgnezdilo malodušje...
delo ZB mesta Trbovlje. Prav dobro je povedal član GO ZB NOV za Slovenijo in predsednik okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje, da je treba vnesti v organizacijo več borbenega duha in zavesti, namreč tiste zavesti, ki smo jo imeli vsi borci leta 1941. Član ZB NOV ne more biti vsakdo, medtem ko je član OF lahko sleherni, ki ima državljanske pravice. Med drugim je tov Ivan Som podčrtal, da bi moralo biti v Trbovljah najmanj 3000 članov ZB. ne samo okrog 900, med katerimi pa jih je komaj 314, ki so poravnali svoje članske obveznosti.
Ko je skupščina obravnavala nedelavnost odbora, so bili člani mnenja, ,da bi bilo treba po odhodu predsednika na drugo službeno mesto pač sklicati izredni občni zbor organizacije, ne pa čakati do redne skupščine. Pravilen je sklep vseh navzočih, da bodo zbori ZB odslej vsake tri mesece.
Med nalogami, ki so jih člani sprejeli po izvolitvi novega odbora, je sklep, da bo mestna organizacija ZB Trbovlje do 29. novembra t. 1. postavila spomenik »Revolucija« ter ga tega dne slovesno odkrila. Organizacija bo nadalje učvrstila svoje terenske odbore ter uredila pobiranje članarine. Vso pozornost bo posvečala tudi predvojaški vzgoji. Pri sprejemanju sklepov pa se člani niso še mogli zediniti, kateri dan v letu naj bi bil občinski praznik ZB NOV Trbovlje kot spomin na slavne dni naše narodnoosvobodilne vojne. Nov odbor bo na svoji prvi seji obravnaval to vprašanje podrobneje, na kar bo sklical zbor članov in o svojih zaključkih poročal. — Občni zbor je končno sklenil, da bo ZB mesta Trbovlje na čast VI. kongresa KPJ tekmovala v izvršitvi vseh zadanih si nalog.
Čeravno je bilo na tem zboru skromno poročilo in prav tako skromna diskusija, smo vendar prepričani, da bo Zveza borcev mesta Trbovelj stopila na novo pot, na pot dela, saj so bili v novi odbor izvoljeni res najboljši borci.
IVAN SKVARČA-MODRAS
je bil odlikovan z Redom narodnega heroja
Ob našem na j več jem narodnem prazniku. Dnevu vstaje slovenskega naroda, je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval dvanajst najzaslužnejših borcev Slovenije z Redom narodnega heroja. To visoko priznanje so prejeli: Jože Borštnar, podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, Anton A. Dežman, podpolkovnik JLA, Franc F. Hočevar, polkovnik JLA, Dušan D. Kveder, generalni podpolkovnik JLA, Boris Kidrič, predsednik Gospodarskega sveta vlada FLRJ, France Leskošek, minister, predsednik Sveta za industrijo pri vladi LRS, Ivan Maček, podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarskega sveta LRS, Franc Stadler, podpolkovnik JLA, Peter Stante, generalni major JLA. Nadalje Franc F. Brkovec, Rezka T. Dragar ter zagorski rojak-revirčan Ivan M. Skvarča.
•
Ivan Skvarča-Modras je bil rojen 27. januarja 1915 v Spodnji Idriji. Oče je bil delavec in se je leta 1915 z družino preselil v Zagorje. Izučil se je za ključavničarja, na kar je bil zaposlen v Celju. 2e v mladih letih je deloval tudi politično ter bil odbornik Zveze kmečkih fantov in deklet. Leta 1937 je bil sprejet v Partijo. Kot član KP je bil zelo aktiven v delavsko-kultumem društvu »Svoboda« ter raznih fizkultur-nih in drugih društvih. Zaradi političnega dela je bil tudi preganjan in leta 1939 zaprt.
Junija 1941 je odšel skupno s Petrom Stantetom v partizane. Bil, je najprej v Celjski četi. Ko pa je bil ustanovljen I. Štajerski bataljon, je prešel v to enoto ter se udeležil vseh borb bataljona. Zlasti se je izkazal v velikih bojih pri Šoštanju in Dobrovljah, posebno pa še na velikem pohodu na Bizeljsko.
Leta 1942 je s svojo enoto samostojno operiral v Kozjanskem sektorju. Zaradi izredno težkih razmer v tem predelu Slovenije ni imel zvez z osta-
limi partizanskimi enotami. S svojo izredno elastično četo se je gibal po širokem ozemlju od Bizeljskega do Haloz, vršil sabotažne akcije ter napadal sovražne enote in postojanke, hkrati pa opravljal politično propagandno delo.
Nemci so vse 1. 1942 neprestano zasledovali četo v upanju, da jo uničijo. Skvarča je imel vsak dan bitke z manjšimi enotami, stalno je napadal in zadajal Nemcem udarce. Konec leta 1942
se je s svojimi borci združil s Kozjanskim bataljonom, bil komandir čete, nato komisar bataljona, leta 1943 pa komandant bataljona. Z njim se je udeležil mnogih borb ter se povsod izkazal s svojo izredno hrabrostjo, spretnostjo v vodenju bataljona skozi najtežje borbe in velikim osebnim pogumom.
Izredno herojstvo pa je pokazal v velikih bitkah pri Kozjem, pri napadu na rudnik Senovo in v bojih za Št. Peter na Bizeljskem ter je v tej zadn.ii akciji dne 20. decembra 1943 tudi padel, ko je iz okupatorjevih rok reševal ranjence svojega bataljona.
Južnoštajerska patrulja je preko Litije izročita bojno zastavo borcem, ki so jo ponesli v Liubljano
Organizacija ZB Litija je imela nalogo, da pripravi in izvede pohod partizanskih patrulj na relaciji Vače—Litija^—Janče—Besnica. 2e dober teden dni prej je pripravljalni odbor uredil vse potrebno, da bi ta pohod patrulj ob Dnevu vstaje slovenskega naroda potekel kar najvzomeje in disciplinirano, kakor se pač spodobi za naše hrabre borce iz NOV.
Južnoštajerska patrulja je izročila bojno zastavo prvi patrulji »Lojzeta Hohkrauta« na tem sektorju dne 20. julija ob 12,40. Slavnostna predaja zastave je bila pred spomenikom neznanih padlih borcev, kjer se je vršila kratka, slovesna komemoracija z izčrpnim go-
vorom komisarja štaba, rezervnim kapetanom, ki je domačin in najboljši poznavalec vseh borb in grozot iz časov naše slavne NOV. Po tej slovesnosti je odšla dalje prva patrulja, v kateri je sodeloval 61-letni Ravnikarjev partizanski oče iz Spodnje Slivnice, poleg njega pa še precejšnje število starih, preizkušenih borcev, med njimi tudi nekdanji »jurišači«, imenovani »Smrtna patrulja«.
Po razbitju sovražnih zased in zajetju vojnih ujetnikov na relaciji Rži-ne—Konj je patrulja pri Šentjurju prešla na levi breg Save, pri čemer je uporabila stare partizanske čolne. Prehod čez široko strugo Save je bil odlično pripravljen in s staro partizansko disciplino pravilno zavarovan. Ko je patrulja v nadaljnjem pohodu spet razbila sovražnikove zasede, je vkorakala v mesto Litijo, kjer je bila pred spomenikom padlim junakom kratka spominska slovesnost. Komisar štaba, rez. kapetan tov. Semenič, je položil pred spomenik lep šopek rdečih nageljnov ter se v kratkem nagovoru spominjal vseh tistih tovarišev, ki so dali za našo svobodo svoje življenje.
Nato je patrulja pospešila korak, pregazila sovražno zasedo ter ob velikem navdušenju vkorakala v vas Završnik. Pred slavnostno tribuno je komandant štaba tov. Gorane pozdravil vse tri patrulje ter zbrane vaščane iz bližnje in daljnje okolice, nakar je povzel besedo bivši član glavnega štaba NOV Slovenije, general Jaka Avšič, ki je v jedrnatem govoru poudaril pomen Vstaje slovenskega naroda. Vsi zbrani so govorniku navdušeno ploskali.
Po kratkem kulturnem programu z recitacijami in pevskimi točkami je tov. Avšič izročil bojno zastavo II. Marinkovi patrulji, ki je odšla mimo znanega partizanskega kmeta Arha skozi vasici Stange in Janče na Prežganje. Tu je ob partizanskem ognju taborila III. Bli-skova patrulja, ki je kmalu po polnoči prev- la bojno zastavo ter odkorakala z njo preko vasi Volavlje v dolino, prečkala cesto v Besnici in ob Blevih grebenih pohitela proti Pečarju. Po temeljitem pregledu terena, ki sta ga osebno opravila tov. komandant in komisar štaba, je patrulja zasedla polo-
žaje ter ob pol 7 zjutraj napadla patruljo iz občine Polje. Ker je ta bitka trajala precej časa, sta se štaba sporazumela in borbo ustavila. Bojno zastavo je prevzela ljubljanska partizanska patrulja, ki je pohitela z njo dalje.
Pohod patrulj na tem odseku je potekel borbeno, disciplinirano in vzorno. Na pohodu je prišlo jasno do izraza, da stari partizanski borci zvesto čuvajo stare tradicije iz NOV. Organizacija in disciplina sta bili na višini. Pohvaliti je treba vse člane štaba in vse sodelujoče.
Po povratku patrulj v vas Zavranik je štab priredil malo 'zakusko, nakar so vsi sodelujoči odšli na potrebni počitek, saj so morali biti naslednji dan na svojem delovnem mestu. B. B
Veterane dela so počastili
Pred dnevi je uprava rudnika Zagorje priredila rudarjem, ki delajo ' podjetju nad 40 let, poseben družabni večer. Ta prireditev je bila v novem sindikalnem Počitniškem domu v Izlakah pri Zagorju. Povabljeno je bilo 25 starih rudarjev z družinami.
V imenu delavskega sveta rudnika je navzoče pozdravil in jim čestital k dolgoletnemu zvestemu službovanju predsednik Maks Gošte. Predsednik upravnega odbora rudnika je poudaril da so stari rudarji, med njipi že upokojeni, mnogo pripomogli k 'dvigu produkcije. Predsednik sindikata rudarje' tov. Eberj je prikazal kratko zgodovi no kopališča Izlake. Dejal je, da so t; prostorj služili nekoč za zapore naših zavednih ljudi, danes pa smo na ruševinah stare kopališke -tavbe zgradi! Počitniški dom, v katerem si bodo na^ delovni ljudje na svojem oddihu nabirali nove moči. Govoril je tudi direk tor rudnika, tov. Lojze Dular. Ta j< rekel, naj bo ta lepi večer spomin na vse trpljenje in delo, ki so ga zbrani tovariši opravili za procvit in napredek zagorskega rudnika.
Starim rudarjem so nato razdelili lično izdelane spominske diplome, na kar se je začela preprosta zabava. Prijetna domačnost in tovarištvo sta ganila stare veterane dela.
Nove obveznosti v počastitev VI. kongresa KPJ
2e napovedano tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ je dalo pobudo novim kolektivom in posameznikom, da se vključijo v to pohvale vredno akcijo. Kakor so že začeli s tekmovanjem hrastniški in trboveljski rudarji, cementarna Trbovlje, Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah, steklarji v Hrastniku, kolektiv kemične tovarne v Hrastniku in še drugi, tako so tekmovalne obveznosti sprejeli tudi posamezniki. Lep zgled so pokazali nekateri rudarji na Vzhodnem obratu trboveljskega rudnika, kjer so posamezne delovne skupine sprejele individualne ob-
veznosti. Tako se je delovna skupina št. 512 s tov. Florijanom Razborškorr na čelu obvezala, da bo nakopala p. 6 in pol tone premoga na moža in izmeno — delovna skupina št. 522, ki j vodita t v. Vili Okorn in ''abs Kmetič pa celo 7 in pol tone na moža in delavnik. Prav tako hoče nakopati skupina št. 534, ki ji načeluje tov. Ivan Novak, po 7 in pol tone premoga na moža. Odkopna št. 505, ki jo vodi tov. Martin Pavlin, bo dala 7,2 tone premoga na moža, skupina tov. Ivana Arha na št. 503 pa 7 ton na moža.
Ta akcija pa še ni zaključena.
EGIPTOVSKA KRIZA Londonski »Neros Cronicle« je pisal ob koncu preteklega tedna glede dogodkov d Egiptu, da je kralj Faruk »praozaprao ujetnik generala Nagib beja in da nima možnosti, da bi zbežal n tujino«. Bagdadski list »Alahali« pa je poroč l, da je vzrok za egiptovski državni udar srd egiptovskih množic in zavednih nacionalistov zaradi degeneracije sistema vladavine in poseganja dvora o prid podkupljivih oficirjev, ki so krivi za ose politične in gospodarske težave. Bagdadski časniki dolžijo kralja Faruka, da premišljeno zavlačuje proces proti častnikom, ki so zapleteni o afere z nakupom orožja med palestinsko vojno.
Po poročilih ob koncu minulega tedna se je kralj Faruk na zahtevo feldmaršala Nagib beja odrekel prestolu v korist svojemu mladoletnemu sinu. Poročila pravijo nadalje, da je kralj Faruk že zapustil Egipt in odplul s svojo jahto v neznano smer.
