110. Stnllki. ntt, 1913. XLVI. leto. L ^ .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto.......K 24 — pol leta ••••••• . 12 — četrt leta ...••. . 6'— na mesec «••••« 9 2*— v upravniStvu prejeman: ćelo leto. • • • f . . K 22*— pol leta .••»••• . 11*— Četrt leta' na mesec 550 1*9J Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflova mlic« ŠL 9 (v pritličja levo,) teltfon šL M. Iiba|a viak taa iv«Ćer UviMrtl Bttelf« In prainike, Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari —— Posameua fttevllka vel|a 10 vinari«*. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „narodna tUkarna" telefon ftL M. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: > za NemČI jo: ćelo leto. pol leta . četrt leta na mesec K 3O— K 25*— I ćelo leto ... 1 "V— I • g.,^ 1 za Ameriko in vse druge dežele: ! 2-30 I ćelo leto.......K 35.-* Vprašanjem ^leđe Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zrtamka. Uprarništvo (spodaj, dvorišče i evo). Enaflova nlica at. 5, telefon at 85* Državni zbor. D u n a i, 15. maja. Grof Stiirgkh je danes molčal. Spletke, ki jih je skoval z zbornič-nim pređsednikom in grožnje s kate-rimi je hotel zbornici zamašiti usta, nišo pomagale. Vlada ni mogla pre-preciti debate in odločnost katero so stranke pokazale, jo je tuđi odvrnila od prvotnega nacrta, poslati zbornico takoj prvi dan zopet dotnov. Gro! Stiirgkh pa se seveda potrudi storiti vse, da izgubi zunanja debata na svoji važnosti — s po-močjo dobrih prijateljev se mu je posrećilo jo potisniti v budgetno raz-pravo, v kateri hoče tuđi on sam spregovoriti o perečih vprašanjih zu-nanjepolitičr.ega položaja. Ako bi bil to storil danes, potem bi se bila vne-la seveda o njegovih izvajanjih posebna razprava, ki bi bila mnogo demonstrativnejša in pomembneiša kakor ona v okviru proračunske debate. Toda item. Naša zbornica bo navzlic danes izrečenemu mnenju ministrskega predsednika, da se o zunanjepolitičnih dogodkih zadnjega časa v parlamentu ne more govoriti, ker se hiso postali »historični <, raz-pravljala o zunanjepolitični situaciji. Da razprava za naše državnike ne bo prijetna, to dokazujejo že interpelacije, ki so jih danes skoraj vse stranke viožile. Interpelacije vsebu-jejo po većini oštro kritiko naše politike ter zahtevajo brez izjeme uki-njenje nekaterih za splošni notranji napredek države skrajno težkih odredb, zlasti pa takojšno odpušča-nje reservistov. Z nemške strani se poskuša že danes namigavati, da bodo Slovani porabili priliko, da oškodujejo interese monarhije« ter ponižajo državo pred svetom- To denuncijatorično podtikanje ni treba še posebej za-vračati. Ako kritizirajo Slovani politiko naših diplomatova storijo to v izvrševanju svoje narodne dolžnosti, ki je (in to lahko trdimo) tuđi dolž-nost onega pravega patriotizma, ki ne zapira oči in ušes ter ne maši svojih ust. kadar je treba sprecrovoriti kritično besedo. svariti in zahtevat! zboljšanje. Nemški denuncijanti pre-drzno trdijo, da se pravi kritizirati diplomate — napadati državo. Danes so jih lastni rojaki na laž postavili. Baš nemški nacijonalci Langen-hahn, Humrner in tovariši so vložili silno oštro imerpelacijo proti enemu izmed avstrijskih diplomatov, kate-rega delovanje je izpostavljalo državo tekom balkanske krize ponovnim težkočam in naravnost izzivaio najraznejše nevarne konflikte. Interpelacija obtožuje šefa presbiroja v zunanjem ministrstvu, dvornega svetnika Kanio naravnost zločin-skega početja ter mu skoraj direktno očita, da je njegovo hujskajoče delovanje v sumljivi zvezi z raznimi borznimi manevri . . . Mi Slovani in zlasti Jugoslovani nismo sli nikdar tako daleč, obsojali smo početje dvornega svetnika Ka-nie, toda nismo mu očitali nečastnih motivov. In vendar so nam takrat rekli, da grdimo državo, ker obsoja-mo presbiro. Ali vzdržujeio enačbo diplomat = država? Zbornica se je pecala s popolno-ma nepolitičnim predlogom zamiranja trgovin, toda vse misli so se sukale okoli vprašanj, ki so v neposredni zvezi z balkanskimi dogodki. Izjava grofa Stiirgkha v konferenci parlamentarnih načelnikov. da je upanje bjl *x>polno mirno rešitev zu-nanjega položaja sicer utemeljeno, da pa njegov razvoj vendar še ni zaključen, se je mnogo komentiralo. Parlamentarni krogi domnevaio. da smatrajo državniki albansko zadevo še za zelo zapleteno, domnevajo pa tuđi. da pomenja nerazveseljiv pri-držek grofa Stiirgkha dementi onih vesti, ki so zatrjevale, da se bo od-puščanje reservistov neposredno pričelo. Dober vtisk je napravilo u radno obvestilo o razveljavljenju izjemne-ga stanja v Bosni in Hercegovini. Ker se je minister Bilinski k temu koraku odločil, čim je izginila nevar-nost vojnega konflikta s Črr"> goro, se zdi res verjetno, da so bili za uvedenje izjemnegra stanja rr rodaj-ni predvsem vojaski razlogi. lugo-slovanski poslanci pa očitai ■ ministru Rilinskemu s tem večjo upravi-čenostjo nespretno postopani* : kajH iziemno stanje je zadelo sk >raj iz- ključno le srbsko prebivalstvo — za-kaj le to, če so bili za njega uvedbo merodajni zgolj vojaški obziri, ki narodno ne niorejo razločevati med Srbi in Hrvati, pravoslavnimi, katoli-čani in muslimani? 2alostne razmere na našem jugu so sicer našle že v današnji seji oster odmev. Posl. Biankini je stavil tezadevno vprašanje na predsednika zbornice, oštri ton njegovoga govora pa je vzbudil v enem delu nem-ških poslancev najnižje instinkte in žalostno znani posl. Jerzabek (seveda kršćanski socijalec) je imel pre-drznost obkladati posl. Biankinija s priimkom veleizdajnika! O izgledih danes pričenjajoče spomiadanske sesije so si stranke precej na jasnem. Mnogo se ne bo storiio in finančni nacrt nima mnogo šans. Tem važnejši za uradnistvo je zato sklep »Českega kluba<, ki je sklenil v slučaju, da se finančni nacrt spomlacji ne izvede, predlagati razveljavijenje junktima med finanč-no reformo in uradniško pragmatiko. * Izmed mnogih interpelacij o zunanjem položaju, ki so bile danes vložene naj navedemo ono posl. Kramara, Ravniharja in tov. Interpelacija konstatira, da težke gospodarske krize, ki vlada v» monarhiji, ni povzročila toliko balkanska vojna, kakor pa naše izredne vojaške priprave, ki so tisočerim družinam od-tegnile krušne očete za dolge mese-ce. To trajno stanje pripravljenosti v tako velikem obsegu nikakor ni bilo upravičeno, ker ima vojaška uprava vendar dragocene in točno deiu.ioče mobilizačne naprave na razpolago, ki bi ji s pomočjo obsto-ječih dobrih prometnih zvez omogo-čile naglo nabrati potrebno armado. Voiaška pripravijenost nas je finan-cijalno ruinirala, davčni vijak bo na prebivalstvo še hujše pritisnil. stro-Ške hodemo poplačali na ta način, da bodemo zadrgnili produktivne izdatke ter zapostavili kulturne in gospodarske irrterese. Poleg vsega pa je bila naša zunanja politika taka. da se ie bati. da se bo razrešilo balkansko vprašanje popolnoma v nepro-speh inonarhije. Osnovanje avtonomne Albanije ne pomenja le trajne nevarnosti z ozi- rorn na naše razrnerje napram balkanskim ciržavam, temveč tuđi za naše odnošaie napram Italiji in za splošni svetovni mir. Interpelacija zaliteva pojasnila o vodilnih idejah naše politike, za-hteva pa posebno, da naj vlada izredne vojaške korake opraviči ter poda precizne izjave, kdaj se bodo smeli vrniti vpoklicani reservisti k svojim zapuščenim rodbinam. Inter-pelanti izrekajo bojazen, da se je Av-strija spustila z Italijo v dogovore, ki ogrožajo naše vitalne interese v Adriji ter pozivljajo ministrskega predsednika naj izjavi v koliko so vesti o avstrijsko-italijanskem dogovoru resnične, oziroma na kateri podlagi je bila dogovorjena albanska kooperacija, zlasti ali je Avstrija res dovolila, da gredo Italijani s a m i v Valono. V naslednjem spopolnjujemo po-poldansko sejno poročilo: Ko je zbornica izročila predloge o zapiranju trgovin obrtnemu odse-ku, je razpravljala o nujnem predio-gu posl. Tobolke in tov., ki zahte-va za državne uradnike splošno uvedbo stanarine, mesto aktivltetnih ćoklad. Govorila sta posl. Winter in Erb, ki sta oštro prijemala vlado zaradi njene indolence napram naj-važnejšim socijalnim težnjam urad-ništva. V ostrem vprašanju na predsednika poudarja posl. Biankini, da ni dežele, ki bi trpela vsled nesrečne naše politike toliko kakor Dalmacija. Tam je vse mobilizirano, kmet, obrtnik, dijak, učitelj. Sole so zapne, kmetije propadajo. dežela se nahaja pod vojaško diktaturo. (Predsednik pozivlia govornika k stvari.) Posl. Biankini: Voiaski krogi ne razumejo naravnih simpatij Jugoslo-vanov za balkanske brate, vsled tega jim je v Dalmaciji vse sumljivo. Na stotine častitih državljanov se Ši-kanira in obsoja. uradnike ukorava-jo. izjave simpatij se kvalificirajo kot veleizdaja. (Predsednik ponovno kliče k stvari.) Posl. Biankini: Vojna nevarnost je odstranjena. Naša diplomacija je izvojevala skadrsko ši-mero za ceno ene milijarde. Arnavti ji morajo biti hvaležni. avstrijski davkoplačevalci, zlasti pa Slovani ji ne hodo hvale peli. Ko se je razvija- la kritična situacija, je obvarovala Crna gora Evropo in zlasti monarhijo velike nesreće. Zahvalni moramo biti heroičnemu kralju črnogorskemu (izzivalni klici na nemški strani, Jerzabek: ta pustolovec!, protest pri Jugoslovanih in Čehih), ki je z naravnost nadčloveškim samozataje-vanjem preprečil v zadnjem hipu evropejsko vojno. (Dobroklici, krik in zmerjanje na nemški strani.) Predsednik grozi odvzeti govorniku besedo. Posl. Biankini: Kadar bodo poznali avstrijski diplomati besedo »hvaležnost« tuđi napram Slo-vanom, potem bodo zgradili pred dunajskim zunanjim ministrstvom kralju Nikolaju spomenik, ker se mu imajo zahvaliti, da se je monarhija izogniia najnepopularnejsi in najne-potrebneiši vojski, (Divje vpitje pri kršč. socijalcih, Jerzabek: To srne ta clovek v Avstriji govoriti. To je od-krito veleizdajstvo! Ogorčeni protestni klici pri Jugoslovanih) in si prihranila sramoto, da je izročila ključe Jadranskega morja Italiji! Predsednik vzame govorniku besedo ter jo podeli posl. Kemetterju. Posl. Biankini govori naprej. Ker vlada splošna razburjenost in veliki nemir ga ni več razumeti. Nekaj časa go-vorita Kemetter in Biankini istočas-no. Zbornica se Ie počasi pomiri. Po nekaterih drugih vprašanjih zaključi predsednik sejo. Prihodnja seja jutri. _________ Proračunski odseli. Proračunski odsek je včeraj izvoli! naraesto dosedanjega predsednika Korytowskega poslanca dr. Germana za predsednika. Dr. Steinwender je referiral o centralnem računskem zaključku za 1. 