DOLENJSKI LIST Št. 46 (869) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 24. novembra 1966 Proslave po vsem Spodnjem Posavju V počastitev dneva republike bodo v Krškem jutri odprli slikarsko razstavo kosta-njeviškega rojaka Jožeta Gor-jupa, v soboto zvečer pa bo na osrednji proslavi v Krškem nastopil šentjernejski oktet. Proslave pripravljajo krajevni odbori Socialistične zveze po vseh večjih središčih v občini. 29. november bodo z različnimi prireditvami in proslavami dostojno počastili tudi delovni ljudje v brežiški in sevniški občini. Novomeški atleti za pokal »Dela« Za jesenski kros za pokal »DR. LA«, ki bo v nedeljo v Ljubljani, je pripravljenih tudi 7 atletov iz Novega mesta. Kljub slabemu vremenu redno vadijo za to zanimivo tekmovanje, ki se ga bodo udeležili tudi najboljši atleti iz drugih republik. Popolno ekipo bodo imeli Novomeščani samo pri mladin, kah, kjer bosta razen sester Močnik nastopili še Bratkovičeva in Meso jedce va. J. G. Skoraj meter snega v Zabukovju! V torek zjutraj so nam iz Sevnice telefonirali, da je pred dnevi zapadlo v Zabukovju skoraj meter snega, ki je zavrl ves promet. Medtem ko je v dolini sneg skoraj že skopnel, je ljudem v hribih v hudo nadlego. OD 24. NOV. DO 4. DEC. Padavine pričakujemo od 24. do 26., 29. novembra ter 3. in 4. decembra. Sneg deloma do nižin. Vmes izboljšanje vremena. Dr. V. M. iN asa REPUBLIKA Pred triindvajsetimi leti so bili položeni temelji naši republiki, bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. Ko so jo, še sredi vojne, poslali na pot, so ji vsi zaželeli, da bi kmalu porastla in da bi bila močna, samostojna in svobodna. In da bi bila bogata. Da bi ljudje v njej žveli brez strahu - svobodno. Brez izkoriščanja človeka po človeku. Republika je šla na pot. S tisočerimi željami za dober uspeh. Ljudje so jo sprejeli za svcjo, ker so jo tudi sami ustvarili. Neštetokrat so ji izpričali svojo privrženost. Bili so jo pripravljeni braniti. Če bi bilo treba, bi še enkrat dali kri zanjo. Z republiko so rastli tudi ljudje. Postopoma so začeli spoznavati, da vseh želja, pa če so Fajii Gregorič iz Crnom lja je ena izmed najboljših delavk Belokranjske trikotažne industrije. — Proslava 10-letnice obstoja BETI ho v okviru proslavljanja občinskega ;->ra/nika Mt&like in dneva republike v centralnem obratu v Metliki. Več o tovarni na 8. in 9. strani današnje številke! REPUBLIŠKI ZAKON O ŠOLSTVU PRIPRAVLJEN Dolenjska - res dve temeljni skupnosti 7 Rdeča nit zakonskega predloga: ekonomska cena izobraževanja — Republiška skupnost, posebne in devet temeljnih skupnosti? — Prispevki: predvsem del osebnih dohodkov in del prometnega davka — Kdo bo nadzoroval zakonitost dela skupnosti? Prizadevanje, da bi v Sloveniji že v najkrajšem času dobili zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, je spodbudilo še zadnje kritične obravnave zakonskega osnutka, katerega dokaj prečiščeno besedilo je medtem že postalo predlog zakona. — S tem delom, ki ga je republikam naložil splošni zakon o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo, sprejet letos 14. maja na zasedanju zvezne skupščine, smo na Slovenskem najdlje in se torej nismo mogli pri kom učiti, oziroma se po kom zgledovati. Pri roki imamo predlog slovenskega zakona, ki ga je 28. oktobra obravnaval republiški izvršni svet in ga je z dopolnitvama