OBISK PREDSEDNIKA
ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VLADE
Pred kratkim je bil na obisku o Jugoslaviji predsednik španske republikanske vlade Feliks Gor-don Orbas v spremstvu ministra za informacije in propagando. Španski gosti so bili sprejeti tudi pri maršalu Titu, ki je izjavil, da . predstavlja sedanji položaj španskega ljudstva javno obtožbo proti tistim, ki so o najtežjih dneh borbe španskega ljudstva izdali njegove cilje in onemogočili, da se njegovo trpljenje še danes nadaljuje.
KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE V ZDA
V	Chicagu zaseda kongres ameriške demokratske stranke. Po poročilih od tamkaj je bil pri tretjem glasovanju izvoljen guverner Illinoisa Adi ai Števen s o n za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Har-riman, Kefauer in Russel so se odpovedali svoji kandidaturi v prid Stevensona.
Kandidatura Stevensona, ki je star 52 let, je bila sprejeta v Lon-donu z zadovoljstvom o laburističnih krogih in pri večini konservativcev. V britanskih političnih krogih pravijo, d g se je Ste-venson odločno izjavil poroti tistim ekstremističnim prizadevanjem v ZpA, ki so vzbudile zaskrbljenost n angleškem javnem mnenju. Glede zunanje politike ocenjujejo Stevensona kot gorečega pobornika Rooseveltove koncepcije o Združenih narodih.
KOREJA
Delegacija Združenega povelj-I sto a na pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji je pretekli petek zapustila Pan Mun Jom in sporočila nasprotnikovi delegaciji, da se bo vrnila šele 3. avgusta.
Delegacija Združenega poveljstva je že četrtič zapustila pogajanja. Vodja te delegacije, general Harrison, je spet dejal, da noče poslušati, praznih propagandnih govorov. Na zahtevo kitajsko-seoernokorejske delegacije so bili od 4. julija tajni •»,stanki, na !'aterih so obravnavali izmenjavo ujetnikov kot zadnji zadržek za sklenitev premirja.
Med ustavitvijo pogajanj glavnih delegacij o Pan Mun Jomu bodo sestanki štabnih častnikov obeh strani. Prvi sestanek teh častnikov pa se je končal brez uspeha.
TURISTIČNA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO
V	Beogradu so podpisali turistično konvecijo med Jugoslavijo in Grčijo. Veljala bo dve leti ter ima za cilj skupno turistično propagando v tujini in otvoritev redne turistične avtobusne proge Atene—Dubrovnik—Atene. Konvencija bo dala ugodno priložnost za zbližanje obeh sosednih narodov. Po izjavi g. Fokasa bo proga iz Aten n Dubrovnik najzanimivejša proga v Evropi. Ta proga bo odprta 1. avgusta ter so karte za prvo vožnjo že razprodane.
ŠKODA ZARADI JEKLARSKE STAVKE V ZDA
lz Washingtona poročajo, da je predsednik ZDA Truman izjavil, da je stavka v industri ji jekla ustavljena. Dosežen je sporazum o glavnih vprašanjih, ki so bila vzrok spora med družbami in sindikati. Stavka o jeklarski industriji ZDA je napravila ameriškemu gospodarstvu 4 milijarde dolarjev škode. Ameriška industrija jekla je zgubila o tem sporu 17 milijonov ton jekla.
BEGUNCI 17. VZHODNE NEMČIJE
Število beguncev iz Vzhodne Nemčije se je zadnji čas podvojilo. Vsak dan zbeži povprečno 500 ljudi, med njimi zlasti mnogo mladincev, ki nočejo služiti v vzhodnonemški vojski.
Spomini no partizanske dni
Ze leta 1940 so prišli iz Ljubljane tovariši Slavko Šlander, Vida Tomšičeva, Tomo Brejc, Franc Leskošek, Tone Dolinšek, Franca Salamon, Lojze Hoh-kraut. Na tisti konferenci je bilo okrog 30 ljudi. Bilo je okrog božiča 1940. Razpravljali so takrat o vprašanju, kaj bo Komunistična partija storila, če bi Hitler napadel SZ. Govorili so o organiziranju akcij proti napadalcu. Sklican je bil tudi sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje ustanovitve Osvobodilne fronte. V ta namen so povabili predstavnike vseh organizacij, da bi se združili v enotno fronto.
Na konferenci so sprejeli sklepe, kako bodo delali. Sklenjeno je bilo, da se skličejo sestanki, na katerih naj se ljudem razloži, da je nujna združitev vseh strank in skupen nastop. Nato so res bili sestanki zanesljivih ljudi v gozdu, v Kovačevi gostilni, pri Zakrajšku (Roš-tohar).
• • *
. Tri tedne pred razpadom stare Jugoslavije je bil sestanek, na katerem so bili Grahek, Franc Kotar, Jože Mrak, Šlander in Farčnik. Sestanek je bil v Farčnikovi hiši. Razpravljali so o ustanovitvi OF. Med sestankom so hišo obkolili žandarji; prijeli so Šlandra in Farčnika, medtem ko so ostali ušli. Oba tovariša sta bila pred kapitulacijo Jugoslavije izpuščena.
Prvi partizani so šli v gozdove 22. junija 1941; to so bili Farčnik in še nekaj drugih, ostali pa so odšli dva dni pozneje. Imel sem zvezo s terenom (z Grozdnikom). Ker niso bili vajeni terena, sem jaz nosil vodo in hrano Cirilu in Janezu Grozniku ter Slavku Pintarju.
3. avgusta 1941. Vračal sem se z Vač v Zagorje. Ze med potjo so mi pripovedovali, da so v Zagorju gestapovci. Kljub temu sem vendar šel v Zagorje. Drugo jutro pa sem komaj ušel, da me gestapovci niso dobili v roke. Zato sem jo hitro mahnil na Cemšeniško planino, kjer pa nisem našel čete, zato sem odšel na Pleše. Pri Podzidu sem pri Mežnarju dobil mauzerko ter sva od tam šla s Francetom Tomažičem in prišla do čete. Njen komandir je bil Lojze Hohkraut, komisar pa Sergej (Kraigher).
NAPAD NA ZANDARMER1JSKO POSTAJO IN NA VERKŠUCE
Dne 9. avgusta smo organizirali in izvedli napad na žandarmerijsko postajo ter na postajo verkšucov v Zagorju. To akcijo smo pripravili tako, da smo prerezali telefonske žice in razkopali cesto ter jo onesposobili za promet z vozili. Priprave za akcijo so bile pomanjkljive, kar je razumljivo, ker je bila to prva akcija večjega obsega.
Pri akciji nas je sodelovalo okrog trideset. Napad na verkšuc je vodil tov. Grahek, napad na žandarmerijo pa jaz. Sedež verkšucov je bil v poslopju, kjer je sedaj sindikalna čitalnica, žandarji so pa imeli svojo postajo v »stari šoli« v pritličju, ki je obrnjeno proti rudniškemu strojnemu obratu.
Napad je potekal takole; bila je temna noč. S svojimi ljudmi smo se priplazili do bivše klavnice, Grahek pa do sedeža verkšucov. Slavko Pintar in jaz sva stala pri klavnici. Vili Vresk in še dva druga iz Trbovelj so se priplazili do oken žandarmerijske postaje. Midva sva jih ščitila s puškami, medtem ko so oni začeli metati ročne bombe skozi
Pomočniški izpiti obrtnih vajencev
Pomočniška izpitna komisija pri okrajni obrtni zbornici v Trbovljah sporoča vsem obrtnim vajencem sobo-siikarske, kovaške, ključavničarske, kleparske, slaščičarske, pekovske, mizarske, kolarske, čevljarske, krojaške, šiviljske in brivsko-frizerske stroke, da se priglasijo k pomočniškemu izpitu vsi, ki so končali učno dobo in uspešno dovršili šolo učencev v gospodarstvu ali pa tečaj. Prijave sprejema zbornica do 10. avgusta t. 1. Ostala pojasnila prejmete na zbornici, kjer lahko dobite tudi tiskovine.
IZ ZGODOVINE NARODNOOSVOBODILNE BORBE — PRIPOVEDUJE TOV. FRANC KLUKEJ, ZAGORJE-TOPLICE
ločitve je prišlo
okno v žandarmerijsko postajo. Iz žan-darmerije ni bilo nobenega glasu, pač pa je iz prvega nadstropja začel nekdo streljati s pištolo. Vžgala sva po oknih in streljanje je potihnilo. Medtem je bil izvršen napad tudi na verkšuce; streljalo se je tudi iz separacije, vendar ne na nas, ampak v gozd, ker so Švabi mislili, da streljamo iz gozda, ki je nad klavnico. Jasno je, da je nastala zaradi teh napadov prava zmeda med Nemci. Streljali so na vse strani, zadetkov pa ni bilo.
Po akciji smo se umaknili na Cemšeniško planino. Izgub nismo imeli, tudi ranjencev ne. Pozneje pa smo izvedeli, da je pri tem spopadu padel en Nemec, drugi pa je bil ranjen. Mogoče so bile izgube Nemcev večje, a so jih iz razumljivih razlogov prikrili. Naslednjega dne so se Nemci začeli znašati nad ženami, ki so zanje vedeli ali domnevali, da so njihovi možje ali svojci odšli v gozd. Razvrstili so jih ob zidu topliške šole in pred nje postavili strojnico. Izpraševali so jih, kje so »banditu. Žene so jokale. Ker jim pa niso mogli ničesar dokazati, so jih izpustili, ko so jih dovolj prestrašili. Tiste dni so polovili mnogo ljudi in jih pozneje poslali v taborišče. Partizani pa so istega dne minirali podporni zid ob železnici pri pro-pustu ob postaji Zagorje.
Ko smo bili drugega dne že na Čem-šeniški planini, smo se razdelili v tri vode. Jaz sem šel z vodom na Kum po orožje; šli smo Grahek, oba Groznika, Kralj (Džon) in neki Trboveljčan.
Dne 11. avgusta 1941 smo bili izdani pod Polšnikom. Ko sem šel k nekemu mlinu, mi je neznana ženica povedala, da so Nemci blizu. In res sem jih kmalu potem videl v razdalji 10 metrov, ko so šli mimo našega skrivališča. Niso me opazili. Potem mi je ženska še rekla; »Ravnokar so šli Nemci za vami.* Ko je prinesla kruha, mi je povedala, da nas je izdal nek deček. In res sem videl dva Nemca in tistega dečka, ki nas je izdal.
Ponoči smo se oglasili pri Mali gori, da smo dobili kaj za jesti. A nismo imeli časa za to, ker so Nemci imeli tamkaj zasedo. Prišli smo nazaj k Janezu Feletu, kjer smo dobili mq.lo hrane. Ker je bilo za hrano zelo slabo in ker je bilo tamkaj mnogo zased Nemcev in zasledovanj za nami, se je naša skupina razšla, tako da sva nazadnje ostala z Grahkom sama. Pa tudi midva sva se
17. avgusta ločila. Do takole:
Ko sva bila blizu Ostreža, kjer je Grahek imel svoje sorodnike, so mu ti pripovedovali, da je prišel k njim neki Albin Medvešek. Ta jim je pravil, da
Tov. Franc Klukej
je najbolje, če se vsi tisti, ki so šli v gozdove, vrnejo nazaj v Zagorje, da jim v tem primeru Nemci ne bodo storili nič žalega, če pridejo iz lastnega nagiba. Kakor sem izvedel pozneje, je ta človek sejal med prežpvalce malodušje. Grahek je tem govoricam nasedel in mi je tistega dne dejal; »Jaz grem proti
Zagorju« Odvračal sem ga od tega sklepa in mu končno rekel, da v Zagorje ne grem. Potem sva se zmenila, da bova vzpostavila zveze. Te zveze pa nisem nikoli dobil.
Ostal sem torej sam. Sel sem v H®' deče, pri čemer sem imel še vražjo srečo. Ko sem šel čez radeški most, sem na njem zapazil nemškega stražarje šele v trenutku, ko ni bilo več mogoče, i da se umaknem nazaj. Sel sem tore] 1 proti stražarju in sklenil, da ga ustrelim, če bi zahteval od mene legitimacijo. Sam pa bi skočil v Savo, ki je bila na tistem mestu precej globoka. No " sreča je hotela, da me stražar ni legitimiral in tako sem kmalu prišel do gostilne »Železnik«, ki se je nahajala na poti od Radeč proti Loki. Tu sem okrepčal. Tam so mi tudi povedali, da je ravnokar odšla »leteča policija«, ki legitimira vsakogar, ki ga najde na cesti.
Sele takrat sem se zavedel, kakšni nevarnosti sem ušel. Ker so postajala nemške patrulje vedno bolj goste, sem se umaknil na Dolenjsko. Tam sem tudi izvedel, kako je Grahek končal; ko se je vrnil v Zagorje, so ga Nemci aretirali in mučili pred žandarmerijsko P°' stajo, kjer so ga privezali ob kol in 0a prisilili, da je gledal v sonce. Pozneje so ga v Mariboru ustrelili. To je bil istočasno opomin omahljivcem in tistim, k* so verjeli nemškim obljubam.