19T3. Dr. Ellenbogen je izjavil, da ima zbornica samo navidezno pravico sklepati o proračunu. Blagajniške za-loge nišo nič drugega nego neke vrste dispozicijskega fonda ogromne visokosti. Knezoškofu Jegliču se ie prej posodilo 600.000 kron proti enemu odsiotku. zdaj pa proti štirtm odstot-kom. Višje obrestovanje |e sicer na-« predek, da pa ta knezoškof teh Štirih odstotkov sptoh ne plaču]e, je veliko LISTEK. Hotarjeva sablja. Spomini strahopetnega junaka. Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k. (Dalje.) In, ker sem osupnen s papirjem v roki obstal, me je g. Lefoulon de la Rate prijateljsko prijel za rame in potisnil ven ter dejal: — Idite, vrli vojščak, kamor vas kliče glas slave. Oj! da ne morem poleteti z vami in deliti vaše nevarnosti in vašo slavo! -Kdo vraga ga ovira,^ sem si dejal med tem ko so se mi vrata za-prla pred nosom, »rad bi mu odstopil svoje mesto.« Doma je bila stvar pač nekoliko drugačna. Soproga, boječa se mojih očitani, me je prehitela ter mi napravila silno sceno. Hlinila je namreč mnenje, da sem prosi!, da se mi do-voli iti v vojsko. — Ne idi, Onesime, prosim te, le tulila oklepajoča se me. — Saj bi vendar sam ne, želei nič drugega! — Čemu bi se podaja! v nevarnost v tvojih letih, pri tvojem deli-katnem zdravju? je nadaljevala. Ali imaš toliko moći, da se bos lahko pretepaval s pandurji, Baskiri, ulan-ci in vsakovrstnimi drugimi tolo-vaji? — Ne verujem, sem vzdihnil. — Posabljan bos, fiziliran, od topove krogle ustreljen in jaz bom postala vdova v cvetu svoje dobe! — Pa kaj hočeš naposled vendar, da naj storim? sem zajecal ves izmučen vsled teh nesrečnih prero-kovanj, če poskusim se skriti, me bo ta peklenski žandarmerijski kapiten že znal izslediti; potem bo pa vojno sodišče govorilo in ustrelili me bodo! Ne, ne! Preveč se bojim, rajši bom kar lepo šel. Vsled tega sem poklical Blai-misseta in naročil sem mu, da sporo-či Ijudem stotnije odhodno povelje, ter da jih zbere prihodnji dan, ob sedmih zjutraj pred mestno hišo. Odšel je urnih krač, klobuk na uše-su in zvižgaje: »Varujmo carstva blagor«. Jaz sem porabil del noči z ure-ievanjem prtljage, otopel vsled tar-nanja in prinoročil svoje soproge. Prihodnji dan, 2. decembra 1813, sem se postavil oblečen v čisto novo uniformo, s kožuhovinasto čepico, ki je bila vzrok vsega mojega zla, sabljo ob strani, na čelo svojih dve-sto mož (spričo budnega očeša žan-darmerijskega se ni mogel nihče od-tegniti pozivu) in odkorakali smo proti Meaux. \la4al je mal, precej suh mraz, dokaj prijeten na marš. Korakal sem ob strani svoje male čete in popil sem od časa do časa požirek izvrst-nega konjaka, s katerim mi je so-proga napolnila precej obilno slamnato čutaro, ki mi je visela ob strani. Moji gardisti so. sledeči Blai-missetovem zgledu. intonirali, da so poživili korak, refrene gardnega kora. Ker so bili oboroženi in obleženi na lastne stroške. je bilo v njihovi opravi zelo mnogo fantazije. Malo jih je bilo, ki so imeli po-polno uniformo: bila je to zmes vsa-kovrstnih vojaskih in civilnih oblačil. Vendar pa so skoro vsi, ćelo na civilnih oblekah nosili rdeče epolete in kožuhovinasto čepico, insignije franeoskega grenadirja v onem času. Na ta način bi bila mogla stotnija od daleč napraviti še nekam vojaški vtisk. brez zastarelega, še vedno v pikah obstoječega orožja. Pogoltnili smo precej čilo 18 ki-lometrov, ki so nas ločili od Lagnvja, kjer smo se ustavili okrog poldneva, da zajtrkujemo. Toda po obilneni obedu, ki smo ga zavžili v gostilni »grand Saint Elvi,« je hoja očividno začela postajati počasnejša in število zaostalih je tako hitro raslo, da sem se že bal, da pridem sam v Meaux kot reprezentant stotnije Bourdon-nois. Blaimisset je, potem, ko je bil naložil svoje orožje, drugo za drugim v voz za pratež, na moje veliko začudenje izginil med prvimi. Toda ko so se prikazali na veliki cesti trioglati klobuki štirih ali petih žandarjev na konjih. ki jih je bil po-slal previdni stotnik Coqheron, da nam služijo kot arjergarda, je bila stvar prav hitro zopet v redu. Vsi zakasnjenci so nas polago-ma došli in zvečer smo prikorakali v Meau\\ polnoštevilni. IV. Kje pridobiiti resno vojaško znanje. V onem mestu nas je bilo zbra-nih pet do šest tisoč nacijonalnih gardistov, prišlih od vseh koncev pokrajine, ki smo imeli tvoriti divizijo pod poveljstvom generala Pac-thoda. m Bili smo tam nekaj dni, ko mi je krajevni poveljnik nekega večera ja-vil, da bo prideljen moji stotniji neki bivši podčastnik stare garde, ki je bil imenovan poročnikom v ta na-men. Drugo jutro sem baš mirno zaj-trkoval pred vežbanjem v gostilni »pri franeoskem dukatu«, kjer sem se bil nastanil, ko se je visokorasel častnik približal k moji mizi, me po vojaški pozdravil ter me s sledeči-mi besedami ogovoril: — Imam čast govoriti z gospodom stotnikom Bourdonnoizom, od prve stotnije grenadirjev elitnega bataljona Seine - et - Oise? — Da ž njim, sem odgovoril dvi-gajoč se s svojega sedeža. — Gospod stotnik, prisel sem, da se vam predstavim: poročnik Bu- cherv, bivši narednik v grenadir-skem pešpolku stare garde, vitez častne legije in železne krone, dvaj-set službenih let , petnajst kampanj, tri rane, določen za instruktorja vaše stotnije in z veseljem pripravljen vam služiti s svojimi skromnimi inoČmi. • — Dobrodošli, gospod poročnik, sem odgovoril. Ostal je v pozituri pred menoj, roko držeč ob svojem velikem ogla-tem klobuku, pete v isti crti skupaj, kolena napeta, rame nazaj potisnje-ne. gornji del telesa nekoliko naprej nagnjen. Pažljivo sem ga motril. Bil je, kar se imenuje strumen vojak. Velik, suh, mišice napete pod zagorelo kožo, širokopleč je bil. Veliki in kakor kljun tiče roparice ukrivljeni nos mu je visel čez že nekoliko osivele brke, ki so segale do kratkih gostih zaliscev na licih; oči so bile majhne, žive, globoko udrte pod velikimi obrvimi. Kakor vsi stari gardni vojaki nosil je dolge lase, vzadaj s crnim trakom v močan rep zvezane. Njegova navadna uniforma gre-nadirskega častnika je bia čista, kakor iz škatljice vzeta, nič ji ni bilo očitati. Dopadel mi je na priv pogled. Mislii sem sam pri sebi: »Če bi ke-daj usoda hotela, da bi se zmotil v kak spopad, bi želei videti tegale dečka pred seboj.« (Dalje prihodnjiC.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 110 štcv. fcazadovanfe. V prctekfem tetu Je državna zbornica sprejela govorni-kov predlog, naj se zbornici sporoči seznam podpor za obrtno pospeševa-nje, lujski promet itd. Posl. Einspin-ner pa je potem predlagal v obrtnem svetu, naj vlada ne ugodi temu sklepa zbornice. Dr. Ellenbogen je nato predlagat naj se seznam teh sabven-cij priloži poročilu. Govorila sta še dr. Stčlzel in Marckhl, ki je vprašal, ali je resnič-no, da vojna uprava noče refundirati trgovinskemu ministru zneske, ki Jih ta potrebuje za zgradbo telefonskih prog, ki jih je zahtevala vojna uprava. _________ Kolodvorski in šentpetrski ohraj. Politično društvo. — Nov klerikalni atentat na meste Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šent-peterski okraj ie imelo snoči v gostil-ni pri Bončarju občni zbor. katerega Sia se udeležila tuđi župan ljubljanski g. dr. Ivan T a v č a r, in deželni po-fclanec g. Josip T u r k. Občni zbor je ctvoril predsednik g. B o n č a r, ki je pozdravi! navzoče, ziasti gospoda župana, ter se spomnil umrlih čla-nov Josipa M o h a r j a in Ivana Adamiča, nakar je podal II. pod-predsednik g. Poljšak poročilo o druitvenem delovanju. Zadnji občni zbor društva se ie vršil dne 15. februarja 1911 v gostilni pri Golobčku na Sv. Petra cesti sredi volilnega boja za občinski svet. 2e prej se je vršil javren društveni shod v restavraciji hotela Struklja. pozne-je velik javen društen shod v gostilni pri Zupančiču na Martinovi cesti in večerna shoda v gostilni Možina in Goršič. Povsod je bila uđeležba s strani volilcev velika, govorili so na shodih razven predsednika gg. dr. Tavčarja. dr. T r i 11 e r, profesor R e i s n e r in Adolf R i b rt i k a r. — Razven tega je prirejalo društvo po več gostilnah okraja manjše društvene agitatorične sestanke. Nismo se še oddahnili od dela za občinske volitve. in že so prišle volitve za deželni zbor, in komaj so bile te gotove, že smo imeli pred nami volitve za državni zbor. Klaverno so pogoreli nasprotniki ziasti pri de-želnozborskih volitvah, ko so teptaje najprimitivnejše čute pravičnosti in gazeč vsako še tako malenkostno politično poštenje, izzvali ponovitev iz-volitve obeh deželnih poslancev Reisnerja in Ribnikarja. Sedaj pa se moramo pripraviti. da zopet uvedemo in zapričnemo z delom za bližajoče se volitvene borbe. Društvo se je tuđi udeležilo po-membnih slavij oseb naše stranke. Tako ie častitalo k 601etnici bivšemu županu g. Ivanu H r i b a r j u, in prav tako k 601etnici sedanjemu županu g. dr. Ivanu T a v č a r i u, kakor tuđi k le-tega srebrni poroki. Tuđi je praz-noval društveni blagajnik in bivši občinski svetnik g. Alojzij Lenček SOletnico svojega obrtovanja in mu je društvo k temu redkemu slavju čestitalo. Iz blagajnikovega poročila je po-senti, da ima društvo v Mestni hra-nilnici naloženega premoženja v zne-sku 270 K in v ročni blagajni 21 kron 66 vin., torej skupaj 291 K 66 vin. Pri volivah, ki so se nato vršile, je bi! izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Josip Turk. T. pod-predsednik: Viktor Rohrmann, H. podpredsednik: Alojzij Lenček, tajnika: Fran Poljšak in dr. Josip 'Ažman. blagajnika: Anton Bučar fn Franc Š k a f a r. Odborniki: Fran Pianinšek, Ignacij I r k i č, Ivan J a k o p i č. Na-inestniki: Ivan Goršič, liugon Wanek, Ferdinand Accetto in Ivan Skubic. Pregledniki: Engel-bert Franchetti, Fran Beber in L a v t a r. Namestnik pregledmka: Habe. Pri debati, ki Jo je sprožil gosp. J a k o p i č o trotoarju na Šentpeter-5ki cesti, o knjižnici in veselici, so se oglasili tuđi novoizvoljeni predsednik g. Josip T u r k in predsednik poli-tičnega društva za dvorski okraj g. Pustoslemšek, ki je naglašal važnost ravno kolodvorskega in šentpeterskega okraja in važnost knjižnice. Obsojal pa ie tuđi nedelav-nost nekaterih odbornikov, vsled ka-tere trpi ćelo društvo. Nato se je oglasil k besedi živo pozdravljen od članov župan g. dr. Ivan Tavčar. Dragi prijatelji! Od mene ne mo-rete pričakovati, da bi izpregovoril kako trpko besedo o društvenem delovanju, moje načelo je, da se moramo vsi, kolikor je mogoče, radi imeti in razumevati tuđi težkoče vsakega posameznika, ker nobeden ne more delati čudežev. Res pa je, da se mora društvo oživiti m priča- koval bi, da bi vzele to delo v roke mlajše sile. ki so v to poklicane. Ki i-tikovati je lahko, mi pa hoćemo vi-deti resnično