in spremambami v načelu sprejel. Pri branju besedila se od vrste do vrste bolj razodevata smisel in namen, ki ju naj dosežejo zak nska določila. Zelo jasno je v predlogu poudarjena predvidena ekonomska cena izobraževanja kot nova kategorija v sistemu financiranja. V sistemu vzdrževanja izobraževanja prihaja s tem do veljave novo revolucionarno načelo, ki bo porušilo dosedanje proracun-sko-administrativne odnose na tem področju in ki bo hkrati zagotovilo, da na tako podlago postavljeni sistem ne bo samo deklarirana pravica, marveč neizbežen kažipot v odnose, ki jih siplošen družbeni razvoj terja tudi na tem področju. Vse to je zamišljeno v zakonskem predlogu kot rdeča nit in podrobneje obrazloženo in utemeljeno v vseh njegovih 61 členih. Iz predloga je nadalje razvidno, da zakon ne bo uvedel zgolj zbiranja in delitve denarja za šolstvo. Nova organizacija Izobraževalnih skupnosti, v katerih bo- do upravljali s sredstvi družbeni dejavniki, bo kakovosti no vplivala tudi na spremembe v razvoju samoupravljanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Izobraževalne skupnosti niso združenje občin Osrednje izhodišče za organizacijo izobraževalnih skupnosti in opredelitev njihovih nalog je načelo, da t em e 1 j -n e izobraževalne skupnosti, kd jih bomo ustanovili za določeno območje, zagotovijo občanom svojega območja izobraževanje na vseh šolah in zavodih — tudi zunaj območja te skupnosti. Pri oblikovanju izobraževalnih skupnosti se ne združujejo občine kot družbenopolitične skupnosti, marveč občani, izobraževalni zavodi, gospo- (Nadaljevanje na 11. str.) V NOVI METLIŠKI STOLPIČ SE SELIJO STANOVALCI Sovi 20-stanovanjski stolpič s centralno kurjavo je bil pred dnevi dograjen. &o gate Belokranjsko gradbeno podjetje, stanovanja pa &£f^{g^ in ustanove s področja družbenih služb za svoje Potrebe stolpičev ki sta v tem delu Metlike že povsem spremenila hce mesta, je predviden še tretli razen tega pa še nov poslovni objekt, namenjen preskrbi stanovalcev. SrStaSSToŽ^^pS?"* METLIKE prisrčne čestitke vseni njenim občanom in vsem delovnim organizacijam, več o Mettiki in njenem napredku pa berite na 9. in 12. strani današnje številke! ZA 29. NOVEMBER, DRŽAVNI PRAZNIK NAŠE DOMOVINE, ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA DOMA IN NA TUJEM TER JIM 2ELIMO PRIJETEN ODDIH ZA PRAZNIKE! DOLENJSKI LIST še tako lepe, ni mogoče naenkrat izpolniti. Republika ne more naenkrat zasijati v vsem svojem sijaju — kot nekakšno sonce. Njena rast je odvisna od prsti. Ta pa je bila opustošena, od vojne izčrpana, od preteklosti izpita, suha, razpoka-na. Treba jo je bilo zaliti z znojem, zrahljati z žulji delovnih ljudi. Namočiti jo je bilo treba in tako omogočiti rast svoji republiki. Prezebli, pogosto lačni, utrujeni zaradi neprespanih noči so partizani včasih sanjali o novi, svobodni družbi, kjer ne bo več nobene krivice. Dočakali so konec vojne in spoznali, da bo tako družbo, o kakršni so sanjali in se zanjo bojevali, treba šele zgraditi, se zanjo spet boriti. Ne več z orožjem in ne več proti sovražniku, ki ga je lahko prepoznati, ker je na drugem bregu. Zdaj se je pojavil sovražnik, ki se je skrival in potuhnil, tako da ni bilo mogoče naravnost pomeriti vanj. Zaostalost, nerazvitost, konservativnost in podobne zasede so bile na vsakem koraku. Potem poskusi, največkrat podtalni, da