Ko sem iskal način, kako bi prišel k svoji četi, sem na poti še marsikaj doživel in ušel marsikakšni nevarnosti■ Svojo edinico sem našel šele leta 1943’ O tem pa bom povedal drugikrat.
Uslužbenci trgovskega podjetja »POTROŠNJA« iz Krškega na obisku v Trbovljah
V	nedeljo, 27. julija, so se uslužbenci trg. podjetja »Potrošnja« Iz Krškega mudili v Trbovljah. Vrnili so namreč obisk uslužbencem Mestnega trg. podjetja v Trbovljah, ki so bili pred kratkim v Krškem. V Trbovlje so prispeli z velikim Putnikovim avtobusom, kjer so Jih sprejeli predstavniki mestnega trg. podjetja. Goste je pozdravil predsednik trg. sindikalne organizacije tov. Gabrijel ter predsednik delavskega sveta. Gostje so po teh pozdravih in zakuski odšli na ogled Trbovelj; en del Je odšel v rudnik, ostali pa so si ogledali poslovalnice Mestnega trgovskega podjetja.
Najboljše poslovalnice
V	istem času si je posebna komisija, sestavljena iz predsednika mestne občine
Predvolilna kampanja za občinske volitve v Mlinšah
bif
Zupan na Mlinšah — to ni lahko!
Na Brezje treba je vozif,
ker v jeseni hočem spet izvoljen bifl
drrr...
ALI SI 2E DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA?
..............................
Trbovlje, predsednika Združenja gostilni' carjev in zastopnika Mestnega trgovske!!* podjetja, ogledala vse trgovske posloval' niče v Trbovljah in jih tudi ocenila. Posl®' valnice so tekmovale med seboj, katera imela bolj vzorno urejene prodajalne Pr°' store.
Komisija je izrekla po svojem ogledu ’ naslednjem navedeno oceno, pri čemer Je ločeno ocenila špecerijske poslovalnice, n”' nufakturne trgovine in mešane prodajaln«-Med špecerijskimi prodajalnami je n*J' boljša trgovska poslovalnica št. 7 (biv8* rudniški konsum), ki je dobila za prodajaln* prostor, skladišče in izložbo 9,25 točke. , Zelo ostra je bila borba med poslovalo*' cami za mešano blago. Prvo mesto je kom*' sija prisodila poslovalnici št. 13 (pri PožunUl’ ki je dosegla skupno 9 in pol točke. T* prodajalni lokal je z izložbo vred najlep8* urejen. Zato je dobil najvišjo oceno: 10 točk Drugo mesto Je dosegla poslovalnica P® Radeju, in sicer 8,75 točke, tretje mesto P’ poslovalnica št. 1 (Podlesnik) 8,6 točke. , Prav tako huda Je bila konkurenca m«** manutakturnimi trgovinami, kjer je b", prisojeno prvo mesto poslovalnici pri Fa8U z 9,5 točke, drugo mesto je dosegla man**' fakturna prodajalna na Vodah (rudniški ko”' sum) z 9,25 točke. Specialna poslovalnic* za železnino (pri Zdolšku) je bila ocenjen* z 8,65 točke.
Splošna ocena je ugotovila, da so se P°' slovalnice pri ureditvi svojih trgovski” prostorov zelo potrudile, ne mogli bi pa tel* trditi za prodajalno pri Rozmanu in za P°' slovalnico št. 10, ki sta bili slabše urejen*-Velik napredek Je komisija ugotovil* v pogledu izbire blaga in konkurenčnih cen-Bogato izbiro blaga ima tudi specialna trge' vina pri Zdolšku, kjer so na zalogi zelo leP’ izdelki iz steklarne v Rogaški Slatini.
Tekmovanje med poslovalnicami Mestne!!* trg. podjetja v Trbovljah je prineslo P®*1' tlvne uspehe. Želeti bi bilo, da bi tak« tekmovanje priredila tudi ostala trgovsk* podjetja tega kraja. Morda ne bi bilo n»' pačno, če bi se takega tekmovanja lotu* tudi trboveljska gostinska podjetja.
Ocenjevanja trgovskih lokalov v Trbov' ljah so se udeležili tudi gostje iz Krške**’ ki so se z ugotovitvami komisije strinjali-Po ogledu poslovalnic in rudnika so gosti* ostali v Trbovljah na kosilu, na kar jim -sindikalna organizacija priredila lepo P®" poldne v prijetni družbi, zvečer pa so •* gostje zadovoljni vrnili domov v Krško.
POPRAVEK
V spominski črtici, ki smo jo priob' čili na tretji strani 29. številke Zasad" skega vestnika, je tiskarski škrat pogrešil neljubo pomoto. Naslov te črtic1 ni; »In potem se je začelo«, marvtf pravilno: »In potem se je zgodilo •••*’ kakor so to naši bralci po ’ esedM črtice verjetno že sami popravili.
Uredi ištvo
Mara:
Bilo je nekje na Dolenjskem
»Če padem...« — več ni mogel. Pogoltnil je slino, ki se mu je zataknila v grlu. Marta se je naslonila nanj. Potok solza se ji je vlil po licu.
»S teboj hočem,« je bila ženina vztrajnost.
Jernej pa je le odkimaval z glavo.
»Burja ti bo razorala obraz, lakota bo prevladovala, stopnjevalo se bo le trpljenje. Smrt bo prežala nate.«
Se ir. še je govoril Jernej, toda Marta se je znala braniti:
»Mar naj čakam doma, naj mirno gledam ostudno švabsko zver, kako pušča za seboj potoke krpi, tožbe ma-*ter, jok otrok, vzdihovanje nedolžnih? Naj štejem tiste, ki bodo polagali gla-o na tnalo in čakali, kdaj se jih usmili krvnikova sekira? Ali pa morda želiš, da položim tudi jaz svojo glavo, ne da bi se branila?«
Jernej je utihnil. In Marti je bila dana možnost braniti domovino.
*
Jesen leta 1944 ...
Jernej poveljuje bataljonu. Bitka divja vedno silne je. Preutruje- i borci branijo z zadnjimi močmi svoja zaklonišča. Med strašnim sikanjem krogel je slišati komandantovo povelje:
»Naprej, fantje, pogum! Sovraga je
treba uničiti/ Juriš, juriš — za menoj, kdor ni bojazljivec1«
Marta ni hotela zaostajati za možem. Planila je z groznim izrazom v obrazu. Bojazljiva ni bila. Ne! To.' ta trei .tek se ji je zdelo, da drvi v gotovo smrt. Ona pa je hotela živeti, saj je vendar še tako mlada.
•
Z Jernejem sta se vzela, ko ji je bilo devetnajst let. Sreča ob moževi strani pa je trajala le štiri leta. Jernej se je udinjal kot gozdni delavec, Marta pa je vodila delo doma. Njuno gospodarstvo je obsegalo dve njivici in skromno, s slamo krito bajto. Vendar sreče ni primanjkovalo. Nekega dne pa se je začelo zlo...
Bilo je po prihodu Nemcev.
Jernej se ni vrnil z dela. Ko je stopila sama na upravo podj>. 'ja in vprašala po njem, so jo gledali nekam začudeno, posmehljivo:
»V zaporu se nahaja, politični osumljenec je. Mislimo, da bo težko kaj storiti zunj.«
Več ni slišala. Zavedla se je šele ob strani nekega delavca, ki jo je vodil domov.
»Marta, tu je vsak obup zaman. Se solz ni treba — nikogar ne bodo ganile.
Misliti je le, kako bi mu pomagali. Na vr.fc način ga je treba rešiti! Potreben nam je!«
Tisto noč Marta ni spala. Po glavi so ji rojile besede Jernejevega sodelavca: »Na vsak način ga je treba rešiti! Potreben nam je.'*
»Samo Jernej? Kaj niso njegove misli tudi njene?«
Nikoli mu ni branila, če je zvečer odhajal od doma na neke sestanke. Ponosna je bila, če je slišala, da se Jernej bori proti izkoriščevalcem delavskega razreda. Tudi sama je živela v nadi, da dočaka dan, ko bodo vsi zatirani terjali svoje pravice. Prevzela jo je želja udeležiti se enega takih sestankov, toda mož o tem ni hotel slišati ničesar.
Danes ni več mislila na prepoved moža. Čutila se je močno, pogumno. Toda najprej je treba rešiti njega. Samo kako?
Vedela je, da sama ničesar ne opravi. Odšla je na posvet k prijateljem svojega moža, ki so ji obljubili pomoč.
Po nekaj mesecih se je Jernej vrnil. Bil je bled, upadel, bolan. Človek brez življenja. Na Martina vprašanja ni odgovarjal.
Ko je za silo ozdravel, je planilo iz njega:
»Odločil sem se, da grem!«
Po dolgem prigovarjanju je vzel Marto s seboj.
Postal je hraber borec svoje domovine. Tudi Marta ni zaostajala. Rešila
je mnogo ranjencev ter jim deliV pomoč.	„
*
Le kako, da se ji danes tako ČUd^, vsiljuje misel na smrt? Bo res tuW> dokončala svoje življenje? Morda ona’ morda Jernej — kdo ve?	...
Sovražnik je v premoči. Vsak urnJ® je nemogoč. Med borci vlada prepl®'1] Ko bi že končno dospela pomoč! jo vsi pričakujejo. Cankarjeve i se nahajajo ne daleč stran. Teh se S že posebno bojijo.
»Marta!«
»Da, to je Jernej... ranjen... Jef‘ nej! Saj to se ne sme zgoditi!«	I
Kot blazna je drvela v smer, & koder je čula glas.
Jernej je ležal na tleh s prestreli1' nimi prsi.
»Vedel sem, da prideš ... Umreti f tvojem naročju .. tako sem si želel Ni me strah smrti, le slovo od te^’. me tako boli... Bodi pogumna t*4® brez mene!...«
Marta je onemela. Gledala je dobre oči. kako se poslavljajo od Ijenja. Niti v tem trenutku ni b®" strahu v njih. Tako zna umreti p»r'
I tizan!
Vzdramila se je Sele v pozni n0& pod tihimi borovci.
Nekje daleč se je slišala pesem:
»... da je gori vrh planine prebila krogla mu srce!«
Lep rabile; železničarske nodbe v Zidanem mostu
Pred 50 leti, bilo je to leta 1902, je med' slovenskimi železničarskimi delavci, kret-in premikači vzklila misel, da si ustanove svojo godbo na pihala. Med ustanovitelji so bili tovariši Jože Dolinar, Jože Rečnik, Jernej Pohar, Avgust Vrhove. Ivan Kersnik, Karel Lokar, Franc Ratti, Stefan rusar, Nande Vodišek, Ivan Simončič, Miha “pesnik, Jože Majcen, Karel Ožek , in še "togi, katerih imena pa niso znana. Bili ?o to večinoma premikači, zavirači, kretniki drugi železničarski delavci.
Največ sta se prizadevala za ustanovitev sodbe vozovni preglednik Dolinar in nad-hratelj Pečnik. Vsi so bili v tistih časih “ani socialistične delavske stranke. Zlasti Pečnik je bil daleč naokrog poznan kot oelavski voditelj in borec za delavske praoče. Kot zavedni Slovenci in delavci so
in sovražnik površnosti, je godba pod njegovim vodstvom kmalu pokazala viden uspeh in je precej zaslovela.
Prišla je prva vojna in vzela godbi dobrega kapelnika, ki je moral oditi v vojsko. Godba si je pridobila nato novega dirigenta Jožeta Smehljija, zavednega Ceha, ki pa je moral že po enem letu delovanju tudi oditi v vojsko.
Da je bilo vzdrževanje_kapelnikov, zlasti pa vojaških, za glasbenolpruštvo veliko in težko breme, je jasno; ves zaslužek godbe in članarina sta šla za honorar kapelnika, a društvo je bilo vzlic temu zadovoljno, da je le delovalo naprej. Prva svetovna vojna pa glasbenemu društvu v Zidanem mostu ni prizanesla: večje število godbenikov je bilo poklicano v vojsko, nekaj pa jih je bilo zaradi velike delavske zavednosti pieme-
borbi z nemškim šovinizmo dosegli usta- i ščenih v nemške kraje, tako da je društvo novitev železničarskega glasbenega društva, i moralo svoje delovanje od leta 1915/16 prerod izredno težkimi pogoji so si takrat nehati. Počivalo je skoraj dve leti zaradi
težkimi pogoji so si preskrbeli godala, učitelja in uniforme, pravijo, da je večji del za instrumente pripeva! tov. Dolinar, ki se je nameraval 'škrat poročiti. Denar, ki mu ga je dala "legova bodoča žena za nakup pohištva, je Posodil društvu za preskrbo godal. Tudi "Stali so prispevali po svojih močeh, med
premajhnega števila godbenikov in pomanjkanja kapelnika ter zaradi vojnih razmer. Glasbeno društvo je bilo v nevarnosti, da razpade.