deio. Polagam veliko važnost na politična društva, polagam važnost pred vsem s svojega stalilča kot župan ljubljanski. (Jpam, da ni v Ljubljani človeka, kl bi mislil, da h biti župan prljetna stvar, da Je morda me&to župana Ijubljanakega mesta kaka sinekura, kakor se ie to im pisalo v listu, ki hoče biti naše gore list in ki je trdil, da dela župan ljubljanski Ie za svoj žep. (Klici: Skandal!) Na take glasove pa se jaz prav nič ne oziram. Polagam važnost na politična društva, ki moraio biti obenem tuđi kulturna društva, vsled tega je pozdraviti misel, da se ustanovi knjižnica, kar pa se ne srne in ne more zgoditi prenaglo, marveč Ie polagoma. Kot župan in oseba pa vidim važnost političnih društev v tem, da politično vzgajajo občinstvo. Politična društva naj dajo občinstvu priliko, da se v političnih stvareh kolikor mogoče izvežba in da razumeva tuđi naloge inerodainih faktorjev. Danes se za* hteva od ljubljanskega župana vse-mogoče in nemogoče. Zahtevajo se službe, kojih nima nobenih oddati in razno drugo. Župan ljubljanski mora postati nepopularen človek. Občinstvo je treba podučiti, da zahteva Ie ono, kar je mogoče in kar je res upravičeno. Če zahtevate danes trotoar na Šentpeterski cesti, je to pametno in upravičeno, dasiravno mo-uoče vaše želje morda letos še ne bo mogoče izploniti. Občinstvo je treba privaditi temu, da ni mogoče vseh njegovih želj takoj izpolniti. Posebne važnosti pa je. da naj se volilci že vendar privadijo, da nišo ob vsaki priliki takoi ogorčeni. To je opažati prav pogosto, vendar pa se isti vo-Hlci ne zlase tarn, kjer bi mogli kaj doseći. Nobenih želja ne izrečejo, pri-tožujejo se pa pozneje, da človek ni vedel za njih misli. Tuđi za to polagam važnost na politična društva, da lahko dajo točne, resnicne in prave informacije. Posebno važna naloga političnih društev pa je naša obramba za bo-doče mestne volitve. Naše sedanje stališče moramo kolikor mogoče utr-diti in kolikor mogoče razširiti delo-krog naših političnih društev. Prepričan sem, da bo vaše društvo tuđi v tem oziru lahko uspešno delovalo. Važno se mi zdi, da ostane Ljubljana v naprednih rokah. Rekel sem že, da postane vsak ljubljanski župan nepopularen. Jaz na to nič ne dam, nisem navezan na županstvo in moja osebnost z žnpanstvom tuđi nima ni-Cesar opraviti. Vendar se mi zd! važno, da ostane Ljubjana v naprednih rokah. Ne da se tajiti, da skuša naša nasprotna stranka popolnoma udušiti Ljubljane Ne bom vas spomi-njal v tem pogledu na cestni zakon in na melijoracijski zakon, ki bosta ob-čutno pomnožila plačevanje ljubljanskih davkoplačevalcev. Vse. kar sto-re naši nasprotniki, ima namen dati Ljubljani udarce in Ljubljano uničiti. V zadnjem času se je deželni odbor potegnil za podržavljenje dolenjskih železnic, to pa samo zato, da se dežela i ^nebt poroštva za te železnice, oziroma da dobi v roke železniški fond, ki znaša za dofenjske železnice 1300.000 kron, ki bi jih potem dežela lahko porahifa za druge namene. S tem pa izgubi Ljubljana celih 110.000 kron popol-noma do zadnjega vinarja, kar bo Ljubljana prav težko pogrešala. Vsi veste, da nisem dobil, ko sem prišel na magistrat, polnih blagajen. Nikdo pa ne upošteva, koliko skrbi sem imel, da sem dobil v teh časib denar za zgradbo kanalov-zbiral-nikov. V teh časih dobiti en milijon kron, se pravi skoraj delati čudeze. Sedaj pa se pripravlja še drug atentat na mestno občino. Osuše van je Bar ja je stvar, ki bo morda koristna za kmečko prebival-stvo na Barju, za Ljubljano pa je osu-sevanje Barja zelo draga stvar. Me-?to bo izdalo za nove kanale in za mostove več kakor poldrug mlHjon kron. Dela pri kejih bodo stala tuđi še kakih 200.000 kron. Sedaj pa |e prišel deželni odbor na novo misel: Dela za osuševanie Barja so zelo draga. Pole« tega pa izvedba dela, kakor se mi je povedalo, ni posebno srečna. Tehtilki pravilo* ćelo, da bodo čez 50 let povodnll nm Barju kljub sedanjiin ogromnim izdatkom ravno take kakor danes. In vendar ie bil do danes že preko-račen proračun za ta dela skoraj za 2,000.000 kron. Sedaj se kuje v deželnera odboru nov zakon, po katerem nal nosilo trn presežek zopet interesenti po istlb odstotkih, kakor so |h PteĆaJl pri prvotaii stroiklh. Ljubljana bi morala tedaj nositi tuđi od tega presežka 10 - in plaćati zopet kakili JM4KMI K u te naprave. tBurni klici protesta!) Res je Ljubljana oni objekt v deželi kranjski, iz katerega se najbrže iztisne denar. Deželni odbor in dc-želna uprava smatrata Ljubljano za ono kuro, ki leže zlata jajca in politika večine našega dežclnega odbora gre na to, da bi iztisnila kolikor mogoče zlata iz Ljubljane. Pri tem pa postopa, kakor ona ženska, ki je imela kuro, ki je legla zlata jajca. Skleni-la je zaklati kuro, da ji izbrska zlata jajca. Zato pa je v korist ljubljanskega meščanstva, da ostane mestna ob-čina v naprednih rokah. Mi se borno branili do krajnosti, da ne borno igrali vioge zaklane kure z zlatiini jajci. Če pogledate, kako postopajo občinski svetovalci S. L. S. v občin-skem svetu, morate priznati vsi, da bi dežeta iztisnila iz Ljubljane lahko vse, če bi imeli oni vedno odloćilno besedo. Dežela bo dobila vsled cestnega zakona od Ljubljane vsako leto vsai 120.000 kron. Ljubljana bo morala to plaćati. Vsled melioracijskega zakona bo dobila dežela rahlo računano tud] najmanj 120.000 kron, skupaj tedaj 240.000 kron. V občinskem svetu je bil stavljen predlog, da naj dežela da za zgradbo kanalov zbiralnikov, ki so vendar velika melijoracija, vsaj kakih 50.000 kron. Rekli smo nadalje, ker plačuje-mo za ceste po vsej kranjski deželi tako velike vsote, da naj nam da dežela vsaj 30.000 kron za naše ceste, ln vi, kakor vsak Ljubljančan, ki ni imel zaprtih oči, ste videli in opazili, da so mestni svetovalci S. L. S. bili proti temu in nišo glasovali za predlog. Mestni svetovalci S. L. S. nišo bili za to, da bi dobila Ljubljana, ki bo pla-čevala deželi na leto 240.000 kron, enkrat za vselej 80.000 kron ali morda 100.000 kron. Če bi tedaj dobila ta stranka ve-Čino v ljubljanskem občinskem svetu, bo zadovoljna z vsem, kar bo zahte-val deželni odbor, bo zadovoljna tuđi, da se Ljubljana zakolje kakor kokoš, ki ie nesla zlata jajca. Pozdravljam tedai to vaše zborovanje ter sem prepričan, da se zavedate v pol-ni meri naloge, ki vas caka. Dolgotrajno burno pritrjevanje je sledilo županovim besedam, riakar je g. V. Rohrmann v kratkih be-sedah pojasni! stališče naprednesa občinstva z ozirom na vodno električno centralo ob Ljub-Ijanici ter je bila od občnega zbora sprejeta sledeča resoJucija- Zborovalci. zbrani na občnem zboru »Naprednega političnega in gospodarskega društva za kolodvorski in šentpeterski okraj dne 15. maja t. !., izjavljajo, da smatrajo posest vodnih sil ob Ljubljanici v gospodar-skem oziru za živijensko vprašanje Ijublianskega mesta; protestiraio proti nakani deželnega odbora, da bi se polastil teh vodnih sil in mestnih električnih naprav, ker bi se s tem odvzelo mestu na stotisoče rednih letnih dohodkov, vsled česar bi bili občutno prizadeti ljubljanski davko-plačevalci. ter pozivajo vse merodaj-ne činitelje, zfasti pa občinski svet ljubljanski, da ukrenejo vse potrebno, da bo vsaj osrednja vlada na Du-naju, če že ne smemo računati na na-so deželno vlado, izvajala načelo pravičnosti ter preprečila ta zgol iz strankarskih in političnih nagibov zasnovani atentat na interese mestne občine ljubljanske in njega prebivat-stva. Končno je bil izvoljen poseben veselični odsek. obstoječ iz članov gg. Skubic. Poljšak. Accetto. L a v t a r in J a k o p i č, nakar je predsednik g. Josip Turk zakljuoil občni zbor.__________ Dogodki na Balkanu. Še vedno Skader. Srečno so prispeli mednarodni vojaki v Skader in prva skrb je bila, da so poslali v bazar po razglednice, da pišejo svojim prijateljem, sorod-nikom in znancem iz albanskega le-tovisca. Med in mleko se bo sedaj cedilo po nemških listih o Arnavtih, Skipetarih, Albancih. Iz Skutarija in Škodre bodo prihajala pisemca, nad svečo počrnjena, da bodo vzbujala sočutje in nemški listi bodo vedeli pisati strašne stvari \z onih časov, ko so bili Crnogorci gospodarji mesta. Ko so prispele mednarodne čete v Skader, so si razdelile mesto na 5 raionov, v katerih prevzamejo vojaki raznih držav stražo. Ko se Je zmra- čilo, so Črnogoi*ci odstranili s trd-njave crnogorsko zastavo, drugo jutro pa so razobesili reprezentanti evropskih velesil svoje zastave drugo pri drugi. Ob 10. dopoldne se je nato vršila konrerenca admiralov in konzulov, da ^o dolocili podrobnosti o upravi Skadra. Kakor poročajo iz Cctinja, sta sklenila crnogorski general Bečir in admiral Burnay sledeči dogovor: 1. Crnogorski častniki, ki imajo nalog, da odpravljo iz Skadra vojni materijal, ki tvori crnogorski vojni plen, smejo stanovati v mestu, nositi orožie in smejo obdržatl tuđi svoje ordonance. 2. Crnogorski vojaki, ki naj od-pravijo ta materijal iz mesta, ne smejo v mesto z orožiem. 3. Do končanega transporta voj-nega materijala bodo nekateri crnogorski častniki skupaj s častniki med-narodnth čet imeli policijske pravice. 4. Tako dolgo, da se dobe pošt-nl, brzojavni in carinski uradniki, bodo Crnogorski uradniki v teh tren službenih panogah izvrševali službo. 