bi obnovili stari red. Tisoč o-vir in težav. Vse drugo, kar smo zaželeli republiki na pot, je bilo mogoče prej uresničiti kot to, da bi bila bogata. Republika je večkrat dokazala, da je enotna, močna. Postavila se je odločno proti poskusom, da bi jo zlorabili, spremenili v privesek tujih interesov. Za svojo neodvisnost se je vsa republika postavi- (Nadaljevanje na 2. str.) naša republika (Nadaljevanje s 1. strani) la kot en mož. Celo kadar smo bili najbolj godrnjavi, nezadovoljni, ker ni bilo tega ali onega, ako je bilo treba zategniti pas, smo v trenutku pozabili na vse težave, brž ko je bila v nevarnosti naša republika. Biti bogati — to pa ni samo stvar želja, hotenja. Sto zamujenih let ni mogoče kar tako preskočiti. Vsega, kar je bilo skritega, neizrabljenega v nedrjih zemlje, ni moč naenkrat odkriti. Treba je postaviti tovarne, zgraditi železnice, ceste. Za to je treba zbrati sredstva, veliko sredstev. Toda sredstev smo imeli malo, mnogo manj kot želja in hotenj. In celo sami s seboj Kot zmagovalci smo mislili, da nosimo svet in da je ni težave, da je ne bi z enim mahom presekali. Nato pa smo naenkrat ugotovili, da smo tudi sami sebi težava. Bili smo brez šol. Nismo imeli izkušenj v upravljanju države, tovarn, uradov. Morali smo se učiti kar med delom. Bili smo kot tisti, ki se med napadom na sovražnika šele učijo streljati. In smo se naučili, čeprav ne brez žrtev. ZAKAJ NISMO PREJ POVZDIGNILI ČLOVEKA? Nekoč mi je znanec rekel, da bi morali nadaljevati samoupravljanje pri zboru kočevskih odposlancev. Kaj je s tem mislil? Kljub vojni vihri je bilo v narodnoosvobodilnem gibanju ustvarjeno demokratično samoupravno ozračje. Ljudje so izvrševali ukaze, a so tudi sodelovali pri snovanju odločitev. Vodilni organi in funkcionarji so imeli posluh za probleme in interese ljudi. Potem pa ... Potem pa je prišel čas, ko v pomanjkanju vsega ni bilo mogoče demokratično razpravljati o tem, ah bo kmet dal pšenico ali jo bo pridržal zase. Ako smo hoteli preskočiti nekaj desetletij, v najkrajšem času postaviti nove tovarne, zgraditi nove železnice, odpreti nove šole, Je bilo treba zbrati vsa možna sredstva — pogosto celo na silo. Kapitalistom je bilo mogoče odvzeti tovarne samo z močjo prisile države. To nalogo je lahko izvedla le državna oblast, osredotočena v enem središču, z razpredeno mrežo zvestih izvrševalcev. To je bila druga faza revolucije, pogosto še ostrejša kot prva, z dobro organiziranimi četami vojakov — vojakov revolucije. Najprej je bilo treba oblast utrditi, usposobiti, pravzaprav na novo postaviti, da bi jo potem lahko prenašali na ljudi, na človeka, da bi sam sebi vladal. Morda je bil samo videz, da smo v prvem obdobju pozabljali na človeka in omejili njegovo vlogo le na izvrševalca ukazov. Toda za vsemi akcijami, najsi so se zdele še tako ostre ali celo krute, je stal interes delovnih ljudi, goreča želja voditeljev revolucije, da bi Čimprej ustvarili razmere, ko bodo delovni ljudje sami vladali svoje tovarne, ustanove, zadruge. Seveda — bile so tudi samovolje, posamezniki, ki so zlorabljali zaupanje, pozabili na človeka ali celo teptali njegovo dostojanstvo. Bili so taki primeri in vsi smo jih obsojali. Včasih smo jih hitro odkrili; nemalokrat smo potrebovali precej časa, preden se je izkazala krivica. Da je interes človeka prvi, se je pokazalo takrat ko je