Kritični položaj pa je rešil takratni mladi, a zelo delavni dirigent Franc Plaznik, ki je — ^.upcva.i avwj,,, muoci,	, z odločno potezo in močno voljo prevzel
"limi kretnik Ratti, ki je prispeval večji vodstvo godbe v svoje roke. Uvedel je takoj pesek. Zato se šteje tov. Dolinar kot usta- ! godbeni tečaj, v katerem je vadil mladi novltelj Glasbenega društva v Zidanem mo- I naraščaj, s katerim se je kmalu povečalo “'n. Prve instrumente so kupili v Litiji, kjer | število godbenikov. Vaje so bile po dvakrat 54 Je godba ‘	--------------------- .	---— — j- —-n —>*<—“»
, »-	tedaj razpustila. Za prvega
“čitelja in kapelnika so si izbrali šolskega rčitelja v Radečah, Leopolda Potrbina. Zajček je bil težak: od priglašenih 30 članov j® marsikateri omagal na težki poti učenja, jpidar izredna delavska volja ni popustila.
Jsšk član je moral plačati članarino 10 kron,
~?r Je bil za tiste čase pomemben denarni pesek. Poleg tega si je moral še vsak sam •'"Piti kroj za nastop godbe. Vaje so bile ' kegljišču gostilne Moser, sedanjega go-stišča Krivec, pozneje "pa so se godbeniki Preselili v St. Peter (Majland) h Kosu.
O prvem učitelju in kapelniku pravijo,
?*. ie bil zelo strog. Učenca, ki ni sledil
pjam, je zaprl v klet, kjer se je moral  ------------------,---------- --------- ----------
jšfliti. Zaradi njegove strogosti je baje tudi i praznik dela in delovnega ljudstva. Ako-polinar prenehal z aktivnim sodelovanjem- ravno je društvo praznovalo vsako leto
1. maj z budnico, obhodom in izletom že od svojega začetka, je bila proslava 1. maja 1919 vendar viden in mogočen znak prebujajoče se delavske zavednosti' in skupnosti
tedensko, poživila pa se je tudi agitacija za nabiranje podpornih članov itd. Uvedel je v društvu red in disciplino, vzpodbujal godbenike k večjemu in boljšemu uspehu Njegova dejavnost in prizadevanje je kmalu rodila dobre in vidne posledice: med prvo svetovno vojno je bila to verjetno edina slovenska železničarska godba, ki je sodelovala takrat na javnih prireditvah in. slovenskih taborih.
1. maja 1919 se je ta godba udeležila velikega in mogočnega manifestacij skega pohoda na Vrhovo pri Radečah, kjer je praznovala v družbi delavskih socialističnih organizacij in takratnega izobraževalnega in kulturnoprosvetnega društva »Svoboda«
godbi. Prve kroje so si nakupili v trgo-ymi Maček v Ljubljani. Obleka je stala J? kron, kar tudi ni bil majhen znesek. Podobnosti o prvem in uspešnem nastopu
Železničarska godba d Zidanem mostu
Jhištva leta 1904 nam niso znane. Prvi pred-:®fnik društva je bil baje Pečnik, prvi ‘“inik pa Ernest Vargazon, tedanji železniški ?*dzomik. od leta 1902 do 1907. Tega leta r Postal predsednik društva tov. Josip Mo-°^to, ki še danes živi na Savi. i z javnim nastopom društva je bil stor-J?1 Prvi korak v glasbeni dejavnosti zidano-ooške železničarske godbe. Za Zidani most JrT1 in za njegovo širšo okolico je bil nastop »'asbenega društva izreden ter zelo zaželen rjgodek. v tistih časih so bila glasbena JPštva, zlasti pa na podeželju, še prava 'okost. Zanimanje za železničarsko godbo k Zidanem mostu je vedno bolj raslo in cJPslu g0 prihajala Vabila za njeno sode-uvanje pri raznih prireditvah iz bližnjih k|, Oaljnjih krajev. Posebno v Zasavju Je v*1* ta godba močno poznana in pogosto “PJjena.
v “a je bilo to glasbeno društvo poklicano življenje, je zasluga vseh njegovih usta-JVriih članov, ki se niso ustrašili dela, tnv3* ln denarnih žrtev. Začeli so z golimi hi* mi ter z velikim veseljem in nese-'Cno požrtvovalnostjo, s katero se danes Jjgrsikakšno podobno glasbeno društvo ne več primerjati.
„ Največjo skrb je povzročalo glasbenemu hK, tvu vprašanje kapelnika; tovariš Po-UiSln *eto Potem, ko je izučil godbenike; fprl, društvo pa je bilo spet brez glasbe-Jga vodje. Po kratkem času je prevzel iX**to dirigenta tov. Ivan Korun, bančni nj^dnik iz Celja. Ta je deloval le dobri «;* leti, ker je bil premeščen na novo .Jžbeno mesto. Ker društvu nato ni uspelo Jbiti drugega civilnega kapelnika, se je hiilav* Sodbe obrnila na takratnega kapel-V n vojaške godbe domobranskega polka ju s prošnjo, da bi prevzel mesto učl-^Ja; vojaški kapelnik Franc Sindelaš je «1» volje prevzel ponudeno mu mesto v (*sbenem društvu ter se je vozil dvakrat Jensko iz Celja v Zidani most. Glasbena Je trajala takrat od 8. do 12. ure zve-hli' t. j. skupaj štiri ure. Tov. Sindelaš je hi1 Ceh, muzikalno visoko naobražen, - "
eevanju strog; ker je bil
a v
nepopustljiv
ter poživljenja borbe delavskega razreda. Tisto leto je prevzel vodstvo godbe višji železniški revident tov. Janko Friškovec; bil je visoko muzikalično sposoben ter znan po svojih organizacijskih sposobnostih. Njegovo vztrajno in požrtvovalno delo je rodilo lepe uspehe, ki so še danes vidni zlasti med starejšimi godbeniki. Leta 1920 je bil upokojen, nakar se je preselil v Celje. Godbeniki se ga prav radi spominjajo kljub njegovi strogosti in natančnosti.
Ob razpadu avstro-ogrske monarhije je bila železničarska godba iz Zidanega mosta klicana v Ljubljano k proslavi razglasitve nove države Jugoslavije. Bila je to edina godba, ki je sodelovala v sprevodu. Popoldne je sodelovala v novoustanovljenem Narodnem gledališču pri operni predstavi »Prodana nevesta«. Godba se je razvijala z vidnim uspehom in je sodelovala pri raznih prireditvah.
Borba delavstva za njegove pravice je leta 1920 našla pri veliki železničarski stavki* svoj odraz tudi v tej godbi. Najbolj agilni in idejni voditelji ter organizatorji delavstva, med njimi tudi aktiven član godbe tov. Jože Pečnik, ki je bil vodja mogočne stavke, so morali zapustiti Zidani most. Bil je premeščen v Zagreb, kjer je ostal do svoje smrti. V Glasbenem društvu pa je ostal lep in svetel spomin na tega moža, ki se je vse svoje življenje boril za pravice delavstva. Bil je splošno priljubljen ter znan kot odkrit in pošten značaj. Godba se mu je ob njegovi smrti oddolžila za njegovo delo v društvu ter ga spremljala na njegovi zadnji poti.
Ce bi hoteli navajati vse posamezne uspešne nastope železničarske godbe v Zidanem mostu in drugod, bi se preveč zamudili. Za kapelnikom Friškovičem Je prevzel vodstvo godbe gpet tov. Plaznik, ki jo vddi še danes. Društvo do leta 1933 ni imelo primernih prostorov za vaje. Takrat pa so se godbeniki pod vodstvom tedanjega predsednika tov. Baše odločili, da si zgrade svoj Godbeni dom. Večinoma s prostovoljnim delom so si postavili ob cesti kamenito stavbo, ki še danes služi društvu za vaje. Kakor
Earl
BIGGERS:
Skrivnost
EVE DEC
pravijo starejši člani, je bilo to trudapolno delo. Poleg tega je še neurje podrto prvi zgrajeni podporni zid. tako da so se gradbeni stroški še povečali.
Pa tudi druga svetovna vojna društvu ni prizanesla. Ob bombardiranju Zidanega mosta med okupacijo je bil ta godbeni dom močno poškodovan. Sovražna vojska je izropala in odnesla polovico godbenih instrumentov in mnogo društvenega inventarja. Sest mlajših godbenikov je odšlo v NOV; trije so se vrnili, padli pa so: Konrad Po-tušek, Alojz Udovič in Viktor Strel. V spomin na padlega tovariša Strela se je godba preimenovala v SKUD »Viktor Strel«. Po osvoboditvi je godba sodelovala na raznih prireditvah in slovesnostih doma in po raznih krajih Slovenije. Ponesla je slovensko pesem tudi svojim osvobojenim bratom na Primorskem, kjer je imela koncerte v Gorici, Braniku in Postojni.
Društvo šteje danes 25 godbenikov in nekaj naraščajnikov. Ima pa precejšnje število podpornih članov. Med godbeniki se nahaja še en član, ki je od začetka godbe pa do danes v njej, aktiven je torej že 50 let. Je to tovariš Močnik, ki kljub .svoji starosti še vedno in redno obiskuje vaje. Poleg njega so še: podpredsednik društva Jože Jakoš 44 let, Jože Tušar, Karl Dremelj, Adolf Selič in Janez Vodišek pa po 35 let aktivni člani godbe. Razen teh veteranov delujejo v društvu zaslužni člani Oskar Ručman, Adolf Vodišek, Franc Okorn in Ferdinand Bec, ki so v društvu agilni godbeniki. Ne smemo pa pozabiti na velike zasluge, ki jih ima pri vodstvu in vadbi godbe tov. Franc Plaznik, ki je v njej 10 let kot član, 32 let pa kot kapelnik. Svojo nekam nehvaležno dolžnost opravlja z vso vnemo, svoje znanje pa nesebično prenaša na mlajše člane in naraščajnike. Kljub težki in odgovorni službi, ki jo opravljajo ti železničarji - godbeniki, glasbeno društvo uspeva in bo še nadalje uspevalo.
Težko je zbrati in popisati delo, uspehe in neuspehe zidanomoške godbe, kajti društveni arhiv je bil med vojno uničen. Poleg godbenikov, večinoma premikačev in zaviračev postaje Zidani most, ki v prostem času posvečajo vso skrb za izpopolnitev svojega znanja v godbi, ne smemo pozabiti, da ima za dosedanje in bodoče uspešno delovanje železničarske godbe velike zasluge prizadevanje kolektiva postaje in kurilnice Zidani most. Zlasti je treba pohvaliti vse železničarje, ki godbenike nadomestujejo v službi v primerih nastopa godbe.
Društvo se bori v tem času z velikimi težavami za nakup raznih manjkajočih godbenih instrumentov.
Pisana kronika ob 50-letnici delovanja te godbe priča o trdni volji in delu železničarjev v Zidanem mostu.
Pevski koncert »Prešernovcev« v Trbovljah
V zadnji številki našega lista smo pisali, da je prišel na povabilo »Zarje« v Trbovlje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja ter priredil povratni koncert.	^
Pri polni dvorani so pričeli pevci s koncertom. V prvem delu so izvajali precej zahtevne pesmi, ki P-a jih je zbor dobro obvladal. V drugem delu so prevladovale narodne pesmi, kjer go nastopili tudi solisti. Pri tem zboru, ki ga sestavlja okrog 45 pevcev, je opaziti, da ima razmeroma šibke tenoriste, nasprotno pa izvrstno zveneče basiste. Pri interpretaciji posameznih pesmi bi pa pripomnili, da so bile nekatere pesmi odpete v prehitrem, druge pa spet v prepočasnem tempu. Zbor je upet, barve glasov se po večini prijetno ujemajo, upošteva pa tudi —. razen že omenjenega — dinamiko pesmi. Na splošno lahko rečemo, da je zbor zapustil v Trbovljah lep vtis.
, Dotaknili pa bi se še nečesa. Hvalevredno je, da sta stopila v prijateljske ih pevske stike oba zbora, iz Trbovelj in Kranja. Upajmo, da se bodo ti etiki še poglobili in dvignili kvaliteto zborov. Hkrati bi želeli, da bi domače pevsko društvo navezalo podobne stike se posebej z bližnjimi pevskimi zbori, da bi razširili zanimanje za pevsko kulturo v našem okraju, ki je slovel že od nekdaj po svoji pevski tradiciji v Sloveniji in izven nje. Prav bi bilo, da bi se tako sodelovanje med temi ^bori spet osvežilo in poživilo, kar bo prav gotovo v prid ne samo pevskim zborom, marveč tudi kulturni stopnji našega okraja, posredno pa seveda tudi naši socialistični domovini.
Pevcem iz Kranja pa kličemo: »Na svidenje na festivalu »Svobode« v Trbovljah I«
Ameriški film ..ASFALTNA DŽUNGLA
Bi
»Asfaltna džungla« je nenavaden naslov svet na trgovskih ladjah. Komaj enaindva; za nenavaden film. Drama mesta v mestu . . | setleten je poveljeval manjši ladji na plovl brezobzirnih mož in nevarnih žensk, ujetih j iz Bostona na Tahiti. Med vojno je dovat. v asfaltni džungli. Njegove vijugaste ulice i pomoč našim partizanom.
so podoba njihovega življenja, njegove slepe Ulice so podoba njih usode.
»Asfaltna džungla« je izreden film, najboljši, kar so jih Amerikanci zadnje čase napravili v Ameriki.
