D o p i s i. Kapela pri Radgoni. (P i s k r o v e z) Morebiti mislite, gospod urednik, da me Je hudobni svet spravil že pod zemljo ali pa mogoče tudi mislite, da so me bračkijanci pojedli na golažu po volitvah v okrajni zastop gornjeradgonski ? Toda temu ni tako, ampak jaz sem Se vedno čvrst hrust ter še uganjam vedno svoje burke po grešnem svetu, vežem piskre, rinkam ptuiske krote itd. Delal sem tudi pri Mireki spodaj v grabi pod Paričjakom. Vezal sem piskre, ranjgle, sklede in druge v to stroko spadajoče reči. Gospod urednik! Tukaj Vam je kraj za korondiče v tej grabi. Mimo teče precej velik potok, kjer se lahko ti gniisi kopljejo, zraven ie tudi Suma, kamor jih goni Mirek na paSo. Zato jih tudi redi precejšnje Stevilo. Oh, zdaj pa gor v breg k Močniku. Sitna reč to, da mora Sepav Clovek hoditi v take hribe. To Vam pravim, to ni dobro, da svet ni bolj raven, bi vsaj ubogemu piskrovezu ne bilo treba v bregove laziti. Pa naj bo, ker ga jaz itak ne morem zravnati, grem rajši gori k Močniku in prav pridno delam svoj kStft, ker vem, da še stric hranijo v kleti nekaj one, oh, one ljube žgane kapljice, katera mene tako pokrepča. Pa saj sem jo tudi dobil, pa Se prav dobre, zraven pa Se par grošev. Korajžen tresnem »cejag« v piito, piito na pleCa, pa stopim k Čuki. Stopim v hišo, prav Iepo pozdravim strica, pa nič odgovora. Sedijo za mizo z neko stvarjo v rokah in niti ne trenejo z očesom. Pozdravim drugič, tretjič, četrtič, pa nič in zopet nič. Takoj mi pride na misel: Stari je začaran. Ker se razumem nekoliko o zagovarjanju pri taki reči ter nosim vedno pri sebi neke žegne iz sv. ViSarij, stopim k stricu in začnem moliti nad niim molitev iz korana; ko pa izgovorim stavek: Alah, Alah je velik in Mohamed je njegov prerok, se stari vzdigne ter se z vso silo zakadi v me tako, da sem bil takoj pod sepom in seveda tudi hitro na cesti. Še le zgoraj pri Bištofu, kjer sem dobil tudi nekaj dela, zvedel sem, da so Cukov stric ravno Studirali, kako bi se dalo storiti to, da bi se »Štajerc«, katerega so držali v rokah, tiskal z belimi črkami na firn papir, ker tako bi bilo po njih mislih bolj »nobel«. Pri Bištofu zakrpam par ponvic, razdražim nekoliko njegove korondiče, se poslovim, pa stopim k Vreni, ki se piBe za Jurjeviča. Pa glejte! Tudi lukaj cela truma korondičev, ki so delali grozne viže, da je človeku kar kosti pre- tresalo. Nekoliko jih zarinkam, nekaj pohodim, en par jih pa tresnem v puto, ker s tem je neki dobro kaditi okrog živine in po hlevib, ker po tem kadilu vse miibe pocrkajo. Bom poskusil. Če bo res tako dobro sredstvo za pokončevanje muh, bom bralcem »Sloven. Gospodarja« naznanil. Krevsam dalje do Batičkarja, kateremu ie Horvatov Rudolf »Štajerca« »perStela«. Zabrusim mu par gorkih skozi viiha, zakaj se da tako pregovoriti. Zdaj sem pa mislil, da bo čas iti domov. Poprej bi »e rad Se nekoliko pokrepčal. Pa kam hočem iti? K Horvatu ne grem, ker tam bi imel gotovo zopet opraviti s >Štajercem. Pa grem k Peku, si mislim, in tako tudi storim. Naročim si za en »zeksar« »karpatenpiter« in žemljo. Dobim naročeno, se pokrepčam nekoliko in 3e le zdaj se ozrem okrog sebe. In kaj zapazim ? Ravno za mojim hrbtom kobaca grozno napihnjena ptujska žaba. Hitro jo bacnem iz stene pod duri, na jezo Se spiiem za en groS; ko sem Sel iz hiSe, spodtaknem se v pekov koš in ha, ha, ha! razsipal sem mu žemlje. Teremtete, to Vam je bila komedija. Korondiči pa so jih skupaj brali; jaz pa sem jo hitro pobrisal, da bi mi ne padlo kaj na glavo, ker pekova gospa so strašno huda žena. Ker je tuka) pri nas grozno zanimanje za piskroveza in ker bi ga »Štajerčevi« pristaši