5. Admiral Burnav srne v slučaju potrebe zahtevati pomoć crnogorskih vojakov, ki so zaposleni pri transportu. Sedaj je torej v Skadru vse v redu in diplomati a la Prochaska si manejo zadovoljno roke. Ker pa so v Skadru sedaj ravno tako lepo zbrani vojaki tripelentente in trozveze, bi bilo prav na mestu, da porabijo to ugodno priliko, da si napravijo majhno sliko, kako bi bilo, če bi prišlo do evropske vojne. Teren je zelo pripraven. Ravnina, gore, jezero, reka, potoki, skale, travni-ki in gozdovi, že izkopani okopi, trd-njava, — naravnost eldorado za stratege. Tuđi sta obe stranki enako moćni, 500 proti 500. In samo izvrst no kvalificirani častniki, moštvo elita, navdušena. sita. Naj bi Crnogorci še za en dan prevzeli skrb za Skader, zunaj pa bi se vršil mednarodni manever. Privoščiti bi bilo to vojakom, ki so tako dolgo čepeli in se dolgočasili na ladjah. Crnogorski častniki naj bi kot strokovnjaki raz-sodili. Toda proti taki vojni igri bi gotovo protestirali diplomati. Zato bodo mednarodni vojaki zamudili to interesantno priliko in se bodo naprej dolgočasili, ker v Skadru sedaj ni šantanov in veselic. O požaru v Skadru pri naša »Se-colo< zelo zanimivo poročilo. General BeČir je pred svojini od hod om !z Skadra odločno dementiral napram posebnemu poročevalcu omenjenega lista, da bi bili Crnogorci krivi požara. Povedal je, da je dobil 2 dni pred izbruhom požara anonimno ovadbo, da je v neki lekarni v bazarski četrti skritega mnogo orožja in municije. Lekarna ie bila last bratov Ascicco, znanih albanskih agitatorjev. General Bečir je poklical nato starejšega brata k sebi ter ga dolgo zaslišaval, nakar je naročil, da naj pazijo vojaki na njega. Drugo noč nato je izbruh-nil v lekarni požar, ki se je hitro raz-širil. Vsled požara so eksplodirale tud! zaloge municije v lekarni. oba lekarnarja pa sta izginila. Požar pa je tuđi dokazal, da ie bilo v bazarski četrti mnogo orožja In municije. Kar se tiče avstrijske in italijan-ske pomožne akcije v Skadru, se po-roca, da jo vodijo trije avstrijski in trije italijanski zdravniki, poleg tega 5 avstrijskih strežnikov in 5 strez-nic. z italijanske strani pa 6 usmi-Ijenk in 40 mož vojaštva. Težko ranjene in bolne oskrbujejo avstrijski zdravniki, lahko ranjeni in bolni pa nridejo v italijansko solo. Obe misiji delujeta skupno in irnata poljske kuhinje za 2000 mož. * * * Ada Kale, Srbija, Avstrija in Ogrska. V kratkem. pravijo bo preliminarni mir med Turčijo in Balkansko zvezo podpisan. Ta preliminarni mir bo določal, s čimur so bile tuđi vse velesile zadovoljne, da prepusti Tur-čija vse svoje pokrajine zahodno od crte Midia-Enos Balkanski zvezl Otok Ada Kale leži zahodno od te crte ter ima samo Balkanska zveza po vseh pravilih odločati, komu naj pri-pade ta otok. Jasno je, da bi vzela ta otok Srbija. Toda zgodilo se je dru-gače. Avstro-Ogrska, pravilnejše Ogrska sama je zasedla ta otok ter s tem korakom kršila obljubo, ki jo je dala velesilam, da ne misli na kako okupacijo. Ali bodo velesile sedaj tuđi v tem slučaju tako rigorozne, kakor so bile glede Skadra? Tega si-cer ni pričakovati, značilen pa je ta korak vsekakor za pojmovanje pravičnosti v nekaterih diplomatičnih krogih. Zaradi tega majhnega otoka pač ne bo prišlo do vojne med Av-stro-Ogrsko in Srbijo, vendar pa ta korak ne bo ravno posebno blago-dejno vplival na medsebojno razmer-je. Resen državnopravni konflikt pa lahko nastane tuđi med Avstrijo in Ogrsko. V principu bi se bil smel za-sesti otok samo v imenu Avstro- Ogrske, dr. Medve pa Je proglasi! aneksijo otoka samo v ogrskem imenu. Mirovno vprašanje. Kakor poročajo iz dunajskih diplomatičnih krogov, so se vlade bal* kanskih držav zedinile, da bodo poslale velesilam noto, v kateri zahtevajo sledeče dodatke pri mirovni pogodbi.* 1. Izrecno na? se izjavi, da dobi Srbija prosto pristanišče ob Jadran-skem inorju in da se zgradi iz Srbije do tja mednarodna železnica. 2. Bolgarska zahteva, da se do-loči nieja Midija-Enos tako, da sta izliv reke Marice in mesto Enos še v Bolgarski. 3. Grška zahteva prost trgovski prehod skozi Dardanele. Zelo verjetno je, da bodo balkanske države zahtevale v svoji noti, da se te tri točke sptejmejo že v preliminarni protokol. Štajersko. Zveza narodnih društev na Šta* jerskem ima svoj občni zbor v ne-deljo, dne 8. junija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na sporedu je med drugim predavanje g. prof. dr. 11 e š i č a iz Ljubljane o »kulturnih stikih med Jugoslovani«. Ostale točke sporeda so za članice razvidne iz vabil, ki se jim te dni dopošljejo. Opoldan je sku-pen obed udelezencev v Narodnern domu,popo!dne izlet na Stari grad in zvečer velik koncert Celjskega pev-skega društva pod geslom »Dr. Schwabov večer«. Društva naj pra-vočasno določijo delegate in delega-tinje za občni zbor Zveze in nai skrbe za to, da bodo po možnosti zastopana vsa. Iz Celja. (Na šašolskaraize-r i j a.) Minuli teden smo čitali v poročilu o seji ljubljanskega občinskega sveta, da bode dobila nemška dekli-ška šola v slovenski Ljubljani ugodne prostore, da. nikdo se ni razburjal ob predlogu Nemcev, naj bi se za isto solo sploh postavilo v doglednem času novo poslopje. Slovenci so vedno bolj dostojni in človekljubni napram Nemcem kot obratno. To najbolj bridko občutimo tu v Celju. Na željo par falitnih nemških purgarjev in pri-tepenih prusaških zagrizencev se mora slovenska ljudska in srednje-šolska mladina v Celju zadovoljevati s šolskimi prostori, ki so ne samo štajerski, temveč avstrijski skandal! Deška ljudska šola v Celju s slovenskim učnim jezikom šteje do 400 učencev, ki jih seveda nikakor ni mogoče stlačiti v staro, nizko in trhlo šolsko poslopje v Novi ulici, zato je treba še po zasebnih hišah najemati docela nedostatne prostore. Magistrat pravi, da so ti prostori za šol-ske namene neprimerni. na drugi strani pa vpije, da je celjsko nemstvo v nevarnosti. ako bi hotela okoliška občina popraviti sedajno solo ali zidati novo! In visoki vladi je nagaji-vost in škodoželjnost celjskih nem-škutarjev povelje. Ravno tako je z gimnazijo. Za študentenhajmovce se bo zidala nova gimnazija — Slovenci je na povelje Jaborneggov in Am-broschitzev ne smemo dobiti! Av-strijsko in celjsko nemštvo bi revolu-cijoniralo, ako bi se v Celju ugodilo istim predpisom šolske higijene, ki jih morajo dandanes že vpoštevati zadnje hribovske občine! V Celju, kjer tvorimo Slovenci razmeroma vse drugače močen politični in gospodarski činitelj ko Nemci v Ljubljani, ve-ljajo za nas druge postave ko zu nemsko manjšino v Ljubljani, ki jo tako skrbno neguje in ščiti naša, seveda nepristranska c. kr. vlada. In v takih razmerah bodi navdušen avstrijski patrijot! Iz Celja. (K sanacijski akciji za laški »Spar- und Vorschuss kassaver e i ni«. ) Graški listi so poročali, kako toplo se je zavzei namestnik grof Clary za sanacijo nemške posojilnice v La-škem trgu in faktično bo tuđi ta zadruga dobila večje posojilo v zne-sku 200.000 K iz štajerskega podpor-nega sklada za ujme. Slovenci nismo Laščanom tega posojila nevoščljivi, zahtevamo pa, da se da tuđi onim slovenskim zadrugam na Sp. Štajer-skem, ki so prišle brez krivde za-družnikov vsled pogreskov posa-meznih oseb v večje ali manjše te-žave, enako ceneno posojilo z državno garancijo za obrestovanje. Enaka pravica za oba naroda na Štajerskem! Nemška dekllška meščanska šola v Celju. Na tej soli, katero ebi-skujejo v precejšni množini deklice slovenskih rodbin, poučuje med dru-gimi tuđi učiteljica Premschak, kljub svojemu slovenskemu pokolenju hu-da Nemka. Ob priliki padca Skadra v crnogorske roke je razlagala modro, — »dass die Sadt Skutari leider seiallen ist« — res škoda, da ie nišo no. stev. SLOVENSKI NAKODl Stran o. povabili na mirovno konierenco v London, ker ima menda več pokliča ,:a politične razprave kakor za solo. Pred kratkim je pravila v drugem razredu pri geografiji: »Cilii ist eine jeutsche Stadt und kann deshalb dic r^adtgemeinde verbieten, dass z. B. jie Sokolisten durch die Stadt ziehen jiirften«. To razlaga pred razredom, v katerem je večina slovenskih ačenk. bodisi iz Celja ali iz najhližje okolice. Opozarjamo gdč. Prem-schak, da take razprave ne spadajo v sole, kjer se večina učenk zaveđa. Ja take trditve nišo resnične; slovenske starŠe pa prosimo, da pazno zasledujejo delovanje takih »peda-?oginj«. Sokol na Vranskem priredi v nedeljo, 18. t. m. izlet na Trojane, kjer astopi z javno telovadbo članic in Janov. Na Trojane sta se povabili :uđi sosedni sokolski društvi v Zagorju in Domžalah. Sodeč po zanimanju, se bo zbralo ta dan mnogo udstva na Trojanah. Da bo tuđi vranskemu občinstvu omogočen /let na Trojane, bo vozil avtoomni-hus večkrat semintja. Čas odhoda in vozne cene se bodo razglasile potom okrožnice. Laški trg. Drolcevo gostilno, znano pod imenom »Akademie« ie za več let vzel v najem trgovee g. Ru-Jolf Dergan. vrli trboveljski narodnjak. Gostilno priporočamo obisko-valcem Laškega trga; rabili smo jo ^esno. Iz Vojnika. (K obč. zboru C M. ■■odruznice.) V 17. štev. celjskega Nar. Lista- se oglasa g. I. Prekor--ek, ki se čuti prizadetega po poro-:ilu o obč. zboru C. M. podružnice. \e bi mu odgovarjal. ko bi ne sumni-jil in očital našim najboljšim možem i arodnega izdajstva in s tem odvraća! krivdo podr. spanja od sebe. Kaj vse napravi »bolno samoljublje-,. ki nam je od strani g. Prekorška pre-iobro znano. Poznam naiman; tako .'obro kakor g. Prekoršek dotičnega •noža ki bi naj bil govoril proti C. M. družbi in tuđi njegove nazore. Nje-covo delovanje za narod dokazuje ■^ajboli jasno, da kaj takega absolut--:o ni nikdar govoril. Svaril je pač — ko bi sa bil g. Prekoršek uboga!! — in ker pozna razmere. svetovai. da je boljše nobene podružnice, kakor pa podružnica na papirju. Kako prav je imel! Zato se zavaruiemc ?red enakimi sumničenii, posebne od snepoda. ki je iz bolnega sarno-ijubja- imel nebroj besed — a druge-ca nieesar. S svojim pikanjem in zbadaniem nam samo škoduje — ?ato ga prosimo, da naj pusti Voitv.-čane. ki žive sedaj v drugih razme-rnh primiru. ker bo boljše za nje. Bolno samoljubje pa naj vrači po Jrugih receptih: poštenjakom pa nai ■^€ krati dobrega imena! — Toliko enkrat za vselej! — M. V. Brezov-nik, Punaj. Glasbeno društvo v Mariboru -iriredi \' soboto. dne 24. majnika t. 1. v Narodnem domu vrtni koncert v nrid Ruske koče. Prijatelje naroda H iepe godbe vabi k obilni udeiežbi >dbor. Dramatično društvo v Mariboru. V nedeljo. dne 18. majnika in v torek, dne 20. majnika. dvakratno gostovale elanov ljubljanskega deženega ^ledališča. Vprizori se v nedeljo vesela igra ^Sladkosti rodbinskega živ-ienja, v torek velezanimiva dramska novost »Nepošteni . Obe igri sta e igrali dosedaj povsod z največjim uspehom in bodeta gotovo izredno ugajali. Začetek obakrat točno ob \ uri zvečer. Iz Ptuja. Vsaki čas bi se moglo z ptujse Abdere kaj novega poro-^ati. Da ne zaostanemo za drugimi mesti, skrbijo gotovi krogi tuđi za afere. Prilika je sedaj ugodna. Kdo bi se čudil, da zasledujejo znani nem-ški patriotje« z vso vnemo veleizdajnike, ne v svojih krogih, ampak povsod drugod! Govori se o vojaku, katerega so zasili. Grozi pa se tuđi jvema slovenskima juristoma, kate-nma hočejo gotovi krogi škodovati. Mi bi tuđi o tej aferi molčali, ko bi se ta ne bila žvalila v nemški kavarni Tognio (Europa). Slovenca-iurista Nta čutila potrebo obiskati to nemško kavarno, dasi sta morala dobro vede-ti, da ne mara slovenskih gostov ne kavarnar sam, ne stalni gostje te ka-varne! Zgodilo se je to, kar je bilo neizogibno. Nemška družba je na-nadla slovenska gosta in ju je insul-tiraia. Med napadalci se je odlikoval stipendist >Sudmarke«, pleskar in renegat Sorko, dr. Treitlna, tehnik Regula. Huter ml. in dr. Nemci sedaj opravičujejo napad s tem posebno, da bi bila Slovenca rabila nepa-triotične besede. Oba sta govorila pri posebni mizi baje Ie slovenski in to mirno med seboj. Poznamo hućobijo naših renegatov; izkušnje nas uCijo, da so vsega zmožni! Vendar ne -no-rerno obžalovati naših rojakov! Kar sta iskala, sta staknila! In če bi biti napadalci naša rojaka do krvavega pretepli in na cesto vrgli iz nemške kavarne, bi mi rekli: Prav se jima je zgodilo! V Ptuju je dovolj slovenskih gostilen; tuđi Narodni dom imamo, katerega mi baš tako zanemarjamo, kakor Slovenci svojega v Mariboru, v Celju, Brežicah, Ljubljani! Kaj išceta prijatelje in zakaj silita v nem-sko kavarno? Vajinega postopanja ne odobravamo, pač pa grajamo javno in kar najostreje! In želimo, da se vsakemu Slovencu tako poplača, ako sili v nemške kavarne, gostilne itd., ako grabi Ie po tujem, vse naše pa zapostavlja in zanemarja! More-biti bodo take lekcije« več izdale, kakor vse naše prošnje, vsi naši opornim! Akad.