vodstvo naše revolucije spoznalo, da postaja centralizirani državni aparat že nevarnost, da bo prerasel človeka in se spremenil iz njegovega orodja v orodje proti njemu. Naši voditelji, predvsem tovariš Tito, čeprav so bili tudi sami na čelu tega državnega, kruto centraliziranega aparata, so se ovedeli te nevarnosti, zato so razvili idejo samoupravljanja kot najuspešnejše sredstvo proti birokratizmu, za osvoboditev človeka. Leta 1950 je tovariš Tito podpisal zakon, katerega vsebino bi lahko povzeli v en sam kratek stavek — Tovarne delavcem! TUDI SAMOUPRAVLJANJE NI GLADKO STEKLO Ideja samupravljanja in ideja nove Zveze komunistov sta začeli dobivati konkretno, otipljivo podobo prakse v razmerah, ko bil bikrokratizem še živ. V času, ko je samoupravljanje šele potrjevalo svojo vrednost, prestajalo neštete preizkušnje, ni bilo mogoče birokratskih teženj naenkrat in s koreninami vred izruvati iz zemlje. To zemljo so predstavljali tudi nerazviti odnosi, mladi kolektivi, zastarele obrtniške tovarne, neenakomeren razvoj dežele itd. ko smo že mislili, da je birokratizem izgubil bitko, je ob vsaki prvi težavi spet dvignil glavo. Največkrat si ni upal odkrito napadati samoupravi j an ja, temveč ga je hotel »podminirati« smo se morali ukvarjati, tako, da mu je pripisoval »grehe« za težave v gospodarstvu, za vse napake in probleme družbe. Samoupravljanje se je moralo najprej postaviti na svoje noge, da bi se lahko konkretno, na samo načelno, spopadlo z birokratizmom. Prej, dokler je bilo še šibko, ne dovolj razvito, za tak konkreten spopad še ni bilo sposobno. To nemoč smo čutili že nekaj let nazaj. Vedeli smo, da so celo v Zvezi komunistov in celo v vrhovih birokratske sile, ki so proti samoupravljanju, za vračanje na staro, a obenem smo morah trpeti nekakšno koeksistenco birokratizma in samoupravljanja, sožitje dveh tako različnih, tako nasprotujočih si koncepcij. Zakaj? Zato, ker so tudi tisti, ki so bih za samoupravljanje, morali zavestno pristajati na nekatere čisto administrativne rešitve, denimo v gospodarskem sistemu, če bi šli že pred leti na bolj ekonomske odnose, bi to lahko povzročilo velike težave. Stvari so morale objektivno dozoreti. V tem obdobju je moralo samoupravljanje premagati prenekatero težavo. Nanj so se lepili ostanki administrativnega, centraliziranega sistema, ki so ga vlekli nazaj, potem pa so mu očitali krivdo za napake, probleme itd. Samoupravljanje je bilo kot mladenič, ki je prerasel svojo otroško dobo, zdaj pa mora dokazovati, da je že sposoben samostojnega življenja in da ne potrebuje več strogega varstva staršev. Bilo je kot kmečki fant, ki prevzame kmetijo, oče bi pa rad, da bi še naprej gospodaril on. Ako je kaj narobe, mora sin poslušati očitke: »Če bi bilo po mojem ...« V resnici je pogosto narobe prav zato, ker samouprav-ljavcev ne pustijo, da bi se postavili na svoje noge, ker se jim pod nogami preveč opletajo razni varuhi, botri, »trde roke« in podobni. REFORMA JE OMOGOČILA POLITIČNI SPOPAD Z BIROKRATIZMOM Gospodarska reforma je odprla čiste račune. Prvi račun, ki ga je odprla, je bila zahteva po ekonomskih odnosih. Najprej je bilo treba sieči vsemogočno »dobrotnico<( državo, da bi videli, kakšna je v resnici. Ugotovili smo, da je v njeni blagajni sicer dosti denarja, toda denarja, ki so ga ustvarili delovni kolektivi. Pokazalo se je, da