posebno radi poznali, se jim bodem, ako bodete gospod urednik dovolili, v kratkem y VaSem listu predstavil. Piskrovez. Sv. Jurij ob Ščavnici. Cudne, da smešne razmere vladajo pri nas. Muhič in Vučina dobivata po pošti ogromno množino pisem, t katerih se obsoja Djih dejanje, da sta glasovala pri volitvah v okrajni zastop za nemčursko stranko. Š3 celo sovjaške babe 80 sprevidele, kako narodno nesrečo sta nam ta dva nakopaia. No, preti se s tožbo, in Vučina pošilja tistim, o katerih kaj sumi, pisma, naj pridejo na pogodbo, drugače jih izroči sodišču. Le poskusita! Vučina se je nekje izrazil: »Kak do Miihič volili, tak mo mi.< Miibič so volili očko Bračka in Vnčina so tiidi volili Bračka. Vrabci na strebi so pa čivkali, da je Vučina Muhiča pregovoril, naj voli nemčursko. Smeh gre po celem Sovjaku in celi iari, ker so začeli vrabci peti novo pesem. Znabiti so se je naučili v Coblovem prosi. Glasi se tako in je povaem resnična: rKo b' Cobla ne b'lo, tud' Muhiča ne b'lo, in Bračko bi zletel s prestola strašno — gtrašno, uh-jiy!" Da, da, kam ste gledali pri občinskih volitvah?! Tudi naroden kramar Vogrinec se strašansko jezi, pa ne za to, ker je Bračko zmagal, ampak zato, da mu pravijo, da ni naroden, ampak neroden. Glovek res ne ve, katero je pravo. On pa se hrabri in pravi, »da je Slovenec po starem kopitu!" Bog mu žegnaj, staro kopito seveda! Po SeliSčih se govori, da je nekaj zelo menilo biti pisano v >Štajercu«, pa je nekdo branil. Pa ne, da bi si mislili, da bi kdo Mubiča, Vučina, Miklna ali MatjaSiča notri dal. 0 ne! Od naSega odslega č. g. Bosina. Ne vem, zakaj so tedaj branili. Ker sem ravno sedaj v SeliSčib, kjer je vedno nekaj novega, vam moram hitro povedati. Štacunar Viiček ima nove cigaršpice. Čista novi so! Papirnati in na konci pozlačeni. Ia na teh je tiskano (v »Štajerčevi« tiskarni?): »Anton Lasbacher trgovec meschanega blaga c. k. Tabak in Smodnika prodaja v Selisčih. To ima on »sehr gut« natiskano. Tam, kjer pa je tisti >hudi pes«, je pa napisano »Šlimmer Hund«. Teremtete! to tudi ni kar si bodi za SeliSCe, da imajo ondi »Šlimmer Hund«. — V Okoslavcih je dobil Bračko prav dobro pod nos. Pri seji ]e diktiral nemško, pa mu povedo, da to ni tako kakor si gospod oča mislijo, pač pa da se v slovenski občini samo slovensko diktira. Iq tako je BraCko obmolknil, kakor če bi mu jezik odrezal. Druge občine, posnemajte in kmalu bodo oča vedeli, da se s Slovenci ni Saliti! — Nek Jurjevčan bi se rad dopadel ljutomerskim nemškim uradnikom in je napisal drugači prav snažno, a nemSko pismo, samo »nezgriintano« dosti kozlov, slovničnih in pravopisnih \& bilo, tako da so se vsi smejali ter imeli za norca vse Slovence. Jurjevčani, tega več ne delajmo! — Vojaški novinci zapuSčajo rojstni dom. Vse je žalostno, in mnogo solz se pretoči ob sloveau; koliko pa Se skrivaj! Pa nič ne pomaga, ker: »Za brambo domovine — skliče cesar svoje sine«; ti pa ga ubogajo, akoravno marsikateremu ob slovesu poka srce. Tako smo pogledali malo po jurjevSki fari. Čs bo pa kaj trebalo, pa že povemo! Iz Korondičberga nad Peklom. »Ta preklicani lovec, ki nam je spet pokradel te naSe lepe živalice. Da bi jih vsaj plačal, ne pa da odide ž njimi meni nič, tebi nič! Še ne vpraSa nikogar!« Tako so klepetale vrhovske klepetulje, ko sem jim zadnjič korondiče pobral. Posebno jedna je v jednomer jezik sukala: »Ia ta lovski tat.. .! Oh uboga moja živalica!