-tetin. društvo »Triglav« v Gradcu. 1. redni občni zbor se vrši dne 21. maja 1913 ob 8. uri zvečer v prostorih gosilne Glanzer, Koster-gasse. Iz Gradca. Kathol. Bauern-verein*, politična organizacija nem-ških Werikalcev na Štajerskem kakor naša Kmečka zveza, je imel tu svoj glavni zbor, na katerem se je govorilo tuđi o razmerah v štajer-skem deželnem zboru. Sklenila se ]e resolucija, v kateri se obsoja rovarenje nekaterih prenapetih elementov v nemškonacijonalni većini in pa delovanje nekaterih slovenskih političnih vodij proti delazmožnosti šta-ierskega deželnega zbora. Ubenem se naproša nemške konservativne deželne poslance, da store vse mož-ne korake za dosego rednih raznier v tej korporaciji. Iz Gradca. Grazer Volksblatt<. opisuje podrobno binkoštne demonstracije nemškonacijonalnih visoko-šolcev in pribija posebno, da so psovali vojastvo. ki je moralo ščititi klerikalne Netnce, da jih nišo njihovi bratje pobili, kar so mogli in da so hoteli s silo preprečiti manifestacijo klerikalnih visokošolcev pred spomenikom cesarja Franca I., v spomin na boje proti Francozom. Tuđi teh dvoje dejstev je prav interesantnih in spravlja nemško-nacijonalno na-vdušenje za vlado, armado in aina-stjjo. ki je doslej prekipevaio iz lagblatta^, >Tagespošte^ in mani-ših nemškonacijonalnih listov, v Kaj čudno in značilno luč. Si bodemo za-pomnili; morda ne poteče mnogo vode po Savi, da bodemo to stvar rabili. Iz Gradca. O soli, v katen se vzgaja večina nemškega uradništva na Slovenskem, piše ^Grazer Volks-biattv<: *S cestnimi potepuhi se vla-čijo po ulicah in demonstrirajo z gnjilimi jaje*, palicami, kamenjem, revolverji, bikovskimi žiiami, gnojnico za svoje prepričanje. Kaj čuda, da delajo tuđi kot možje politiko ka-tastrof v drža\i in sejejo seme so-vraštva in nestrpnosti . . .« Prepričani smo, da bodo nemški klerikalci na te in enake uničujoče obsodhe nemško - nacijonalnih akaderničnih hujskačev kmalu pozabili; ali zar.i-mivo je, da se te obsodbe popolno-ma zlagajo s tem. kar mi vsak dan pripovedujemo višiim in najvi.šiim krogom \* naši državi. Nemško-naci-jonalni elementi v naši državni upravi so pravi in edini povod anarhičnih razmer, ki se kažejo vsepovsodi. so edini krivci one razdrapanosti in razkosanosti v naši državi, na kate-ro z zasmehom in obžalovanjem Va-žejo sosedje. Pa mi govorimo vedno Ie gluhim ušesom. Drobne novice. \^ L ju t o ni . -r a. V Berkovcih je zgorelo na Bdo na podlagi po mestnem odboru rešenih reklamacij popravljeni, razpoloženi na vpogled volil-cem od 19. do 21. t. m. Eventualne pritožbe proti odločham mestnega odbora v zadevah volilnih reklamaci] se morajo vložiti v teku teh treh dni ustmeno ali pismeno potom mestnega magistrata na namestništvo. Slovenci, pobrigajte se za svoje pravice! Značilen obisk iz Italije. Na bin-koštno nedeljo so prišli v Trst obis-kat svoje brate slušatelji Ijudskega vseučilišča v Rovigu v Italiji. Trža-ški Italijani so svoje mile in drage goste kar naiprisrčnejše pozdravili in jih pogostili. Zvečer so se gosti odpe-Ijali. Komaj pa je, bil parnik oddaljen od obrežja kakih 50 m, so začeli laški gosti s huronskim krikom zasramo-vati z najhujšimi psovkami Avstri-jo, našo vladarsko rodbino in peti znano Oberdankovo pesem. Ćuli so se Slava - klici Oberdanku, o katerem smo pred kratkim, povodom ob-ravnave na Dunaju proti Sterletu, poročali, da je nameraval atentat na našega cesarja in je bil obešen v Trstu, Slava - klici Sterletu itd. Tako so se ločili prijatelji iz Italije od naših gostoljubnih tržaških bratov. Zelezniški voz v morju. Včeraj se je sprožil v Trstu na tiru pri lu-ščilnici riža prazen železniški tovor-ni voz in je padel v morje. Morje je na istem mestu globoko 12 m, voz pa se ni potopil na dno. marveč je obtičal na pećini, ki štrli nad globo-čino. Dalmacija. — Politične aretacU je. Iz Splita poročajo, da so včeraj politične oblasti aretirale po dovršeni hišni preiskavi pravnika Ujevi-ća in Bartolicco. Več o ti zadevi se še ne ve. Oproščena morilka. Porotno so-dišče v Rovinju je oprostilo kmetico Antonijo Lanzo, ki je zabodla Petra Zaninicha, svojega bivšega ljubimca, iz masčevanja, ker jo je zapustil, z nožem v prsi in mu vrgla v obraz steklenico vitrijola, vsled česar je Zaninich umri. Delovanje „Društva za raz- iskavanje podzemshih jam v Ljubljani" 1.1912. Poročilo dolenjske sekcije. Pavel Kunaver. Jesensko jutro. Vlak drdra po pobočju gozdnatih gora nad Račen-sko dolino jugovzhodno od Grosup-Ija. Potniku, sedečemu ob oknu se nudi krasen pogled navzdol. Vsa do-iina je v meglah. SolnČni žarki trepe-čejo na oblačnih valovih, nad katere slikovito molita dva otoka: grad Boštanj in cerkev na lepem Kopanju. Pretrga se meglena odeja in tam pod vzhodnimi hribi zablišči jezero. Po dolgotrajnem deževju nateklo se je toliko vode, da je poplavila lepo dolino. Skrivnosten svet je to, poln podzemskih vodnih potov, ki zbiraio dotoke in jih večinoma nevidno od-dajajo tihi Krki, katere veliki viri za gorami tam na vzhodu napajajo to največjo reko Dolenjske. Nikjer ne vidi opazovalčevo oko tuđi v najhujših nalivih divjih hudournikov; bistrih potokov manjka in suša je huda šiba ondotnih pre-bivalcev. Apneni skladi Dolenjske so namreč silno porozni, voda jako lahko kemično deluje nanj in si išče tako Ie pot, ki pelje po razpokah navzdol. V neznanih globinah se zbira deloma nad neprodornimi plastmi, ali v vodnih podzemeljskih jamah. (Kateri izmed obeh slučajev velja za Dolenjsko, še ni dognano.) Pod zemljo teče dalje in če sežejo neprodirne plasti do zemskega površja, morajo tuđi vodni tokovi na dan. Kadar pa tesni podzemski kanali po močnem deževju ne morejo pozirati ogromno množino vode. izstopi ta v globoko ležečih dolinah in poljih iz skrivnih svojih potov na dan in poplavi pokrajino. Uničen je poljedelcev trud. Vsako leto se pojavlja v treh največjih kraških poljih na Dolenj-skem: v Račenski dolini, Dobrempo-Iju in v Ribniški dolini. Pred več leti je bila povodenj v Račenski dolini tako silna, da so se Ijudje v čolnih vozili iz Male Račne do Grosupljega. to je približno 6 km. To je danes nemo-goče. ker je poskrbljeno za boljši podzemeliski odtok Račne. Preveč bi bilo tu naštevati znamenitosti ondotnega sveta. Raziskati njegova čuda. najti podzemeljske od-toke vode, ki tako brezšumno takoj izgine z razvitega površja, to nalogo si je nadelo gori imenovano društvo. To je nalogo. ki so jo na Kranjskem vršili znameniti možje učenjaki, ki jih ceni znanost naj se Ie omenijo imena: kakor dr. Schmidl, v. Baner, v. Movsisovicz. dr. Cvijić, Martel, Kraus, Putick in dr. Sinovi domovine so malo delali na tem polju M Tri leta vrši društvo tiho delovanje. Z veliko vnemo je vodil dela dve leti pri gori imenovani sekciji dr. Cerk. Nemila usoda ga je prezgo-daj iztrgala društvu in tovarišem. Pod njegovim vodstvom se je preiskalo veliko število prepadov, (jama. luknja,znanstveno ime Avens) ki drže do zaprtih podzemeljskih, od vodnih tokov zapusčenih jam. Najglobokejši izmed njih je bila Marjanščica (84 m) nad Predolami. Priti do talne vode je bilo geslo pre-iskovalcev. Ni se našlo te. V skromnih razpokah se izgublja voda, ki pada ob deževju v obliki slapa s stropa. Veličastno krasoto so našli v 74 m globoki Žiglovici nad Ribniško dolino. Izmed ostalih je treba ome-niti še Pirnašco (64 m) blizu Vcl. Lipljen. Kevderc nad Predolami, Ll-sična istotam, Lochackerloch pri Kukovi vaši na Kočevskem itd. V družbi z g. Perkotom iz Postojne se je natančno preiskala prilično 50 m globoka in 1600 m dolga vodna Fal-kenhavnova jama pri Lazah nad Planinsko dolino. Kljub vsem naporom se ni r>c-srečilo priti do kakega podzemeljske-ga toka. Po smrti dr. Cerka so-njegovi tovariši nadaljevali započeto delo. Leta 1912 se je preiskalo okoli 40 jam. V prvi vrsti je bil namen, priti do morebitnega jamskega sistema, ki naj se nahaja pod pogorjem dele-čim Ribniško dolino od Dobrega polja in to od Krke. Po važnih barval-nih poiskusih je bilo dognano z bar-vilom, da oddaja Ribniška dolina svojo vodo pod Dobrim poljem Krki. Le na nekaterih krajih se v Ribniški dolini izginole vode prikažejo v Dobrem polju: 1. V Podpeški jami (z velikan-skim vhodom), ki je ravna. Voda se pred vhodom ponižuje in izgine v tesnih kanalih, kjer je ni mogoče za-sledovati. Navzgor se je zasledovalo tok na karbidnih kotlih, dokler ni se-gel strop prenizko do vode. 2. V Kompoljski jami. Dnevna luč šega prav do vode, ki je Ribniški Žlebič (dokaz: barvanje in qb po-vodnji naneseni pesek in leseni delci od onostranskih žag). Jamo se je za-sledovaio v goro vsled globoke vode zopet na kotlih do sifona. 