je ta »dobrotnica« resda pomagala, dajala kredite brez vračila, sanirala, toda pogosto na račun pridnih kolektivov, ki so morali dajati zato, ker so bili bolj pridni, bolj produktivni, da bi država lahko podarila tistim, ki so bili premalo produktivni, premalo pridni. Pri vsem tem je bilo najbolj žalostno to, da so bili pravi, resnični odnosi v nekakšni megli, tako da nihče ni vedel, ali daje ah dobiva, ali je rentabilen ali pasiven. Čisti računi v gospodarstvu so terjali, da se razprši megla tudi na drugih področjih. Ob tem se je pokazalo, da živi v taki megli tudi služba državne varnosti, organ, ki je sicer nujno potreben za boj proti sovražniku, toda mora biti v službi skupnosti in pod njenim nadzorom. Pokazalo se je, da tudi Zveza komunistov nosi na svojih plečih najrazličnejša nepotrebna bremena, balast, kot so birokratizem, dogmatizem, konservativna tradicija, kult takih ljudi, kot je bil Ran-ković in podobno. Tudi te račune je bilo treba spraviti na čisto. To nalogo je opravil IV. plenum CK ZKJ na Brionih. Tam so odkrito priznali, da je bil v Zvezi komunistov nekakšen dua-lizem dveh koncepcij. To je povzročalo, da so programska načela pogosto ostajala neizpolnjena, kaj. ti nosilci birokratskih teženj v vrhovih Zveze komunistov si niso preveč prizadevali, da bi izvajali sklepe VIII. kongresa ZKJ in druge odločitve glede nadaljnjega razvijanja samoupravljanja in prilagajanja vloge Zveze komuni, stov novim razmeram v družbi. O VRAČANJU SVOBODE ČLOVEKU Pravimo, da je odtujitev človeka, njegova nesvoboda v tem, ker se razne institucije, kot je, denimo, država, oddvojijo od njega in se mu predstavijo kot nekakšna sila, od katere je slepo odvisen. Vračanje svobode človeku je v tem, da se odvadimo misliti, češ da je nekdo, neodvisno od nas, ki bo vse uredil, skrbel za naše plače, za surovine, za kulturo in drugo. Odvaditi se je tre- ba misliti, da smo mi zato, da delamo, država je pa tista, ki nam bo dala kar potrebujemo. Ako nam bo dala premalo, bomo protestirali. Če bomo zahtevali preveč, nas bo s silo prisilila k pokorščini. Zdaj gre za to, da se sami organiziramo in sami urejamo svoje zadeve, človek ima večjo svobodo, a tudi večjo odgovornost. Kar je prej delila država, mora sedaj deliti on sam; razdeli samo toliko, kolikor je ustvaril. Drugače ne more biti. Sredstev ni manj. če smo dali kulturi premalo, potem smo dali drugam preveč. To je naš račun. Imamo delavske svete, upravne odbore, poravnalne svete in druge samoupravne organe, če nas drugi kandidirajo, smo krivi sami. Ako je obveljala samo direktorjeva, je kriv delavski svet, ki je molče, z dviganjem rok sprejel tisto, kar mu je bilo predlagano. Zakaj se samovoljni odločitvi ni postavil po robu? Zakaj ne zahteva, da sam deli sredstva in da kolektivu ne režejo kruh drugi? Zakaj, zakaj ... veliko je takih »za-kajev«, na katere mora odgovoriti vsak sam. Pravimo, da so predpisi preveč zapleteni, da je preveč zakonov, da je ta in ta uredba krivična itd. Zakaj jih ne spremenimo? Mehanizem samoupravljanja nam to omogoča. Pravimo, da poslanca ni med volivce, da le redko spregovori v skupščini, da ne prisluhne težnjam volivcem itd. Zakaj ga ne odpokličemo? Pravimo, da ustvarjamo premajhen dohodek, ker je organizacija dela slaba, ker nimamo strokovnjakov itd. Zakaj ne terjamo od služb v podjetju, da pripravijo