Film je najboljša poustvaritev živčne napetosti ameriškega življenja z njegovim nenehnim pritiskom na čute, napetostjo, razočaranji, nasprotji in neprestanim nervoznim utripanjem.
Brez vsake sentimentalnosti, kar je v Hollywoodu prava redkost, toda z resničnim čutom za usodo svojih žalostnih junakov.
Film, ki ga lahko ustvari le človek, kot je John Huston, človek, ki do dna pozna vse strani življenja iz lastne izkušnje.
John Huston, dvakrat nagrajeni režiser »Zaklada Sierre Madre« in »Asfaltne džungle«, je bil poklicni boksar, nato igralec. Dve leti ie služil v mehiški armadi in končal kot poročnik. Iz vojaka je postal novinar in pisatelj kratkih zgodb, id so mu prinesle službo v Hollywoodu.
Za izreden film je treba izrednih igralcev; John Huston jih je znal poiskati. Vsak od njih ima za seboj pisano življenje.
Sterling Hayden, nosilec glavne vloge, je začel kot ribič na New Fundlandu. Preden je bil star dvajset let, je dvakrat objadral
Jen Hagen je v dveh letih zrasla iz biljeterke v nekem newyorškem kinu v prvovrstno igralko, njena soigralka Marylin Munroe pa se je iz varilke v neki tovarni prelevila v sijajno filmsko lepotico!
Kino Trbovlje
bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški kriminalni film
»Asfaltna džungla«
Mladini do 15 let k temu filmu vstop ni dovoljen
Prihodnji teden bo na sporedu nemški zabavni film
»Poročna noč v raju«
Čas predstav bo razviden iz reklamnih omaric in iz lepakov
Nehaj besed kinematografskim obiskovalcem v Hrastniku
Uprava hrastniškega kina dobiva razne anonimne pritožbe o tem in onem v našem kinu. na katere hoče dati nekaj pojasnil:
Prvo, kar je treba poudariti, je, da se uprava po svojih močeh trudi, da nudi svojim gostom najboljše filme, kolikor jih je pač na razpolago. Vodstvo tega podjetja je preuredilo kinematografsko dvorano v higienskem in tehničnem pogledu, to pa kljub težavam, s katerimi se bor:. Uprava je izpopolnila in izboljšala filmsko aparaturo, tako da je predvajan ton dober, slike pa jasne in čiste. Besnica je seveda, da kino ni še tak, kot bi mara! biti. vendar se njegovo vodstvo prizadeva, da razne pomanjkljivosti odpravi.
Največ kritike je slišati zaradi pavz med posameznimi akti filma* Te napake oziroma pomanjkljivosti zaenkrat še ne moremo odpraviti. kakor bi jo »ioer radi, to pa seveda zaradi tega, ker kinematograf razpolaga samo z eno filmsko aparaturo. Uprava pa vendar upa. da bo ob pomoči kinematografskih gostov preskrbela v najkrajšem času še en filmski projektor, s čimer bodo neljube pavze v kinu odpravljene.
Kar se tiče reda v kinematografski dvorani in glede vstopnic, je treba pač pripomniti, da je tak red odvisen v veliki meri tudi od kinematografskih obiskovalcev samih. Sami ne moremo biti povsod, akoravno bi bili radi. Želeli bi pač, da gredo kinematografski gostje upravi v tem pogledu na roko. Marsikdo bo morda dejal: »Pa kaj me to briga!« In vedar ni tako. Ako niste s čimer koli za-
N0VA KNJIŽNICA IN ČITALNICA V TRBOVLJAH

ste ga ustavili?« Je posegel vmes
M,*Ba, gospod! Vprašal sem ga: ,8ir Frede-V'K. ali ste oboroženi?1 Pa je odkimal z gla-r. >n ml odgovoril: ,Ni potrebno, Parady! j ,*-ha, ki Je prišla na obisk, Je verjetno laskaj Nato Je odšel, gospod... in srečal
It. Nekaj trenutkov so vsi molčali in premišljali o tem, kar Jim Je sluga povedal. ‘Moramo sc povzpeti gor in sporočiti go-
kaj se je zgodilo,« je rekla končno tjljpodlčna Morrow. »Toda eden mora ostati ,I*»J. Gospod Chan, ali bi vas smela prožno
-«-e‘o žal ml Je, če vas bom morda raz-»J«!, zato vas prosim za oproščenje,« je Cjovorll Chan. »Tudi Jaz bi rad videl, kak-n vtis bo napravil na goste ta dogodek.« ‘Razumem vas, gospod Chan.«
1» ‘Bom pa Jaz ostal, gospodična,« Je pred-«1 Parady.
» ‘Bobro. Bodite tako prijazni in ml spodite, kakor hitro pride kapitan Flannery.« s,.Gospodična Morroiv Je odšla prva, Kirk in Til detektiv iz Honolula pa za njo. k Bostje Barryja Kirka, iti Jih Je novica l**burua in presunila, so stali molče v sa-,hu. Ko Je vstopila mala skupina, so Jo vsi *2>ovedno gledali. Kirk ni vedel, kako naj •čile svoje pripovedovanje, t ‘Povedati vam moram strašno novico,« Je l0hčno spregovoril. »Nesreča ... strašna ne-* • •*
K Uhanov pogled Je medtem švigal od ob-(ll" do obraza. Nekoliko dalj se Je zamu-
n* bledem.
'hdberrv.
, ‘Sir '
k. ‘Sir Frederlk Bruce Je "•arnli« Je končal Kirk.
Izmučenem obrazu Elllane bli ubit v moji
Nekaj trenutkov Je vladal mučen molk, nato pa Je gospa Andberry vstala.
»Tema Je tega kriva,« Je začela s cvilečim glasom. »Vedela sem, vedela sem, da se mora zgoditi neka nesreča, ko bodo vse luči poga-šene. O tem sem bila prepričana.«
K njej Je pristopil njen mož, da bi Jo pomiril.
Chan Je opazoval obraz polkovnika Bea-tema. Za trenutek se mu Je zazdelo, kakor da bi neka maska padla s tega trudnega in razočaranega obraza.
Vsi so začeli glasno govoriti, toda gospodična Morrovv Je vse preglasila.
»Ostati moramo mirni!« je ukazala.
Njena hladnokrvnost Je Kirka očarala.
»Sum pada na vsakega Izmed nas,« Je pristavila gospodična Morrovv. »Mi...«
»Glej, glej, to ml pa ugaja!« Je dejala gospa Dawnson-Kirk. »To mi pa res ugajal Sumi«
»V tej sobi Je bila popolna tema. Vsak trenutek Je kdo Izmed nas odšel ven ali pa prišel noter. Ne bi rada, da bt bila prisiljena ta trenutek Izvrševati svojo poklicno dolžnost, toda pričakujem, da vam bo bolj všeč moj dosedanji način preiskovanja kakor pa način policijskega Inšpektorja, ki ho vsak čas tukaj. Kdo Je'odšel iz salona med predavanjem?«
Po tem vprašanju je nastal popoln molk. Pretrgala g« Je gospa Dawson:
»Film me je nenavadno zanimal, pa sem kljub temn med predavanjem enkrat odšla v kuhinjo ...«
»Da bi pregledala svojo hišo...« Je pri-. pomnil njen sin.
I »Nel Posušilo se ml Je grlo in sem hotela I Izpiti kozarec vode.«
1 »Pa ljlste videli nič sumljivega?« je vprašala gospodična Morrovy.
Nova knjižnica in čitalnica v Trbovljah je nedvomno pomembna kulturna pridobitev za Trbovlje, saj so te prostore že dolgo iskali. Odločni gesti mestnega komiteja KPS Trbovlje in MLO Trbovlje se je zahvaliti, da se je to pereče vprašanje v Trbovljah končno vendarle rešilo in da smo prišli sedaj do lepega in okusnega lokala, kamor vsak bralec z veseljem pride po knjigo.
Zamisel MK KPS Trbovlje je bila te dni ostvarjena, kar pa je seveda zahvaliti tudi vsem tistim uvidevnim podjetjem in ustanovam, ki so darovala lepe denarne zneske za ureditev nove knjižnice in čitalnice v tem velikem industrijskem kraju, saj so bili
VNič ... razen razsipniškega nereda, ki vlada v tej kuhinji,« je izjavila gospa Kirk.
»In vi, gospa Tapper-Brook?«
»Ostala sem pri gospodični Garland,« Je odgovorila z mirnim glasom. »Niti ena od naju se ni premaknila z mesta, dokler je film tekel.«
Po kratkem molku je začel govoriti Kirk:
»Prosim polkovnika, da bi me ne razumel napačno. Predavanje je bilo nenavadno zanimivo in ml vsi se zahvaljujemo za čast, ki nam Jo je Izkazal s svojim predavanjem med nami. Jaz osebno sem bil ves čas v sobi... izvzemši trenutek, ko sem odšel na vrt. Tam nisem videl nikogar drugega razen...
Chan je stopil korak naprej:
»Kar se mene tiče, sem z nenavadnim užitkom spremljal predavanje in film. Za hip pa sem si zaželel biti sam, da bi razmišljal o tem, kar sem videi na platnu. Zato sem odšel na vrt in tamkaj našel gospoda Kirka. Pogovarjala sva se o spoštovanem gospodu polkovniku. Nato sva se vrnila v sobo, da bi čim manj filma zamudila.«
Chan je za trenutek umolknil, nato pa nadaljeval:
»Preden sem spet sedel na svoj prostor, sem začul v predsobju lahen šum. Odšel sem, da bi videl, kaj se tamkaj godi... Videl sem ...«
»Ah, da ... predavanje Je bilo sijajno ...« Je vpadel v besedo Garigue Andberry. »Tudi jaz sem z velikim zadovoljstvom spremljal film. Pripomniti pa moram, da sem enkrat odšel ven, da bi pokadil cigareto.«
»Garrlgne, tl si tepec,« je vzkliknila njegova žena. »Kaj takega sl dovoljuješ samo še til«
»Kaj? Zakaj pa ne?«
Obrnil se je h gospodični Morrosv:
»Človek, ki je storil to grozno hudodelstvo, je pobegnil po reševalni lestvi. To ste že slišali.«
»Da, res Je. Moja žena je to že povedala,« Je dejal Andberry.
»Dobro, kaj sedaj mislite?«
»To ni važno,« Je rekel Chan. »Gospod polkovnik, vi ste govorili ves čas razen deset minut, ko Je film tekel brez razlage.«
»Tako je.« je mirno odgovoril Beatem. »Jaz sploh nisem odšel iz sobe.« f
prejšnji knjižnični prostori pri »Figa-birtu« že naravnost sramotni in še za trafiko premajhni, kaj šele za knjižnico tako obljudenem kraju, kot je mestna občina Trbovlje.
Sedaj je knjižnica in čitalnica v Trbovljah urejena. Prostori so veliki in svetli in tudi oprava, izdelek Strojnega mizarstva v Trbovljah; lepo poživi notranjost. V prihodnje bo knjižnica in čitalnica vsak dan odprta. V njej bo imel vsak ljubitelj knjig možnost, da si v njej izposodi razne knjige, lahko pa jih bo tudi tamkaj prebiral poleg naših in tujih časnikov in 'revij. Brez dvoma je nova knjižnica in čitalnica velik napredek v kulturnem življenju Trbovelj.
Eliane Andberry je tedaj vstala:
»Gospod Kirk, midva morava iti. Večer je nenavadno prijeten ... Kolikšna nesreča, da se je vse končalo tako žalostno!«
»Prosim vas,« je posegla vmes gospodična Morrovv. »Ne morem vas pustiti prej, preden vam inšpektor ne dovoli.«
»Kaj?« je vzrojila gospa Andberry. »Saj to ni mogoče! Ali hočete s tem reči, da nas imate tukaj zaprte7«
»No, no,« jo je skušal pomiriti njen mož.
»Zelo mi je žal,« je rekla namestnica državnega tožilca. »Storila bom vse, da vam prihranim ponovno zasliševanje, toda neogibno potrebno je, da ostanete še tukaj.«
Gospa Andberry ji je jezna obrnila hrbet. Konec njenega šala ji je zdrsnil z rame in padel na tla. Chan ga je pobral. Mlada žena je stopila korak naprej, lahko blago pa Je ostalo v Chanovih rokah. Eliane Andberry se je tedaj bliskovito obrnila. Kitajec je pazljivo ogledoval njeno svetlomodro‘obleko. Ona Je opazila njegov pogled in povesila glavo.
»Zal mi Je, vendar upam, da ta lepa obleka ni uničena za večne čase.«
»Vrnite mi šal!« je vzkliknila dama in mu iztrgala šal iz roke.
Parady se je prikazal pri vratih.
»Gospodična Morrovv, inšpektor Flannery Je spodaj v pisarni.«
»Ali hočete biti vsi tako ljubeznivi ln me brez izjeme počakati tukaj? Skrbela bom, da boste čimprej izpuščeni. ..«
S Chanom in Kirkom je spet odšla v pisarno. Tamkaj je bil inšpektor Flannery, osivel gospod petdesetih let. Z njim sta bila dva stražnika in policijski zdravnik.