3. V Potiskavcu, ki je kakor obe gori omenjeni jami v podnožju liri-bovja med Dobrim Poljem in Ribniško dolino in sicer na strani prvega. Prekrasne kanale, pričajoče o silnem pritisku vode in njeni kemični moču se vsled nedostatkov priprav dosedaj še ni preiskalo, zgodilo se bo to v doglednem času. V zvezi s temi vodnimi jamami so tuđi vsi ostali preiskani prepadi, vendar nikjer ne neposredno. Silno ozke razpoke peljejo iz tal teh jam v neznano globino k domnevanim to-kovom, nahajajočim se pod gori ome-njenimi gorskimi hrbti. Izmed preiskanih prepadov nekaj najvažnejših: Krviška Okroglica (93 m), ki bi bila po svojem v tri stopnje predeljenem vhodu prište-vati k tipu jame pri Trebiču, žal pa nima vode in ie tako le nekak kombiniran Avens. Tu so se našle krasne inkrustacije listja in vejic. Žegnana jama (30 m), na katero se veže pravljica iz starodavnih časov. Trunčeva jama (43 m), Kraljica (26 m). Jama pri Laški stezi in ona na Reškovem svetu so zaenkrat le nekatere v množici nepreiskanih jam, v katere je v prvo stopila človeška noga. Posebno bogat na prepadih je severozahodni del platon koren (tako imenujem pogorje med Krko in Dobrim Poljem), kler so se dosedaj preiskale blizu skupaj ležeče: jama na Zunivcih (36 m). Okroglica na Plehu (18 m) in po 20 m od te odda-Ijene Skrinjca (29 m) in Široka jama (56 m). Zadnja je podarila preisko-valcem lepo inkrustirano jelenovo rogovje, ki se hrani v deželnem muzeju. Preiskavanja se bodo vršila sedaj dalje; izvršila se bodo kolikor mogoče natančno. da se bo ustreglo hvdro- in geografu. Vendar y enem je težavno. Onih, ki bi se zanimali za dela v tem čudovitem podzemskem svetu in onih. ki bi podpirali društvo v njegovih težnjah je malo, mnogo premalo! Seveda, društvo deluje tiho za spoznavanje naše Iepe, vseh krasot polne domovine in dela ta v globini so težavna. Pa plod in užitek mnogokrat velikega truda sta nepreplačljiva; kajti kar nudijo skrivnosti podzemlja se ne da popisati: krasote onega sveta so nastale skrite v večni temi, in kdor jih hoče videti. se mora potruditi sam k njim v tmino iz solnčno obsijanih po-kraiin. Dnevne vesti. -i- V državnem zboru so včeraj govorili o dveh ljubljanskih duhovni-kih, o ljubljanskem katoliškem škoiu dr. J e g 1 i č u in o ljubljanskem pro-testantskem pastorju dr. Hege-m a n n u. S Škotom se je bavil po-slanec dr. Ellenbogen, ki je povedal, da je dobil Škot od države 600.000 K posojila; najprej je plačeval po l^o obresti, pozneje mu je država zvišala obrestno mero na 4%, toda ško! sploh nič obresti ne plača . . . Pastor-ja dr. Hegemanna pa so si privoščili poslanci Schoiswohl, Prisching in Wollek ter so zahtevali, naj vlada naredi konec njegovemu hujskanju. Ljubljana je lahko »ponosna«, da ima take duhovnike; na en dan se je moral državni zbor kar z dvema pečati. In oba se veliko bolj zanimata za politiko in za denar, kakor za druge stvari. -r O položaju kranjskega uči" teljstva je izdalo »Slov. deželno učiteljsko društvo« spomenico z naslovom »Dejanja govore!« V spomenici je orisano trpljenje kranjskega na-prednega učiteljstva, vse v nebo vpi-joče krivice, ki se mu gode s strani klerikalnega deželnega odbora in vsa nasilstva, katerim so izpostav-ljeni oni učitelji in učiteljice, ki ne ukionejo tilnika pod klerikalni jarem-Spomenica navaja suha fakta, opremljena z nepobitnimi dokazi, li? ta suha fakta kriče o nehotični korupciji, ki je zavladala glede učiteljstva v deželi kranjski, odkar je v nji neornejena gospodarica klerikalna stranka. Pravice za napredne učitelje in učiteljice ni več na Kranjskem, sposobnost ne odločuje več. delo in zasluge se ne plačujejo, me-rilo za pravičnost in plačilo je stran-karska pripadnost. Naoreden učiteli Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 110. štev. in napredna učiteljica, ln naj sta še tako izvrstno kvalificirana, na] le tako vestno izpolnjujeta svoje dolžno-sti in na] izkazujeta še tako izborne učne uspehe, za nje v očeh klerikalnih mogoteev ni milosti, kakor pes na gnoju naj pogineta. Slomskarja in Slomškarieo pa pitajo klerikalni mo-gočniki z bogatimi draginjskimi in stanovanskimi dokladami, pri čemer ne Igra prav nobene vloge kvalifikacija, sposobnost in službena vnema dotičnikov. Da je vse to res, kar smo pravkar trdili, dokazujeta najbolj dve poglavji v spomenici: »Previd-nost« deželnega odbora in »Previd-nost« v Ljubljani. Suha data, nani-lana v teh dveh poglavjih, govore več kakor debela knjiga. Kdor doslej ni verjel tožbam naprednega kranj-skega učiteljstva o pristranosti in krivičnosti deželnega odbora, naj vzame v roko spomenico >Dejanja govore!« in naj prečita navedeni dve poglavji. Prepričani smo, da bo ga navdal gnev in stud nad onimi pro-padlimi ljudmi. ki delajo na Kranj-skem s solo in učiteljstvom politične kupčije, — mesto da bi stremili za tem in skrbeli za to, da bi ljudstvu dali dobre učitelje, ki bi je kulturno in moralno dvignili in mu dali potrebno izobrazbo. Spomenica obse-ga 55 strani. Izšla je v 25.000 izvo-dih. V kratkem iziđe še v českem in nemškem prevodu. Spomenica se dopošlje na vsa merodajna mesta in se vroči vsem državnim poslancem, da izvedo, kako reže kruh pravice klerikalni deželni odbor kranjski. Če bi vedeli. da so klerikalni mogotci pošteni in dostojni ljudje, bi rekli, da jih bo učiteljska spomenica tako osramotila, da jih bo sram pred vsem svetom. Tega pa ne rečemo. ker se nam zdi, da je onih ljudi toliko sram kakor ciganov. - Neverjetna zaslepljenost šol-ske uprave! Na naših srednjih Šolah se zemljepis v nižjih razredih uči s slovenskim učnim jezikom, a pri tem se rabi nemški atlas. Kakor smo zve-dell, so pa na nekem kranjskem zavodu predlagali uvedbo Hranilovi-ćovega hrvaškega atlanta, ki se rabi n. pr. tuđi v Istri (Volosko, Pazin), a deželni šolski svet je to odklonil, češ, da je Hranilovićev atlas aprobi-ran za zavode s hrvaško - srbskim učnim jezikom, a ne za slovenske. Tako toreif Nemški atlas je za slovenske sole dober, a hrvaški ne! Ra-dovedni smo, kdo je provzročil oni odlok deželnega šolskega sveta. Ne moremo verjeti, da to se bila ta stvar uresila« tako na podlagi referata ka-kega slovenskega profesorja. Zdi se nam, da ima tu prste vmes kak zagrizen German. Pikantno je pri ćeli stvari še to: Pred kakima 2 mesece-ma se je v Ljubljani mudil lastnik ali zastopnik neke nemške firme za tisk allantov! — V deželnem šolskem svetu naj se o tem izpregovori slovenska beseda! — Mlnistrski predsednik grof Stiirgkh za — nemški šulferajn. Predsedništvo nemškega šulferaina je povabilo ministrskega predsedni-ka grofa Sturgkha na občni zbor društva. Grof Stiirgkh sicer na občni zbor ni prišel. vendar pa je poslal društvu, kakor poroča »N. \V. Journal« tisoč kron. -'-■ Nov župan v Zagrebu. Pri včerajšnji volitvi novega župana v Zagrebu je bilo oddanih 49 glasov. Devet glasovnic je bilo praznih. 40 pa se jih je glasilo na ime dosedanje-ga župana arhitekta Janka Holjca, ki je bi! torej izvoljen. Holjac pripada hrvaški ujedinjeni samostalni stranki. Pri volitvi je vlafio zastopal banski svetnik Fran pl. Žigrović. Ob-činski svet je skienil nakazati županu letne plače 10.000 K in stanarino 2000 kron. Za podžupana bo izvoljen Anton K o n t a k. -i- Vojaška vest. Imenovan je c. in kr. nadporočnik pri 14. pešpolku v Linču g. Franjo K e 11 e za stotnika istotam. — Mestni nasadi in obćinstvo. Časopisje je že opetovano rotilo ob-činstvo, naj varuje naše lepe nasade, teda kakor se zdi, ti pozivi in te prošnje ne izdalo čisto nič. Nasadi so liudem deveta briga: teptajo travo, trgajo cvetke in lomijo veje na dre-vesih in grmičevju ter mečejo papir in razne odpadke po nasadih. Naj-hujše je v tem oziru v parkih na Hr-vatskem in Ambroževem trgu. Na Ambroževetn trgu so včeraj in da-nes ponoći zlobneži polomili in izru-vali več lepih cvetočih grrnov, na Hrvatskem trgu pa se je izvedelo, da neki trgovec ćelo pase svojega bačka ob živih mejah tamkajšnjega parka. Takšne ljudi bi bilo treba brez pardona naznaniti oblasti zaradi zlobnega poškodovanja tuje last-nine. Takšne stvari se seveda more-lo goditi večinoma samo zbog tega, ker državna policija nima nobenega naloga, da bi pazila tuđi na nasade. Za to je nujna potreba, da se čim naj-preie nastavijo posebni pazniki za mestne nasade. — Izlet odlikovaacov razsiave vajenlkih del se vrši v nedeljo, dne 18. maja ob vsakem vremenu. Izlet-niki se naj zbero v nedeljo točno ob 7. uri zjutraj na Južnem kolodvoru in se naj takoj zglase pri navzočih odborniikh razstave. Iz Zagreba se vrnemo v ponedeljek z vlakom, ki priđe v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Iz Mokronoga. Župnik Bukovvitz je z lece naznanil, da pri prihodnji procesiji nastopi takoimenovani »!>krniceljverein«, iz katerega se ljudje žc od pamtiveka norca delajo. Obenern je pa tuđi ukazat, da se mo-rajo pri njem zglasiti vse tište ženske, ki bodo imele pravico nositi svece, da bo on za vse svece naro-čil. Od kdaj in po kateri postavi pa ima župnik pravico naročevati za tuje ljudi večje množine sveč, oziro-ma jim sveČe prodajati? Radovedni smo pa tuđi, Če je res, da se pridru-žijo »škrniceljvereinu« nekatere narodno - napredne dame. V rudokopu na Hrastnem pri Mokronogu napreduje delo prav dobro. Zdaj trasirajo tir do železniške proge za prevoz rude. Kopljejo tuđi v Ostrožniku pri Mokronogu, kjer je tuđi železna ruda in so baje zasledili tuđi premog. Če bi se ta industrija razvila, bi to bilo velikega pomena, zlasti za Mokronog in okolico. Usodepolna vožnja. Dne 6. t. m. v pozni noči peljala sta. dva posest-nika iz doberniške občine, neki Ćrvan in Hrovat, vsak po en voz zmletega žita iz mlina v Žužernher-ku, domov. Na cesti, ki pelja od Krke po strmnem bregu v veČkratnih ser-penrinah vr Žužemberk, zavili • so Hrovatovi voli pri zgorenji serpentini iz ceste in padli z vozom vred na spodnjo cesto, kjer se je nahajal ravno črvan z njegovim vozom. Čr-vanovi konji so se vsled padca Hro-vatovega voza tako ustrašili. da so voz siloma čez cestno ograjo nazaj potisnili in tuđi ti z vozom vred več metrov globoko čez breg padli. Sreća v nesreći je, da se ni niti žival. niti nobeden voznik poškodova! in sta drugo jutro domov odpeljula. Kakor povsod, bil je tuđi tukaj vzrck alkohol, karerega sta se Crvan in Hrovat v Boncovi gostilni v 2užem-berku, navlekla in ništa bila zmožna za vožnjo. Bivši župan in cestni načelnik France Walland iz Zužetn-berka, je nadalje konštatiral, da je Hrovatov voz le radi tega padel iz ceste, ker na dotičnem kraju nobene cestne ograje ni in da tuđi Črvanov voz ne bi bil padel čez breg, ko bi cestno načelstvo skrbelo za primer-no močno cestno ograjo. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 4. do 10. maja t. 1. Novorojencev je bilo 26, mrtvoro-jenci 4, umrlo pa jih je 18 in sicer 13 tujcev in 5 domačinov. Za jetiko jih je umrlo 5, 2 vsled nezgode, 11 pa za različnimi boleznimi. Za škrlatico sta zbolela 2, za vratico 1. V mestni klavnici so zaklali od 27. aprila do 4. maja t. 1. 66 volov, 5 bikov, 8 krav\ 118 prašičev, 149 teiet, 45 koštrunov, 124 kozličev. Vpeljali pa so 581 kg mesa, 82 zaklanih teiet in 51 zaklanih kozličev. Iz Kranjske gore. Skoda, da ni večkrat na teden četrtek; našemu župniku bi to bilo posebno šeč, ker bi mogel večkrat priti me ; belope-ške čebelice. Tako pa se h/A in hu-duje nad domaćini. Tega :astitega moža bi bilo res treba pomočiti v krop, da se malo prekuha; surov je namreč in neprebavljiv, kar se da. V nebesih ima pa gotovo že reservi-ran sedež in ž njim pojdejo vsi tišti, ki klečeplazijo okrog njega za kos kruha. O, luč spoznanja, kdaj že za-svetiš? Da, tuđi rdeče jabolko je lahko znotraj gnilo. — Opazova-1 e c. Kinematograf »Ideal«. Danes v petek. dne 16. maja: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Indokina. (Potovalni film.) 2. Vse za nič. (Humoristično.) 