načrt nove or-organizacije? Zakaj ne razpišemo mesta za strokovnjake? In tako dalje. Še tisoč takih zakajev! Samoupravljanje je že porastlo, ne potrebuje več roke varuha, samo mora hoditi. In samoupravljalec ne sme čakati, da mu bodo podeljevali patente pravice. Pravico si mora u-stvarjati sam — vsak dan, v konkretni samouprav-ljavski praksi. Obenem mora vedeti, da se bo njegova pravica, pravica u-pravljanja, pravica do plodov dela razvijala v sorazmerju z njegovo odgovornostjo, z odgovornostjo do tovariša, do družbe, do dela. Do sem je prišla naša republika. In naprej? Naprej še krepkeje po poti samoupravljanja, delitve po delu, po poti osvobajanja človeka, da bo, kot pravimo, sam svoje sreče kovač. FRANCE MIHALOVČAN Prispela pošiljka potnih listov Pred kratkim je prispela na urad za potne liste v Novem mestu večja pošiljka novih potnih listov. Zdaj jih bodo lahko dobili vsi, ki so zanje prosili pred mesecem ali še prej. Od 11. oktobra do teh dni so prebivalci novomeške občine vložili 360 prošenj za izdajo novih potnih listov. Večina teh ni mogla potovati v tujino, ker je urad dobil 29. oktobra le iOO novih potnih dovoljenj. Kdor je hotel za dan mrtvih v zamejstvo, so mu izjemoma podaljšali stari potni list. Skupščinski sistem v razpravi Organizacije SZDL in občinske skupščine na našem področju pripravljajo razprave o dosedanjem delu skupščin, odbornikov in poslancev, kar naj bi bilo v pomoč pri oblikovanju meril v evidentiranju kandidatov, kandidiranju in volitvah polovice odbornikov in poslancev v predstavniška telesa občin, republike in zveze. Iz dosedanjih razprav se da sklepati, da so skupščine opravičile trditev, da so res družbenopolitične skupnosti. Zadovoljili so tudi odborniki in poslanci. Odbornik se često znajde »med dvema ognjema« — med volivci in občinsko skupščino, ker oboji od njega veliko zahtevajo. Odborni-kova naloga ni lahka in neodgovorna. Eni jo sicer opravijo »rutinersko«, drugi pa si z vsemi močmi prizadevajo, da bi bili kar najbolj vestni. Ne da se trditi, da lahko odbornik v skupščini sodeluje in odgovorno glasuje, ne da bi bil s problemi seznanjen. Zastavlja se vprašanje, ali mu to lahko daje skupščinsko gradivo, čeprav je skrbno pripravljeno. Zgodi se, da odbornik zaradi pomanjkanja časa občinskega gradiva niti ne prelista. Tako stanje kar kliče po tem, da bi morali pritegniti k sodelovanju strokovnjake zunaj skupščine, ker bi njihova razprava odbornikom gotovo pomagala, da bi si pridobili lastno sodbo o tem in onem in tako seznanjeni tudi odgovorneje glasovali. Marsikaj dokazuje, da smo pri izbiri ljudi, ki bi naj bili odborniki, premalo kritični, premalo skrbimo, da bi izbrali kar najbolj razgledanega kandidata. Odbornik bi ne smel imeti občutka, da plava med čerema, marveč v mirnem morju. Če bo dobil pri volivcih in predstavnikih političnih organizacij primerno pomoč, ne bo težav, če bodo to vedeli tudi novi kanž didati, bodo z lažjim srcem podpisali svojo kandidaturo. SLAVKO DOKL Jugoslovansko Letošnja rekordna letina in občutno povečanje tržnih presežkov ugodno vplivajo na stalnejšo proizvodnjo in promet s kmetijskimi pridelki, na večji izvoz in dvig življenjskega standarda; to pa v bistvu pomeni uresničevanje namenov gospodarske reforme. Te ugotovitve, izražene v uradnih dokumentih zvezne uprave, so bile sprejete tudi v razpravljanju