»Pozdravljeni, gospodična Morrovv,« Je rekel Flannery. »To Je strašna stvar! Ce ne bomo hitro našli morilca, nam bodo poslali še Scotland Vard na glavo!«
»Verjetno,« Je dejala gospodična Morrovv. »Inšpektor Flannery dovolite, da vam predstavim gospoda Kirka in gospoda Chana, detektiva lz Honolula.«
Inšpektor Je ostro pogledal svojega stanovskega tovariša: »Drago mi Je! Bral sem že v časnikih o vašib dejanjih, tovariš. V tem primeru niste Izgubili niti minute.«
»vi me obsipate s pokloni, toda vsa ta zgodba se me prav nič ne tiče. Prepuščam
dovoljni, n. pr. z -očitanim nepravilnim prodajanjem vstopnic tedaj zahtevajte pri blagajni pritožbeno knjigo. Vanjo vpišite vsako pomanjkljivost, ki ste jo opazili in je odpravljiva. Seveda naj bodo take pritožbe resne in objektivne, ne pa morda pristran ske. V to knjigo lahko vpišete seveda, če morda niste zadovoljni z našim osebjem, na; kazovaloi prostorov, kako se ti vedejo proti našim gostom itd Bavno tako vpišite v to knjigo, kaj bi bilo mogoče v kinu ali dvorani izboljšati. Trudili se bomo, da željam naših gostov po možnosti ustrežemo.
Glede preskrbe filmov se položaj boljša- V tem pogledu gre filmska izposojevalnica v Ljubljani našemu kinematografu na roko in upošteva, da je naš kraj industrijsko mesto. Sedaj predvaja kino same nove filme, kar vidite lahko i/ naših filmskih sporedov.
Želja kinematografske uprave je. da bi obiskovale! kina prihajali k predstavam pravočasno, da ne bi zamujali začetka predstave. Mučno 'n neprijetno je za pravočasno prihajajoče goste, če nekdo vstopi med pred vajanjem v kino, kjer morajo vstajati in dajati zamudnikom prostor, namesto da bi v miru sedeli in gledali film, ker želi prav gotovo tud vsak zamudnik, da ga v kinu nihče ne moti.. Opazili smo nadalje, da ne kateri ostajajo zunaj toliko časa, dokler teče filmski tednik, nato pa — treski — v dvorano. Tudi to je neprijetno za vse pravo časno došle. ki morajo spet po nepotrebnem vstajati, se stiskati in umikati, namesto da bi v miru sedeli. Podcenjevanje filmskih žurnalov nj pravilno, saj se kinematografski obiskovalci pri teh filmih spoznavajo z raznimi zanimivostmi in delom naših delovnih množic pri graditvi in ustvarjanju naše nove industrije in podobno. Ako se bodo taki za mudniki držali rada in pravočasno prihajali v kino in zavzeli svoje prostore, bodo zado voljni vsi.
Slaba stran je grda razvada nekega dela kinoobiskovaleev, zlasti pa naše mladine, da se ne vsede na določen sedež, kar spel moti red v kini m vzbuja nevoljo med ljudmi. Preti takim nediscipliniranim obisko valcem kina bo morala uprava zavzeti drugačno stališč- Vsakdo naj pomisli, da je kino končno kulturna ustanova in da je dolž nosi vsakogar, da se v njem kulturno in spodobno vede. Morda ima še kak naš gosi o osebju kinematografa ali celo o operater jih svoje mnenje. O tem in še o čem se bomo pogovorili ob drugi priložnosti.	Z. F.
OGLAŠUJTE V •ZASAVSKEM VESTNIKU«!
vam jo. Jaz sem tukaj ie gost gospoda Kirka.«
Inšpektorju Je bilo, kakor bi se mu odvalil kamen od srca.
■ »Res? Gospodična Morrovv, ali mi hočete I povedati vse po vrsti, kako se Je to zgodilo?« I »Kaj malo vam bom vedela povedati. Gospod Kirk je priredil v nadstropju nad nami večerjo za več povabljencev.« Potem je naštevala imena gostov, govorila o prc davanju polkovnika Beatema, povedala, Ifaj je sluga videl... »Kasneje vam bom pripovedovala še o nekaterih posebnih stvareh tega vprašanja.«
»V redu. Morebiti bo sam državni tožilec prevzel to zadevo?«
Dekle Je zardelo.
»Mogoče... toda danes ga ni tukaj. Mislim pa, da bo pustil meni. da bom vodila preiskavo.«
»Kaj pa govorite, gospodična Morro\v! To je vse preveč resna stvar,« Je nadaljeval Inšpektor, ne da bi pomislil, da žali. »Ali ste pridržali zgoraj vse povabljence?«
»Seveda!«
»Dobrol Malo kasneje se bom pogovoril z njimi. Ukazal sem nočnemu čuvaju, da zaklene vhodna vrata ln pripelje semkaj vse tiste, ki so se nahajali v hiši tedaj, ko Je bil izvršen umor. Koliko časa Je že mrtev, gospod doktor?«
»Približno pol ure,« je odgovoril zdravnik.
»Ponižno prosim za oproščenje, če se vam zdim vsiljiv,« se je vtaknil vmes Chan. »Toda . umor se je dogodil po vseh izgledlh okrog desetih in dvajset minut.«
»Ali ste o tem popolnoma prepričani?« je dvomljivo vprašal Flannery.
»Nimam navade govoriti kar tja v tri dni Truplo smo našli ob desetih in petindvajset mlnnt, ker je ena Izmed dam priletela v sobo ln zavpila, da Je videla nekega človeka ki je pobegnil po reševalni lestvi.«
»Hm. .. Videti Je. kakor da bi nekdo prebrskal sobo,« je zamrmral Flannery. »Ali kaj manjka?« Je vprašal Kirka.
»Nisem imel časa, da bi to ugotovil. Ce Je zmanjkal kakšen dokument, je bil last sira Frederika.«
»Saj to Je vendar vaša pisarna, ali ne?«
(Dalje prihodnjič)
Štev. 30.
NeKdanji vašhi veljak sc razburja
Boj proti koloradskem« hrošču je hkrati bitka proti vsem tistim, ki te^a ljudskega sovražnika nočejo uničevati. Med nami pač žive še ljudje, ki bi jint bilo po vsem izgledu menda ljubo, če bi ta nevarna žuželka upropastila vse naše krompirjeve nasade, da bi delovno ljudstvo stradalo zaradi pomanjkanja najosnovnejše hrane.
O tem sta pred kratkim pisala Slov. poročevalec in Zasavski vestnik. Seveda prizadetim to ni bilo všeč. Najbolj pa 'e je razburjal nekdanji zagorski župan, steber takratne klerikalne vladavine, Anton Prosenc. Prišel je kar naravnost nad predsednika Ljudskega odbora mestne občine Zagorje ter ga nahrulil, zakaj je kaznovan. Dejal je, da je vse laž, kar so pisali naši časniki o tem, nadalje, da on ni kriv, da je namreč pregledoval svoje krompirjeve nasade in ne vemo vsega, kaj je še hotel ta mož povedati. V uradu se je ta možakar ponašal kot človek,
ki ne priznava naše ljudske oblasti. Ob vsem se je celo skliceval na to, da je bil pet let župan v Zagorju. Ni hotel priznati uradne ugotovitve, da so na njegovi njivi našli kar 70 koloradskih hroščev in nad 200 ličink. Njegovo vedenje je bilo tako nesramno in predrzno, da se neki navzoči aktivist ni mogel vzdržati in mu je zabrusil kair naravnost v obraz: »Ali se še spominjaš, ko si bil ti župan in smo te hodili prosit za delo, kako si nam pokazal vrata? Če bi bil danes jaz predsednik občine, bi te gotovo nagnal, ker se tako
mogočno šopiriš!« Sev
•veda je težko za tega nekdanjega mogočneža v Zagorju, ko vidi, da je občina v rokah delovnih ljudi, bivši občinski mogotci pa nimajo nobene besede in so celo kaznovani, ker se niso ravnali po uradnem naročilu glede uničevanje koloradskega hrošča. Mnenja smo, da bi balo treba take in enake saboterje še ostreje kaznovati
GLAS IZ POLSNIKA
Pa naj se še Polsni čani oglasimo v Zasavskem vestniku, saj že več mesecev spadamo v okvir OLO Trbovlje. Za danes ne mislimo opisovati idiličnosti našega hribovskega kra,Ya temveč hočemo povedati, da tudi v Polšniku živimo in delamo. Mogoče porečete, da smo počasni in premalo samoiniciativni: morda je tudi na tem nekaj resnice, vendar se hočemo tudi pri nas aga-niti in pošteno »pljuniti v roke«. — saj zidamo šolo.
Že sedem let je bila naša mladina prikrajšana pri rednem šolskem pouku in ./se je stiskala v zasilnih lesenih prostorih v Se-ruču. Letos pa smo si. zadali nalogp. da se preselimo v nove prostore moderne štiriraz-rednice, ki je v surovem stanju že pod streho. Ker smo prinesli iz OLO Ljubljana-okolica — kamor smo do aprila tega leta spadali — okrog 400.000 din dolga, smo bili nekam malodušni, kako bo OLO Trbovlje sprejel našo dediščino. Na — pa moralne priznati, da smo bili prijetno presenečeni nad uvidevnostjo funkcionarjev OLO Trbovlje, ki so svojo novo občino Polšnik sprejeli v svojo sredo brez očitanj in takoj krili ves dolg, ki ga je »hvaležno odstopil« OLO Ljub^ ljana-okolica Čeprav OLO Trbovlje letos ni imel v načrtu gradnje osnovne šole v Polšniku, niti predvidenih finančnih sredstev, vendar je na posredovanje načelnika prosvete tov. Mirka Skalina našel način, kako izposlovati pol milijona dinarjev kredita za nadaljevanje gradnje prepotrebne nove šole. Težave smo imeli z zidarji, ki jih v našem kraju ni mnogo, vendar smo tudi ta problem rešili — in 23 julija smo dela na šoli obnovili. Polšničani smo hvaležni okrajnim funkcionarjem za njihovo uvidevnost, pomoč in pametne nasvete.
V nedeljo. 20. julija so se občinske seje v Polšnikn udeležili tudi okrajni funkcionarji tov- Viktor Burkeljc, Mirko Skalin in Maks Čeme. ki so s svojimi predlogi, pametnimi nasveti ter potrebno kritiko mnogo doprinesli k razčiščenju gospodarskih problemov našega kraja. Upravičeno so grajali
slab odnos nekaterih občinskih odbornikov do javnega dela, ki neupravičeno izostajajo od občinskih sej- Tudi opazka, naj si na občinskih sejah zadajamo manj sklepov, ki pa naj jih izvedemo, je bila na mestu, saj ima-
mo’ tudi v Polšniku slabo navado, da kaj radi sprejmemo mnogo »papirnatih« sklepov,
-pQ (^aOLuA-Ci Vi odi
Tekmovanje v počastitev Dneva vsta e
SŠD Bratstvo iz Hrastnika je priredilo na čast Dneva vstaje slovenskega naroda na novourejenem športnem stadionu ob Savi no-
gometno tekmovanje, ki se ga je udeležilo več nogometnih klubov. Sodelovali so: pri Re-
ditelj ŠŠD Bratstvo, Proletarec iz Zagorja, Ilirija iz Ljubljane in Rudar iž Trbovelj.
To tekmovanje se je začelo že dopoldne. V prvi tekmi sta se srečali moštvi Rudarja in Bratstva. Po lepi in zanimivi igri je Rudar premagal Bratstvo z visokim rezultatom 7:0 (3:0). V drugi tekmi sta nastopili enajstorici Proletarca in Ilirija neodločeno 2:2. Obe moštvi sta nato 'streljala vsako po
5 enajstmetrovk, od katerih je izkoristil samo eno Proletarec in tako zmagal s 3:2.
Popoldne sta se srečali obe ekipi premagancev in sicer Ilirija : Bratstvo. Zmagala je Ilirija 6 3:C — v glavni tekmi pa je Rudar visoko porazil Proletarca s 6:0 (2:0).
Moštvo Rudarja si je v tej tekmi priborilo lep pokal. Poleg nogometnega turnirja je bilo na ta slavnostni dan tudi lokalno tekmovanje v odbojki, šahu in lahkoatletski. Sklep SŠD Bratstva, ki je z lepimi športnimi prireditvami proslavilo 22. julij, je treba pozdraviti.
Lep uspeh Rudarja proti SSK iz Beograda
BSK (Beograd): Rudar 2:2 (2:1)
ki pa jih potem ne izvršimo.	<	-
Razen gradnje šole smo na tej seji obrav-- tudi vprašanje gradnje mostu čez Renkah. Predsednik okrajnega od
navali Savo
bora je ponovno sprožil že načeto-vprašanje elektrifikacije občine Polšnik. Izvolili smo sedemčlanski elektrifikacijski odbor, ki ima nalogo zbirati denarna in materialna sredstva ter stopiti v stik s sosednimi občinami, ki so tudi zainteresirane na elektrifikaciji. Razpravljali smo nadalje o parceliranju nekaterih agrarnih zemljišč, o problemu koloradskega hrošča, ki se je v okoliških vaseh že kar udomačil. Okrajni funkcionarji so si ogledali tudi j&asilnd šolo.ter se zanimali za odnos domačinov do gradnje nove šole. ki se mora pač korenito spremeniti in izboljšati. .