3. Anatomija rastlin. (Znanstveno.) 4. Usodepolni strel. (Drama.) 5. Ptičji prijatelj. (Znanstveno.) 6. Dogodljaji kinematogra-fičnega poročevalca. (Burka.) 7. Ja-ponski akrobati. (Varietetni film.) 8. Sence morja. (Drama v 2. delih.) 9. Little Hansa bole zobje. (Velekomič-no.) — Jutri o soboto: »Zigomar Ili.« (Senzacijska detektivska učinkovitost.) Dalje film iz Skadra. — V soboto 24. t. m. »Quo vadiš«. Kino - Metropol v deželnem $?le-dališču. Danes se ponovi včerajšnji program, ki je vzbujal veliko zanimanje in splošno priznanje. Omenja-mo samo krasen film »Ženska Čast« dramo polno učinkovitosti in pre-tresljivih prizorov. — Jutri v soboto popolnoma nov program. Poleg drugih naravnih, komičnih in humoresk-nih točk sporeda opozarjamo na interesantno dramo Ariadne, koje snov je vzeta iz umetniškega življenja. — Šoloobvezni mladini vstop ni dovo-Ijen. Predstave se vrše ob polu 7, in polu 9. zvečer. Taivine, V zadnjem času je bilo raznim posestnikom na Mirjl pokradene več salate, izmed katerih ima največ škode gostilnicar Ivan Ogo-relec. — Delavki v tobačni tovarni Ivani Hladnikovi, stanujoČi na Qlin-cah, v hisi, v kateri je nastanjeno tuđi orožništvo, je bilo včeraj popol-dne iz zaklenjenega stanovanja ukradenega 5C) K denarja. Tatvine je sumljiv neki neznan moški, kateri je bil videti ob kritičnern času v dotični hiši. Stara hiša zopet pod ključem. Predvčerajšnjem je oblastim dobro znana, zaradi raznih deliktov že ne-štetokrat kaznovana pijanka Julija Treova na Mestnem trgu zopet napravila velikanski halo. Najprvo je začela vpiti in se pridušati pred magistratom, potem je pa koncert na-daljevala po Mestnem trgu dalje ter ž njim obračala naše vso pozornost občinstva, dokler se ništa srečala z oboroženim možem, ki jo je odvedei na B!eiweisovo cesto, kjer so jo vtaknili v zapor, včeraj pa oddali so-dišču. Društveno n-izninih. »Sokol II.« naznanja svojim članom, da se vrše redovne vaje v soboto, 17. t. m. ob polu 9. zvečer. — Zbirališče za nedeljski župni izlet je za »Sokola II.« ob polu 1. popoldne na Cojzovi cesti pred solo, odhod točno ob 3/4l. Pridite polnoštevilno! Na 7tno, da organ bolgarske vlade zali te va od zaveznikov, naj izločijo iz vprašanja miru tuđi ona vprašanja, ki se brez škode ne dajo izločiti in katera oni vzdržujeio s sklenitviio miru samo zato, da dosežejo zase povoljnejšo situacijo pri rešitvi teh vprašanj. Bolgarska bi morala na-sproti zaveznikom sedaj kazati saj toliko solidarnosti, kolikor so je za-vezniki izkazovali Bolgarski v času, ko se je šio za njeno najvažneiše vprašanje glede Odrina. čjgar rešitev je izvojevala samo in edino solidarnost zaveznikov. Ti so svojo vojno nalogo že izvršili in bi bili lahko s Turčijo sklenili mir, a so kljub temu brez ugovora pristali na to, da se vojna nadaliuje samo zaradi tega, da Bolgarska povoljnejše resi vprašanje Odrina. Zavezniki so riskirali ta-krat ogromne stroške in izgube ljudi V vofni. Sedaj trpi škodo Bolgarska vsled nadaljnega obstofanja vojnega stanja, toda prav tako škodo trpe tuđi zavezniki, ker tuđi oni imajo stroške za vojsko, ki jo se vedno morajo vzdržavati prav tako kakor Bolgarska. Vsi zavezniki žele, da se čim uajprej sklene definitiven mir, zato je neumesten »Mirova apel na zaveznike, ki so mnogo več žrtvovali na korist Bolgarske, nego bi bili po pogodbi dolžni storiti. Belgrad, 16. maja. (Izvirno p o r o č i 1 o.) Vesti iz gotovih strani, da je Bolgarska podala velesilam memorandum o določitvi mej in da hoče tozadevno prepustiti velesilam odločitev, tu ne vznemirjajo, ker žele Bolgarska, Srbija in Grška neofi-cijalno obvestiti londonske veleposlanike o svojem stališču glede ob-mejnega vprašanja. Vprašanje mei se nikakor ne more priti pred veleposlanike. Srbija bo samo v naj-skrajnejšem slučaju pristala na ta iz-hod. Velesile bodo vsekakor neobvezno in neformalno posredovale, vendar pa ne bodo odločevale o stvari. Zavezniki se bodo z vsemi si-lami trudili, da sami rešijo svoje spo- re v medsebojnem sporazumu. Sele ako bi se ta sporazum ne posrečil, bi grozil neposreden konflikt, katerega pa more izzvati samo Bolgarska z grožnjo, da prekorači mejo onega ozenilja, k\ so ga okupirali njeni zavezniki. Sele v tem slučaju bi se moglo govoriti o vmešavanju velesil. Do tega pa, kolikor se da presoditi, ne bo prišlo. Belgrad, 16. maja. (Izvirno porobilo.) »Pravda - poroča, da se srbsko - bolgarski odnošaji dosti povoljno razvijajo, da pa so pogaia-nja neobvezna. Belgrad, 16. maja. Rusija in Francoska se trudita, izravnati srbsko - bolgarski spor, ki postaja vedno bolj kritičen. Zatrjuje se, da sta Franci ja in Rusija izjavili, da ne bo-sta podpirali niti Bolgarske, niti Srbije, če priđe do konflikta. Sofija, 16. maja. Oticijozni bolgarski krogi zatrjujeio, da imata bolgarska in srbska vlada še vedno trdni namen, preprečiti odkrit konflikt med obema državama. Na drugi strani je res, da zavzema javno mnenje vedno ostrejše stališče na-pram Srbiji, vsled česar je smatrati položaj za velekritičen. O Esad paši. Belgrad, 16. maja. (Izvirno p o r o č i 1 o.) Po tukajšnjih informa-cijah sicer Esad paša odpušča turske vojake, vendar pa organizira po vsej Albaniji civilne oblasti, ki dobro funkcijonirajo. Stevilo turskih voja-kov, ki bi se vračali domov, je zelo majhno.Odšle Turke je Esad paša na-domestil z Arnavti, katerih je izred-no veliko število vstopilo v njegovo armado. O Djavid paši ni točnih vesti. Gotovo je, da se se vedno nahala v Albaniji, vendar pa je verjetno, da se bo vrnil v Turčijo. Izjave iz Sofije k zvezni pogodbi. Dunaj, 16. maja. Baje z bolgarske strani prinaša današnja ^Neue Freie Presse« članek, ki naj bi obse-gal resnico o srbsko - bolgarski za-vezni pogodbi. To ^razkritje<- vsebu-je v bistvu sledeče: V zadnjem času se je razširjala od srbske strani vest, da zasedejo Srbi glasom zvezne pogodbe med Bolgarsko in Srbijo iz lanskega leta severno Albanijo, in da nai prodro do Jadranskega morja. Ta pogodba vsebuje baie tuđi klav-zulo. ki zavezuje Bolgarsko, da mora pomagati Srbiji eventualno tudl proti Avstro - Ogrski. — Srbija za-hteva sedaj revizijo pogodbe z Bolgarsko, češ. da mora glasom pogodbe Srbijo oškodovati Bolgarska za izgubo Albanije. K temu pa se pristavlja, da ni v ti pogodbi nobenega pasusa o Albaniji, marveč da govori pogodba samo o oprostitvi zatiranih rojakov. Tuđi ni v pogodbi navedeno, da bi bila Bolgarska zavezana, pomagati Srbiji eventualno tuđi proti Avstro - Ogrski. Ime Avstro - Ogrska se v pogodbi sploh ne nahaja in se tuđi ne more pogodbe na noben način v tem smislu interpretirati, da bi imela Srbija pravico, zahtevati od Bolgarske pornoč, eventualno tuđi nasproti Avstriji. Bolgarska bi ne bila podpisaia pogodbe, če bi bila le količkaj mislila na možnost take interpretacije. Ker razširjajo te na-pačne vesti ljudje, ki pogodbe ne po-znajo, je predlagala Bolgarska, da naj se pogodba dobesedno javn objavi. Srbija pa je ta predlog n;; ponovni opomin Bolgarske vednr za-vračala. Z jugoslovanske diplom*vične strani se označujejo ta »razkntja« kot popolnoma neresnična. Ureditev uradniškega vprašanja v Novi Srbili. Belgrad, 16. maja. »Štampa« lavlja, da je od zanesljive strani iz-vedela, da bo srbska vlada v krat-kem predložila narodni skupščini zakon, glasom katerega bodo sprejeti vsi posvetni in cerkveni uslužbenci bolgarskega eksarha v Carigradu v pokrajinah, okupiranih od srbske armade, v srbsko državno službo in se jim bodo vštela y službovanje vsa leta, ki so jih prebili v eksarhovi službi. Nadalje določa zakon, da bo vsakdo, ki je rodom iz pokrajin. ki bodo pripadle Srbiji, pa se nahaja v bolgarski državni službi in se hoče vrniti v svojo domovino, sprejet v roku enega leta po zaključenju mira v srbsko državno službo in se mu bodo štela vsa leta službe v Bolgar-ski. Ta zakonski nacrt pozdravlja imenovani list kot povsem umesten ter naglaša, da bo čisto gotovo dose-gel svoj namen, s čemer bo olajšana vrnitev in aklimatizacija onih števil-nih Makedoncev, ki žive na Bolgar-skem, olajšan pa bo tuđi položaj bolgarske vlade, ki mora vzdržavati toliko makedonskih emigrantov. Albanija. Rim, 16. maja. Zdi se, da vztrafa Grška na svojih zahtevah glede Krf-ske morske ožine ter računa pri tem na podporo Rusije in Francoske. Av. stro - Ogrska in Italija ne bosta nik-dar pripustili, da bi Grška zasedla albanske pokrajine severno od rta Sty- losa. Skadrsko vprašanie je bilo kmčao prtstiino vpraianlt. Politična usoda Krfske ožine pa je za Avstro-Ogrsko in halijo življenjsko vprašanje. Miian, 16. maja. »Secolo« poroča iz Valone: Avstro - ogrski parnik »Vorwarts*: je vkrcal predvčeraj-šiiim v Valoni 4()0 bolnih, neoboro-ženih turSkih vojakov. Pozneje je sprejel parnik ob izlivu reke Semeni še 200U turskih vojakov, ki jih pre-pelje v Smirno. Rim, 16. maja. »Giornale df Ita-lia« poroča strahovite podrobnosti o armadi Ali Rize in Djavid paše, ki so jo bolezni in lakota deeimirali. Tabo-rišče pri Fieriju je pozorišče strahovitih prizorov. Na desno in levo ob poti je videti še sveže grobove vsled lakote umrlih vojakov. Kakili 10.000 bolnih je brez pomoći in brez hrane. Teško bo spraviti te žalostne ostanke vojske do obali. Milan, 16. maja. Iz Valone poro-čajo: Esad paša pridobiva v centralni Albaniji vedno več pristašev. Zdi se, da je postal Drač središče nove-ga albanskega avtonomnega komite-ja, ki je v ostrem nasprotstvu s pro-vizorično vlado v Valoni. Mirovna pogajanja. Berolin, 16. maja. Berliner Ta-geblatt< poroča iz Sofije, baje iz ofi-cijoznih krogov, da Bolgarska ne bo dopustila, da bi zavezniki kritizirali osnutek mirovne pogodbe, ki se naj podpiše v Londonu. Bolgarska za-hteva, da se pogodba takoi podpiše, potem pa naj se nadaljujejo eventualno potrebna pogajanja. Kljub temu so bolgarski krogi prepričani, da preliminarni mir še ne bo tako hitro podpisan. Grški in srbski delegati so še brez instrukcij, ter hočejo podpi-sati preliminarni mir le z gotovimi pridržki. Pred torkom se najbrže ne bo zgodilo nič odločilnega. Sofija, 16. maja. Politični krogi zatrjujejo, da je vlada naročila bol-garskemu delegatu dr. Danevu, da takoj, ko priđe v London, primerno pritisne na ostale balkanske delegate, da^ takoj podpišejo preliminarni mir. Če bi se grški in srbski delegati obotavljali, naj na lastno pest podpiše preliminarni mir. Bitolj. Belgrad, 16. maja. Iz Bitolja po-ročajo. da je bitoljski župan v seji občinskega sveta iziavil. da mu je