« — Žal mi je postalo, da sem jim te nedolžae živalice pobral in sklenil sem, se podati v puščavo — se pokorit. Kje pa Se puščavo najti ? to Se je bilo vpraSanje! Listam po koledarju in res najdem: Sv. Lovrenc v Puščavi. V to puščavo snm se namenil podati najmanj Stirnajst dni. Zato se napotim k Škrinjarskemu rudarju, da vzamem od njega slovo. Rudar mi je postregel z dobrim vinom ter mi omeniJ, da bi mi zraven lovske uniiorme kaj lepo pristojala cepikliška kapa. >Kje pa jo hočem dobiti?« ga vpraSam. «K Babocu si ne upam, ker sem mu zadnjič korondiča ukradel.« »E kaj ni drugih krojačevlc mi odgovori. »Pa idi y BiSečki vrh k krojaču BaStjanovem Janžeku, ki je črmlenski advokat.« »Ta je pa pravi!« mu odgovorim ter se takoj odpeljem po kapo. Cepikl pustim zunaj, sam pa se podam v hiSo, kjer hitro kupim kapo. Ko pa si mislim zopet sesti na cepikl, zapazim, da je v gumi na kolu luknja. Hitro pogledam, kaj bi neki bilo. >Pa tristo Smentov!« V gumiju je bil žnidarjev korondič, ki mi je mislil cepikl uničiti ter se je iz strahu pred menoj skril. »Gakaj spaka!« si mislim. Zakrpal sem kolo, vsedel se na cepikl ter halo naprej. Ej, to vam je bila štima, ko se je korondič sukal v koležu. Ljudje so mislili, da so prisli odkod tudlzokarji. Ta Skoda, katero mi je mislil ta korondič prizadjati, me je tako razjezila, da sem pozabil na puSčavo ter sem sklenil svoje love nadaljevati in sicer takoj, ker sem imel tudi gver in reSpetlin seboj. Da tudi svoje velike torbe nisem doma pozabil, je samo ob sebi umevno. Pripeljal sem se do Belečevega Frančeka pod »britofom«, namreč taistega, ki ga je tako mrličev strah, da si je naročil korondiča, ki bi ga naj stražil. Pa kako zanesliiva straža je to, lahko posnemamo iz tega, da sem ga jaz brez vsega truda spravil v torbo. Od tod se peljam v Ločki vrh k Čahu, kjer zagledam korondiča, ki je stal nad vratmi ter držal smrekov vržič kvisku. Tudi tega si prisvoiim. Od tod se peljam dalje. »Pa kaj hudirja neki drdra?« Proti meni je letel Painhov, na katerem se je peljal lep korondič. Namerim pužko »Pokc! Pajnhov oddrdra mimo me, korondič pa je ležal stegnjen v grabi. Naložim si ga v torbo ter se podam k Olčevemu Frančeku po dobro rejenega korondiča. Ko tudi tega dobim, kakor tudi pri Strahefievem Poltu v Ločiču, podam se h Golobu krčmarju, da si pogasim žejo. Ko pridem v hišo, kličem natakarje na vse kriplje, pa ni priSel nobeden. Grera gledat v zadnjo hiako, kjer najdem Goloba, ki je namesto kukovce korondiča božal. Ta čas, ko mi je natakal vino, prisvojim si korondiča, izpijem potem vino ter odfrčim v Trnovce k BračiCevem Naceku. »Tri sto medvedov, ali imajo krta v steni?« si mislim. Pogledam z reSpetlinom, kaj bi bilo. Bil je korondič, katerega hitro izkopliem ter vtaknem v torbo. Nacetu pa bi svetoval, naj raje korondiča opusti, sicer 8e mu steno podkoplje, da se na njega zvali, kakor se ie že zgrudila na njegovo ženo. Ali pa ga naj vsaj močno «a- rinka. Vozil sem se na vse strani, pa nisern imel več sreče. Ves nevoljen se podam v Biš v narodao gostilno, kjer sem se krčmarju pritoževal. Oa pa mi pravi: »Ve8, dragi cepiklist, korondičem se godi od tedaj, ko je bil pri Sv. Juriju sv. misiion ter so boteli požreti vse Cast. gg. misijonarje, jako slabo. Kar tako zapored letajo nazaj v Ptuj. Da pa bi izpečali Se to bore Stevilo, kolikor jih je Se, poslali so meni po velki maSi prvi dan jednega, drugi dan pa kar trideset korondičev. Pa vzel sem tisti veliki bič v roke ter jih iztiral vse nazaj v Ptuj.« Ta njegov čin sem pohvalil, pa vendar mi je bilo žal, da ga nisem tedaj obiskal, da bi jih bil meni izročil, ker bi 'jih potem imel ravno polno torbo. Tako nekoliko vesel, nekoliko pa žalosten se podam v svoj brlog, kjer ostanem do velikega jesenskega lova. 0 taistem pa bodete Se zvedeli, gospod urednik. Cepeklist Neznasekdo.