Dne 6. julija je tukajšnje gasilsko društvo imelo uspelo veselico. Čisti dobiček je društvo namenilo za nakup gasilske brizgalne. Tepljanom pa bo društvo odstopilo del dobička za izgradnjo požarnega rezervoarja oziroma za graditev vodovoda.
Upraviteljstvo osnovne šole je sklicalo 1) julija izredni sestanek predstavnikov množičnih organizacij, na katerem eo sklenili zaprositi izvršni odbor OP Slovenije za denarno podporo za skončanje^ začetnih gradbenih del na osnovni šoli. Tudi Kmetijska zadruga se pod novim vodstvom lepo razvija, potrebno pa je tesnejše sodelovanje članov zadruge in upravnega odbora, posebno pri določanju oen za posamezne artikle. Poživiti je treba delo frontne organizacije, ki je v poletnem času zaradi mnogoterega dela članov odbora malo zadremala, tako da bomo jeseni v Polšniku spet zaživeli.	— cr-
sedaj pod vodstvom svojega trenerja Vuči-niča napredovali v igri in disciplini, da ne bo treba trenerju pošiljati igralcev s treninga domov zaradi nediscipline.
Neodločen rezultat proti moštvu take kvalitete, kot je BSK, ki je nastopil samo z dvema rezervnima igralcema, je za moštvo Rudarja uspeh.
V predtekmi za mladinsko prvenstvo Slovenije je Rudar igral s Krimom iz Ljubljane neodločeno.
Za prijateljski dvoboj med Rudarjem in beograjskim nogometnim moštvom BSK, članom I. zvezne lige, je vladalo v revirjih veliko zanimanje, saj se je zbralo na stadionu Rudarja v Trbovljah okrog 1500 ljubiteljev nogometa. Sodniku Makovcu iz Ljubljane sta se obe moštvi predstavili v sledečih postavah:
BSK: Nikolič, Odanovič, Ročic, Kalopero-vič, Spajič, Davidovič, Stankovič, Jocič,
Markovič, Cokič, Konstantine vic.
Rudar: Ahlin, Sore, Klančišar, Blatnik,
Sorel, Orač, Florjane, Knaus, Ogrin, Koncilija in Gorenc.
Nedeljsko tekmo Rudarja proti BSK štejemo lahko med zelo lepe nogometne igre v Trbovljah. Bila je borbena in prijateljska.
Prve minute tekme so pokazale nervozo med i igralci Rudarja, ki se niso takoj znašli. Sele j po prvem golu, ki so ga dali gostje v 14. mi- J nuti, so začeli igrati bolj povezano. BSK- i ovci so z lepo tehnično igro osvajali teren	Ril,"
in tako v 27. minuti povišali rezultat na 2:0.	da to letos Plinski
vseh planinskih društev Slovenije v
šahovski brzofurnir

V nedeljo 27. julija dopoldne so --t. Rudarja v Trbovljah odigrali v svoji *1U. ski sobi šahovski brzotumir. Udeležilo seL je 17 šahistov. To pot je presenetil mladinec Krajnik, ki je vodil do 6. Tudi tov. Jordan je zelo dobro začel, PrL koncu pa je izgubil kar 5 partij. V zadn]^
delu je tov. Jazbec ml. premagal tov. Pa$„ ki je s tem porazom izgubil prvo m® je naslednji: Jazbec st. I2
Vrstni rea je nasieanji: jazDec si.. *- «j pol točke, Opresnik, Frece 12 točk, in pol točke. Krajnik 10 in ppl točke,
9 in pol točke, Jordan 9 točk, Jazbec in Pajer 8 točk itd. Brzotumir je h" tri ure.	H. J. Bi'
Mladinsko šahovsko prvenstvo Trbovelj
Pred štirinajstimi dnevi se je začelo O* J dinsko prvenstvo v šahu. Priglasilo se.3e f mladincev in pionirjev. Favoriti turnirja',' Ivan Pajer Vinko Pfajfer, Hinko Jazbec in Edi Kozmus Vodijo se ostre torbe za
boljša mesta.
Sedaj je vrstni red naslednji: Edi Ko*®, 11 točk od_14 partij, Vinko Pfajfer 7 točkjJ
ti tvt.n vivt 11 yraj n,|. v iuru i tojicu •
8 pbrtij. Hinko Jazbec 6 in pol od 7 P a®-; Rudi Poznič 6 točk od 9 partij, Ivo Gou 6 in pol točk od 12 partij itd.	. ,
Vsi mladinci se pozivajo, da redno obis*", jejo šahovske večere, da bo turnir činu?' končan.	H. J. »“■
Planinski tabor na Kumu
V spomin na sestanek pionirjev slovenskega planinstva — »Piparjev* — meseca julija 1892 na Stolu, na katerem je bil storjen
Rudar je v zadnjem delu igre prvega poi-Cala začel prihajati vse bolj do izraza in je tako po lepi kombinaciji po Florjaneu dosegel lep gol v 43. minuti.
V drugem polčasu je bil Rudar včasih celo boljše moštvo, ki je doseglo v 30. minuti drugega polčasa po Ogrinu izenačenje. Stanje igre 2:2 je ostalo do konca nespremenjeno, dasi bi obe moštvi rezultat lahko povišali.
Vratar Rudarja Ahlin je rešil v tej tekmi več nevarnih situacij. Moštvo Rudarja je v nedeljo zaigralo dobro, zamerimo pa vendar nekaterim igralcem, med njimi Knausu, ki je večkrat po nepotrebnem zadrževal žogo in prav tako brez potrebe skušal pre-
Nekaj zgodbic iz Loke pri Zidanem mostu
Od nekega na radeškem sektorju živečega bralca našega Usta smo prejeli pismo, v katerem nam pripoveduje približno takole:
Iz Loke pride v javnost le malo novic, ki pa seveda ne povedo vsega. Marsikaj se pri nas godi in zgodi, za kar ve le malo ljudi — da pa bi to zvedeli tisti, ki se Jih tiče, pa še celo ne. Pa jim povejmo kar tukaj:
Mnogo se govori o razmerah v krajevni gostilni, ki po izgledu niso ravno najboljše. Tako trdijo na primer nekateri, da prideš lahko po večkrat na dan v gostilno, pa ti iz istega soda natočijo vsakokrat drugačno vino. Pa tudi čakati Je treba večkrat prav dolgo, kajti najprej nakrmijo tamkaj pujske, potem pa pridejo gosti na vrsto. Najbrž imajo od navedenih čislanih živalic več dobička in koristi kot pa od gostov. Pivo pa imajo tukaj dobro in hladno — vsa čast! — odkar ga ne hranijo več v senci za straniščem, pač pa v ledenici.
Na naslov Tobačne tovarne v Ljubljani
Iz Litije nam pišejo:
Ze večkrat smo dobili v trafikah raznovrstne cigarete v zavojčkih po 20 kosov tako slabo polnjene, da smo se namenili to sporočiti monopolski upravi. Mislili smo sl. da bo mogoče sedaj, ko Je ljubljanska tobačna tovarna začela razpošiljati svoje izdelke sama, boljše, pa smo se razočarali. Pred dnevi se je zgodilo celo, da sta bili v zavojčku z Zeta cigaretami od vseh 20 kosov samo dve cigareti res pravilno napolnjeni s tobakom.
Žalosten primer škodoželjnosti je poka-zafa neka ženska. Ko Je bil namreč njen sosed odpuščen lz službe, ga je hotela izriniti' še iz stanovanja, da bi se sama vselila vanj, ker njen mož pač ni Imel te »sreče«, da bi zgubil službo. Ali pa je ravnanje te ženske doslednost, namreč da si je mislila: če Je mož na cesti, naj bo temeljito in popolnoma.
Pa tudi v Domu onemoglih menda ni vse v redu in bo treba bolj natančno pogledati v to drugače zelo humano ustanovo Vsem delavcem je z zakonom določen 8-umi delavnik, tukaj pa je »nategnjen« na 12 ali celo 13 ur — seveda brez vsakega plačila ali odškodnine. Tudi o prevedbi na nov plačni sistem ni še duha ne sluha: delavci prejmajo tako mizerne plače, da Je človeka kar strah, namreč plače po okrog 2500 do 2800 dinarjev.	.
Ne vemo, kar pravita in porečeta k temu sindikalna in partijska organizacija. Treba bo menda tudi tukaj »podregati« in zbuditi nekatere ljudi k deiu.
Prav tako razumejo tukaj znižanje števila delovnih moči na svoj način; da zmanjšajo število osebja, so odpustili nekega delavca, istočasno pa sprejeli v delo neko delavko. Kako razumejo v tej humani ustanovi zmanjšanje delovnega kadra, pametni ljudje ne »pogruntajo«. kajti računsko je 2 —1 + 1 še vedno bilo tn bo 2. Pa bo okrog tega »zmanjšanja« kadra menda beseda še kje drugje.
tabor
nedeljo, 3. avgusta na Kumu.
Organizacijo tega tabora, ki to izpopolnjen s kulturnoumetniškim in zabavnim sporedom. so prevzela planinska društva v Zagorju Trbovljah, Hrastniku. Radečah in Mokronogu, k so takoj začeli s pripravami.
Kum (1219 m), imenovan tudi »Dolenjski Triglav«, je najvišja planinska postojanka v Zasavju, ki nudi obiskovalcu širok razgled po slovenski zemlji. Od zahoda se vrste na desno: Julijske Alpe s Triglavom, Savinjske Alpe (spredaj so Trojane). Menina planina, za Čemšeniško planino je Raduha. Peca, Golte, Gora Oljka in Plešivec, spodaj Javor
in Šv. Planina (Partizanski vrh), desno pod igravati nasprotne igralce, kar pa seveda njo Trbovlje in Hrastnik, nad njim severno ni uspelo. Upajmo, da bodo igralci Rudarja Mrzlica, za njo Pohorje, dalje desno Gojzd-
Da loški občani za zimo ne bodo ostali brez kurjave, skrbi za to »Kurlvo-promet« v Radečah. Samo z merami In računanjem so
v Zse£ °stfllh '* Stročnicah pa je manjkalo	[judJg » tem podjetju nekoliko sprti, ker
tudi do 2 in pol centimetra tobaka.	, A , „.,■ tona le 450 ks   loški otroci
Kdo je kriv te malomarnosti ir. zakaj je	£	^“iih v šof, učili da Im.
tako? Ali misli tovarna, da imajo kadilci res toliko denarja, da lahko dajo za 20 Zeta
cigaret namesto 45 kar 60 din. tn še več? Mogoče st v tovarni želijo, da ne bi sploh več kadili? Naj bo kakor že, mi prosimo samo, da uprava tobačne tovarne poskrbi, da bodo kadilci dobili za ta razmeroma drag potrošniški izdelek pošteno ln pravilno polnjene cigarete, kakor je to v naši socialistični skupnosti pač samo ob sebi razumljivo.	Prizadeti.
pa trdijo, da so jih v Soli učilt, da ima 1 tona 100» kg Kdo ima prav, bo odločila kakšna tretja oseba. Mi vemo samo to, da potrošniki nikakor nočejo plačevati računov za 1000 kilogramov premoga če ga dobe le 950 kilogramov.
Takih in podobnih zgodbic slišiš v tem kraju vsak dan dovolj. Upajmo, da bodo zgornje povesttee opozorile prizadete, da delajo pač tako, da bo to ljudstvu v korist, ne pa v njegovo škodo ln v spotiko.
nik, Molič, Tolsti vrh, Rogaška
gori
vxu, 11'	<1: ■ „ ■ ■ , - ^
(piramida z odžaganim vrhom), Ivanjs«!^ spredaj Turje, spodaj vas Sirje, Ključe^? za njo Veliko Kozje. Lisca, Bohor, KuinP", sko koleno Save, zagrebška Medvednica 1®%%.
sko koleno Save, zagrebška Medvednica >--a meh Gorjanci spredaj uad Radečami Bra^,
Svibno pod starim pečevitim kupom s rim gradom Ostrovrharjev, vas Lesko*,f
Jalna 7. a n ir* aivtrlai M;t-r»«ba rirvlinn Z
Jalna za njo spodaj Mirnska dolina.2 kronogom in vas Št. J ur pod Kumom •* kum).	j.
Vsi dostopi na Kum so speljani po “C, jaznih senčnih gozdovih z lepimi planiStL mi travniki in jasami ter nudijo izleW*j.
-	-	e
Hrastnik ali Trbovlje (2 do 2 in pol 6*,. dalje s poštam Zagorje ob Savi mimo r?“|,
dalje s poslam Aagorje ob Savi mimo f -nika ter preko Završja (Cebulova doli®”, 3 in pol ure, ali pa s postaje Zidani (po škratovi dolini). 3 in pol ure. Izletu'^.
se priporoča, da si za vzpon izberejo -. krajšo pot — pn povratku pa 6e odločijo^, drugo smer, kajti vsaka pot ima svoje r sebnosti in zanimivosti, ki so mikavne ^ planince in druge prijatelje narave. P»K,3. Hrastnika in Trb< velj so izvrstno mar«1^ ne. Iz Trbovelj so možne celo dve emeri sicer ena preko gorskega naselja Dobo gl do koder drž lepo speljana položna ceSjj. druga daljša pa čez Završje in Čebulovo M"
lino, kjer se pot spoji s smerjo iz Zagona Planinska postojanka na Kumu. JA-f upravlja Planinsko društvo »Kum« v Tri^j
ljah, ima dve stavbi, v katerih je zaM+L 30 ležišč. Za večji obisk je pa pripravil6,,.
prenočišče na senu v bivšem Pavličevem L mu. Postojanka je dobro založena, osk* točna in solidna ter po zmernih cenah.