ministrski predsednik Pasić trdno obljubil, da ostane Bitolj pri Srbiji. Kreta. Atene, 16. maja. V navzocnosti kretskega generalnega gubernatorja Drasrumisa so razobesili grški voja-ki na malem otoku pri Kaneji grško zastavo. Vojni ujetniki. > Dunai, 16. maja. Glasom poroci-la iz Sofije se pogajajo poslaniki velesil z bolgarsko vlado zaradi izme-njave vojnih ujetnikov. Ko bo preliminarni mir podpisan. bodo začeli odpošiljati turske vojne uietnike. Atentat na Enver bega. Carigrad, 16. maja. Tu se govori o atentatu na Enver bega sledeče: Pretekli petek je jahal Enver beg z nekim ordonančnim častnikom na cesti od Kalikratije v Bujuk Čekmed-že. Nenadoma so začeli iz neke gruče vojakov streliati na njega. Ljudje. ki so bili tam blizu, so videli. da je Enver beg padel s konja. Častniki in vo-jaki so prihiteli na pomoč, civilnih oseb pa nišo pustili blizu. Od tedaj je Enver beg izginil; sodi se, da je bil saj ranjen. Za bedne Crnogorce. Petrograd 16. maja. Zunanje mi-nistrstvo je predložilo dumi naknadno poročilo o podpori bednim Crnogorcem, ki znaša nad 2 milijona kron. Turske finance. London, 16. maja. »Dailv Tele-graph« je dobil iz Pariza poročila o problemih, ki se bodo pokazali glede turškega finančnega položaja pred mednarodno komisijo. Pred vsem gre za odstranitev visećih dolgov TurČije v znesku okroglo 500 milijo-nov frankov. ki jih je kontrahirala Furčija od izbruha vojne z Italijo; k temu priđe še 475 milijonov starejših visećih dolgov. Nadalje se mora bi-lancirali redni proračun Turčije ker niti najbolj izkušeni strokovnjaki m* vedo, koliki so bili deficiti zadnjih dveh let. Za letos se računa deficit na 175 do 200 milijonov. Turčija pa bo imela sedaj izredno velike stroške, ki obremenjujejo izredni prora-čun: reorganizacijo vojske in mornarice, vojaška obramba Carigrada, zgradba čest, železnic, pristanišč, vodno - gospodarske zgradbe, reforma uprave v vseh panogah, za kar bo treba povprečno, če tuđi ne naenkrat, ene milijarde. Evropa bo morala Turčiji posoditi tolike zneske, da se je že pojavila misel evropske finančne kontrole nad Turčijo z vpli-vom ne samo na prejem in upravo dohodkov, marveč tuđi na določitev proračuna. To bi med drugim tuđi pomeniio, da bi Evropa za svojo kon- trolo vplivala tuđi na določitev vo-jaškega proračuna. Ni verjetno, da bi Turčija tak predlog sprejela, tuđi če bi velesile garantirale Turčiji, da je ne razdele, kar pa je tuđi dvomljivo. Turčija pa bi bila morda pripravljena, določiti mirovno stanje svoje vojske, z ozirom na zmanjšanje stro-škov za vojsko, na 100.000 mož in reducirati vojni proračun na 125 milijonov, mornariški proračun pa na 37 ali 38 milijonov. V ostalem bodo turski delegati sprejeli evropsko fi-nančno kontrolo, ki pa bi prenehala, kadar se Turčija gospodarsko in administrativno konsolidira. Armenci. Carigrad, 16. maja. Danes se !e sestal armenski narodni svet, ki se posvetuje o odgovoru velikega ve-zirja na armenske pritožne. Če oblasti ne napravijo takoj reda v armenskih vilajetih, je pričakovati revolucije armenskega prebivalstva. * Sokolski zlet v LjubljanL Đunaj, 16. maja. Kakor se nam zatrjuje iz zanesljive strani, obstoja le malo upania, da ugodi vlada re-kurzu Slov. Sokolske Zveze glede prepovedanega sokolskega zleta v Ljubljani. Računati je, da sokolski zlet za letos odpade. Državni zbor. Dunaj, 15. maja. Zbornica je slabo obiskana. Na dnevnem redu so poročila legitimacijskega odseka, ki pripo-roča verifikacijo nekaterih mandatov. Dotični mandati so bili po kratki debati verificirani. Nato se je vršila raz-prava o nujnem predlogu poslanca Tobolke glede stanarine za državne uradnike. Dunaj, 15. maja. V današnji seji državnega zbora so vložili poslanec Liszt in tovariši interpelacijo v kateri zahtevajo takojšno temeljito revizijo dosedanjih trgovinskih pogod z bal-kanskimi državami, zlasti s Srbijo. Dunaj, 15. maja. Zbornica je kon-čala današnje razprave ob pol 3. Pri-hodnja seja bo v torek. Opozicija Čeških agrarcev proti Sturgkhu. Dunaj, 15. maja. Klub čeških agrarcev je včeraj po peturni debati sklenil proti grofu Sturgkhu najostrejŠe opozicijonalno stališče. Opozicija proti Sturgkhu naj bo principijalna in konsekventna v vseh političnih vprašanj ih. Opozicija se ne bo iikala samo vladnih predlog o proračunskem provizoriju in podaljšanju provizoričnega poslovnika, temveč tuđi z vso ostrostjo tuđi finančne reforme, kar se je včeraj izrecno po-udarjalo. — Ker poslanca Udržala, ki je pred časom izjavi!, da hoče resi-gnirati kot načelnik agrarnega kluba, ni na Dunaju, prevzame nacelništvo provizorično poslanec Stanek, ki je znan opozicijonalec in od nekdaj hud neprijatelj svojeČasnega paktiranja čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev. Konferenca seniorov — proračunska debata. Dunaj, 16. maja. Konferenca parlamentarnih seniorov je sklenila y svoji današnji seji kontingentirati proračunsko debato. Debata naj bi trajala 5 dni in na vsakih 20 poslan-cev naj bi prisel en govornik. Kot prvi dobi besedo poslanec Korošcc. Interpelacija poslanca Rybafa. — Zapostavljanje domaćih delavcev v Trstu. Dunaj, 16. maja. Poslanec Ry-bar je podal interpelacijo zaradi zapostavljanja domaćih delavcev pri zgradbi justične palače v Trstu. Zgradbo ima v rokah Union - Bau-gesellschaft, ki je nastavila skoro iz-ključno nemske delavce iz Nižje-Avstrijske in Štajerske. Spor v konservativnl frakciji poljskega kluba. Dunaj, 16. maja. Konservativna frakcija poljskega kluba je izvolila za namestnika Korytowskega, ki je odloži! svoj državnozborski mandat, za načelnika viteza Čajkovskega, kar pomeni afront proti poslancu Abra-hamoviću, ki je aspiriral na to me-sto. VestS o mornarici. Dunaj, 16. maja. Uradno se raz-glasa, da so vesti, da namerava vojna uprava ločiti mornaričko povelj-ništvo od mornariške sekcije v voj-iiem ministrstvu, neresnicne. Lokalne železnice. Dunaj, 16. maja. Predloga o lokalnih železnicah, ki naj bi bila prišla prvotno začetkom sedanjega za-sedanja parlamenta na dnevni red, bo prišlo na dnevni red najbrže sele v seji. St. Giuiiano priđe na Dunai« MKIan, 16. maja. »Seccolo« poroča, da bo v kratem italijanski zu-nanji minister St. Giuiiano obiskal grofa Bcrchtolda na Dunaju. MladoCehi. Praga, 16. maja. Mladočehi so sklicali za nedeljo važno posvetova-nje, ki velja spravni situaciji in stališču mjadočehov napram vladi. Volitve v gališki dežeinl zbor. v\ Lvov. 16. maja. »Gazetta Lwo^ ska« poroča. da bodo razpisane noi ve volitve za gališki deželni zbor V, kmečkih okrajih za 30. juni, v mestiri za 3. juli, za trgovske in obrtniške zbornice za 4. juli in za veleposest za 8. juli. Aneksija otoka Ada Kale je ničeva. Dunaj, 15. maja. Znani državnopravni znanstvenik Tezner priobčuje v „Neue Freie Presse" svoja razmotri-vanja glede aneksije donavskega otoka Ada Kale. Tezner piše v svojem Članku: Akt aneksije je zgolj mednarodno-pravno dejanje. Subjekt tega dejanja mora biti le monarhija in aneksija bi se bila morala izvršiti le v imenu „avstrijskega cesarja, kralja češkega i. t. dM i. t. d. in kralja ogrskega"« Ker pa se je aneksija izvršila le v imenu „kralja ogrskega", oziroma ogrske države, je aneksija kot akt ničeva. Pomemben poset v Rusiji. Petrograd, 16. maja. 14. junija dospe v Kronstadt šef franeoskega mornariškega štaba Lobry, katere-mu posetu pripisujejo izreden po-men. Nemčija in Alzaško - Lotarinška. Pariz, 16. maja. Francoski listi trde, da pripravlja nemška vlada za Alzaško - Lotarinško izjemne zakone. Predložila bo zveznemu svetu zakonski predlog, ki utesnuje društveno pravo ter osebuje za franco-sko časopisje in za francoske knjige posebno oštre cenzurne predpise. Zarota na Kitajskem. šangaj, 15. maja. Nad Pekingom je proglašeno obsedno stanje, ker so odkrili zaroto proti Juanšikaju. V torek so aretirali v nekem kitajskem hotelu 11 oseb, ki so imele pri sebi bombe in orožje. V sredo so aretirali več oseb, med njimi tuđi eno žensko. Bospodurstuo. — Zrebanje. Od zemljiško* kreditnih srečk iz 1. 18S0. je zadela giavr.i dobitek v znesku 90.000 K serija 147, št. 91. — Od srbskih državnih (tobačnih) srečk pa je bila izžre* bana serija 3182. št. 24, ki dobi glav* ni dobitek 20.000 frankov. Darila. Mesto venca na krsto blagopofc, g. veleposestnika J. Pukla je darovalo izobraževalno društvo »Zvez-da« na Dunaju ondotni izvenak. Ci-« ril - Metodovi podružnici 20 K. Današnji list obsega 6 stranu Izđajaielj in odgovorni urednik: Valentin KopHar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Žitne cene w Budimpeiti« Dne 16. maja 1913. Termin. PSsnica za maj 1913 . . . za 50 kg 1076 Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1V45 Rž za maj 1913 . . « . za 50 kg 956 Oves za maj 1913 .... za 50 kg 8*48 Koruza za mai 1913 . . , za 50 kg 7*85 Koruza za julij 1913 ... za 50 kg 8*02 Meteorologlčno norofllo, ViSioa nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 730 ma &s Istanje' A^ — »P«0-! mll?« ! 1-5 Vetrovi Nebo 15. 2.pop. 7373 20*8 moč.jzah.j jasno „ 9. zv. 7373 15-2 si. szah. del. jasno 16. 7. zj. 7355 14i slab jug oblačno i ) Srednja včerajgnja temperatura 14*8", norm. 14*0°. Padavina v 24 urah 0*0 mtn. Trgovski pomoćnik papirne stroke, popolnoma izveden v svoji stroki, spreten urejevalec Izložbe, zmožen nem§čine in slo-ven5čine, dobi od 1. ali 15. fuli|a stalno alntbo pri A. Plataerju, Maribor na ftta|erskem. — Prosi se slika in navedba zahteve plače. 1771 Koza in PaTtl rabianl na- znanjata v neizmerni žalosti potrta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je snoči preselila v večnost njiju iskreno ljubljena edinka 1773 Majda. Pogreb bo v soboto, ob 4. uri pop. iz hi5e žalosti, Resljeva cesta št. 30, na pokopaliSČe k Sv. Križu. Prri gtoveniki pogrebni kaređ Jorip Turk. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 109 štev. JZrcLsne. moderne Ttostume, dbleJce, moderne jope, plcLšče, v~rhn/a Turila, raznovrstne bluze, otrošPce oblek.ce, bele obleJzce zet bir/nance — v največji izbiri in dobreget oJzizscl priporočcL JModnct /rr/ovincL JP. Jttctgdić 1226 LjizUljarui, nas proti glavne pošte. Učiteljica želi kot vzgojiteljicai k boljii rodbini na poČitnice. Plačilo — hrana. Ponudbe, ki se naj poSljejo do 31. maja t. L je nasloviti: Ljubljana, postao leieče „Potitnice 8«. Sprejme se takoj dobro izurjeni krojaški pomoćnik za već je delo ia dobro izurjena za iivote in bluze. 1763 Vlljem Pfmider, Kran). Eostom, hi dohajajo v Trst, 1351 se priporoča botet hinko Ku Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnec;a kolodvora. Restavracija ulica Carradori 1«S (Vo