Domačim planincem in izletnikom PrlL ročamo obisk Kuma šele v nedeljo. 'L gusta, v zgodnjih jutranjih urah, me“Lt-ko je za planince in dnuge izletnike neje, da pridejo na Kum že v soboto, 2. gusta- Pri oddaji prenočišč se bodo sevvi,
v prvi vrsti upoštevali gostje iz oddalj®nL ših krajev. Za skupine, ki imajo svoje
tore, bo na razpolago tudi seno. Planinci! Pripravljajte se na
t*
sestavljajte že sedaj izletniške skupine-da bo ta tabor res zbor vseh slovenskih S nincev.	G. —
Mi taborimo
Motio iz naših gora
En dan v taboru naših planincev v Radovljici
Sonce je vroče pripekalo, v vagonu pa je bilo soparno, da si se vdajal malodušju, ko smo se s popoldanskim vlakom bližali Radovljici. Polja ob železnici so bila od suše uničena, suha trava obžgana; mala Iskrica lokomotive je napravila požar. Postaja Globoko, kratek predor, vlak je zaškripal ln ustavili smo se v Radovljici.
Radovljica Je postala letos nekak'eldora-do tabornikov, medtem ko Martuljek in Kranjska gora pešata. Sicer pa nudi Radovljica veliko več ugodnosti. Ze ko zaviješ preko mostu nad železniško progo po cesti proti Lancovem, zagledaš lično skupino šotorov. To je tabor Planinskega društva »Kum« v Trbovljah, kjer letuje trenutno 27 članov tega društva Na mostu čez Savo se ustaviš in šotori te prijazno pozdravljajo skozi vejevje. Ob mostu ti deščica pokaže smer, nato pa sledi prava planinska markacija vse do
A N 1M 1 V O S TI
V nedavnem viharju na severnem Atlantiku se je potopila nizozemska tovorna ladja »Luciane« Na njene klice na pomoč je priplula šele čez enajst ur neka angleška vojna
l»» v«n	enčl 1 — c n m o anarvn Al Oti D n/t -
ladja, ki pa j© redila samo ©nega Mana po
61 a-
sadke — kuharico Liso Paan. Med vsem) Čla ni posadk© s© i© lamo ona lahko obdržala ha vodi — to pa zato. kor jo tehtala 156 kilogramov. Debelost je to^ej včasih tudi koristna. ,
V mestnem gledališču v Mainzu v Zahodni Nemčiji so med predstavo neke veseloigre izpod odra nenadoma zasličali klice na nomoč Ti pa niso bili predvideni v igri in tudi niso prihajali iz uat, kakega igralca, marveč iz ust mestnega župana. Ta jc namreč štel za svojo dolžnost, da pogleda, kako mestni gasilci opravljajo svojo varnostno službo v gledališču — v temi pa je za odrom padel v tri metre globoko jamo.
Na Bavarskem so pred kratkim razglasili uredbo, po kateri je postala cena vrčku piva za 13 pfenigov dražja. To povišanje cene pa je izzvalo med pivci piva ▼*! ogorčenja.
o------g pr\M<
kajti Bavarci
evajo pivo med sestavne
dele prehrane, ne pa za luksua.
Ko so kontrolorji števcev in in kasen ta električnega podjetja v danskem mestu V»* horg terjal: povišieo plače, je ravnatelj to zahtevo odklonil g tole utemeljitvijo: »Dognali »mo. da gospodinje našega mesta povabijo inkasante najmanj desetkrat na dan na čašo kave ali čaja s prigrizkom. Služba inkasanta je torej prav prijetna in zato ne vidimo vzroka za povišieo plače.«
seg. Za ta nov »šport« je značilno, da ga go-
v kupeju električne žarnice in 'jih enostavno »zabrišejo« sko*i okno. Železniške družbe stoje pred reanlm vprašanjem, kajti vsak mesec postane veo kot dva tisoč žarnic žrtev tega. novega »športa«. Tako so nekateri predlagali, da bj na obeh straneh železniške pro-
ge razpeli posebne mreže, da bi se jz vlaka pometane žarnice ne razbile. Bilo bi jih mogoče pobrati tn spet namestiti v vagonih Spet drugi so prišli na misel, da hi začoli izdelovati žarnice iz nezlomljivega stekla. Zmagal pa tv najbrž tretji predlog, ki je najcenejši in najenostavnejši, namreč da železniške družbe uvedejo v vlakih nekaj ne: razsvetljenih vagonov, ki bi bili rezervirani za mlade, zaljubljene pare.
Nesreča nikoli ne počiva
Ta naš doma« pregovor je kar res- | da nesreča nikoli ne praznuje. Pn ničen, čeprav nanj radi pozabljamo. To spravljanju sena je bil premalo pre-velja tudi za pionirje, ki na marsikaj , viden m je padel s kozolca tako ne-
V Angliji, klasični deželi športa, »e je po poročilih njenih čnsnikor razvila neka nova vrat* športa, ki j* zavzela ž* kar širok ob-
pozabijo. No, pa saj ni čudno. Kako ne bi pozabili, zlasti v počitnicah, ko so prosti in se njihove šolske skrbi umaknejo čisto drugim.
V počitnicah imajo pionirji vse druge skrbi in misli. Nekateri obiskujejo različne kraje naše domovine, drugi taborijo, kjer delajo razne pohode in Izlete, plezajo, gredo se partizane, se spoprimejo s sosednimi tabori in podobno, pa jim pri tem marsikaj uide iz glave. To pač ni čudno. Veliko naših pionirjev pa v počitnicah spet pridno pomaga doma pri delu
Med takimi pionirji je tudi Peter Oblak iz Dol pri Litiji. Najbrž je tudi on v počitniškem pozabljanju pozabil,
srečno, da si je zlomil obe roki. Sedaj leži v bolnišnici. Naš Petrček pa ima tudi smolo: pozimi si je zlomil nogo; ni še pozabil na tc, čeprav rad pozablja, pa ga je že doletela druga nesreča. \ omenimo še to: Petrček . bil nezgodno zavarovan in je dobil zavarovalnino bogato izplačano; tudi v i -m primeru mu jo bo zavarovalnica izplačala.
Dragi pionirji — dobro Izkoristite počitnice! Ob vašem počitniškem delu in veselju pa seveda ne pozabite, da nesreča nikoli ne počiva. Pazite na vaše zdravje!
Petrčku pa želimo vsi skupaj, da bi bil kmalu spet zdrav.	M. D.
tabora. Prispel si v tabor, ozka brv drži preko vode na prikupen, majhen travnik, kjer stoji osem šotorov. Se predno prekoračiš brv, že opaziš živo gručo taborečih pri svojem delu. Travnik Je kakor majhen otoček, obdan krog ln krog z vodo, ob bregu Save pa stoje borovci ter visoke smreke, ki namakajo korenine v savski strugi. Preko Save pa se na višini zlatijo strehe Radovljice.
V taboru Je vse živo; dekleta so zaposlena v kuhinji pri pomivanju loncev, moški ln deca pripravljajo drva, druga skupina pa se kopa in sonči. Tabor Je bil sicer namenjen samo oddihu, kajti letovalci so večinoma delavci s vojimi družinami, vendar Je naš delavec menda že vzgojen tako, da še med oddihom ne miruje.
Ves dan so vsi v kopalkah ln ožgani od sonca. Radoveijčani so jih prav prijazno sprejeli, zlasti gospodar travnika tov. Zupanc jim gre v vsakem pogledu na roko, kajti Trboveljčani so že njegovi stari gostje. In pa — kakor pravijo — Specialiteta, kajti že prvi dan so prinesli Radovljičanom dež, ki so ga tako potrebovali. Kljub nevihtam pa taborniki niso Izgubili dobre volje. Danes spet Bije najlepše sonce.
Prvi in drugi dan je bilo dovolj dela za ureditev tabora, zlasti kuhinja Je delala letovalcem preglavice No — sedaj je že vse
uroionn ven ’ on nHui i a hfPThihnn Hmtin 1A
urejeno, vse se odvija brezhibno. Hrana Je dobra in zadostna. Posamezni taborniki, ki so bili skraja še nekako bolj tuji, so postali sedaj ena sama družina, kjer so mladinci enakopravni s starejšimi. V taboru vlada najlepša sloga in povezava — pravi demokratski duh. Vsi se pripravljajo na daljše in krajše izlete po okolici ter na obiske sosednih taborov, ki Jih Je letos v bližini vse polno. Program taborečih Je sicer .jnalo drugačen kot pri tabornlklh-plonlrjih, kajti naj-starejšl član tabora Je star že 60 let. naj-mlajšl pa jih ima komaj šest. Zaradi tega prevladuje tukaj bolj oddih kot pa pravo delo.
Pionirji in pionirke šole na Dolu šli taborit na Kal. Sredi smrekov™ gozda smo razpeli šotore in nastal* 5 »majhna oasicat. Drugi dan je tov* dal povelja.	^
Napravili smo že več izletov. Sii na Klobuk, k piramidi na Mrzlico■ D smo že tudi na Šmohorju.
Pred Dnevom vstaje simo zSi'!Lj, dva kresova: enega na kalski pl*„Si
■ “
enega na icatsKi
da so ga videli v Hrastniku, drU°jJ
pa na piramidi. Tega so lahko na Dolu.	A
Zvečer zažigamo taborni og* Okoli njega sedimo in se razgovar Zajtrk, malica, kosilo, popoldne si
malica in večerja so obilni in dobri' Da bi še dolgo ostali na Kalu in
veselili!
Metka Dolanc, učenka lil. razr. osn. šot* na Dolu pri Hrastniku-
Kaj bo s polomljenim lesort v naših gozdovih?
td^
Letošnji februarski sneg je napravil ^ v litijskih gozdovih velikansko škodo-.,])'
mil in H rnvtn hrn» ravlilro n A VTStO .,u p*
mil Je drevje brez razlike na vrsto “ l» tako da ga leži na tleh v obliki deb«1 tf
umi aa ga iezi na weu v uuniu —r .ah tankih debel, vej tn vejic po gozdov posebnih kmečkih lastnikov še danes h, g tine in stotine kubičnih metrov. Medt® + so državna gozdna gospodarstva svoj® dove večinoma očistila se zasebniki čiščenje svojih gozdov očlvidno ne zdLjet)!
Res Je. da so državna gozdna dala polomljeno drevje na razpolBgo mur proti zelo malenkostni odškodnin*' t zasebniki mogoče ne bi zmogli «>* -T
ob vsem.
hoteli storiti — vendar Je ob vsej' ..e-treba le pomisliti na nevarnost, da segal% lubadar, ki bo morda uničil še večje *j^e>
je tudi z drevje le pridobili
1
nizkimi odškodninami _rags JJ
komplekse kot pa sneg Končno bi P*
laže zmogli plačevanje davkov, z» p.
nekaj denarja. "gte<’
iiš> rtavlfnV Z® **. f
pravijo, da Jih komaj zmorejo.
Sonce se je ravno poslavljalo tam za Triglavom, ko smo ae morali a težkim arcem posloviti od prijaznih tabornikov. Izročili so nam prav lepe pozdrave za vse tovariše, ki so ostali doma, ter Jih prav prisrčno vabijo na obisk in da tudi oni prežive svoj dopust pod šotori v svobodni naravi, kjer al bodo spet nabrali novih moči za svoje delo.
izdaja okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuj, uredniški odbor. Odgovorni urednik Stane
Šuštar. Tiek Tlekarne »Ljudske pravice« Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, uprava rudnika Trtovlje-H rastni k. Telefon št M. — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah št. «14 90332-3
—	Liet Izhaja vaak četrtek — Rokopisov ne vračamo: prispevki za list moralo biti v uredništvu injkneueje vsako nedeljo zjutraj
—	Mesečna naročnica M din. četrtletna 60 din. polletna 120 din, celoletna 240 din
—	Posamezna številka na 4 straneh »tane v kolportaži i din. na * straneh pn * din
O B | A V $
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA
Od 2. VIII. opoldne do 4. VlO- d dr. Vladimir Komorovsky v ambuia«
Gostinsko podjetje »PotnJŠ^fj^
jdiV
Hrastniku sprejme v službo
rano natakarico, ki ima tudi ^^e '
kuharice. Prednost imajo doma . svojim stanovanjem. Nastop takoh
TVD Partizan, Trbovlje, razpis*^*rfij) hišnika. Stanovanje v Domu, P1* ,Dv V govoru Ponudbe poslati na n**' ur Partizan, Trbovlje. Prednost imajo
jenci — profeslonlstl.

V Knezodotu sem 19. julija i**B „.0' Jopič. Polten najditelj naj ga odda P gradi v upravi našega Usta.