v skupščini. Dopolnjene so samo še z zahtevami o čim urnejšem izvajanju dopolnilnih, že prej pripravljenih odločb za popolnejšo izkoriščanje proizvodnih možnosti, posebno na zasebnih posestvih. Okoli 670 kilogramov žita na državljana Uradna statistika in cenitve govore o do sedaj največji kmetijski proizvodnji, da je večja od doslej najboljše iz 1959. leta za okoli 13 odstotkov, medtem ko je v primerjavi z ono iz 1955 celo za polovico večja. Pšenice in koruze smo to leto pridelali okoli 12,7 milijonov ton; toliko smo planirali, da jo bomo pridelali 1. 1970, v zadnjem letu srednjeročnega plana. Rekorden pridelek pšenice smo dobili na površini, ki je za 10 odstotkov manjša od one v letu 19G5. Do polovice avgusta smo odkupili dvakrat več pšenice kakor v istem času lani, čeprav je bilo veliko težav s kreditiranjem odkupa in posebno še z uskladi-ščenjem poljedelskih pridelkov. Zaradi velikega pridelka tovarne sladkorja podaljšujejo rok predelave, tovarne olja pa niso sposobne predelati nad 50.000 ton semena sončnih rož. Podobno je tudi z nekaterimi vrstami zelenjave in sadja in velika je ponudba mleka in kuretine, Zmanj- Božidar Jakac: POSLUŠALCI, Kočevje 1943 Dve desetletji gospodarstva Piše Ludvik Golob, zvezni ljudski poslanec Kamorkoli se ozremo po naši domovini, povsod opazimo velik napredek v družbenem in gospodarskem razvoju, katerega smo dosegli v povojnem času. — Prva leta po osvoboditvi so predstavljala za gospodarsko življenje Jugoslavije posebna obeležja razvoja, kajti vsi napori so bili usmerjeni v premagovanje podedovane gospodarske zaostalosti in v ustvarjanje osnovnih pogojev za zavarovanje nacionalne neodvisnosti. Da bi uresničili zastavljene naloge, so bili sprejeti osnovni načrti ekonomske politike; zahtevali so, da usmerimo vse sile kar najbolj v industrializacijo dežele. V posameznih obdobjih našega razvoja smo morali premagovati tudi izredno velike težave, ki so nam jih povzročale naravne nesreče: velike suše, poplave, potresi itd., kakor tudi izredno težki mednarodni pogoji, ki jih je takrat narekoval položaj. Prav zaradi tega smo lahko še posebno ponosni na dosežene uspehe, ki se kažejo v stopnji razvitosti proizvajalnih sil. še posebno velja poudariti, da je zelo široko razvita materialna osnova v bazični industriji pomagala našemu gospodarstvu doseči tisto stopnjo v razvoju, ki omogoča, da se lahko vključimo v medna rodno delitev dela. Tak napredek je bil pogojen predvsem z dejstvom, da obstaja v Jugoslaviji socialistični sistem, ki je osnovna gonilna sila družbenega in gospodarskega razvoja. V zgodovini delavskega gibanja in borb za zmago socializma v Jugoslaviji je bilo leto 1951 eno izmed najpomembnejših. V Jugoslaviji je socializem napravil nov, velik korak naprej. Ustanovitev delavskih svetov je bil seveda le prvi, čeprav na zunaj najbolj viden ukrep, kateremu je sledil dolgoročni proces ustreznih reform na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Socialistični družbeni odnosi, pogojeni s sistemom samoupravljanja, dajejo tudi osnovne spodbude za razvoj proizvajalnih sil; to je tudi omogočilo izredno intenzivno stopnjo rasti gospodarskega in družbenega napredka. Nekaj zanimivih primerjav: NEKOČ - DANES . . . Da bi si ustvarili vsaj približno sliko gospodarskega napredka, si moramo odgovoriti na vprašanje, na kakšni razvojni stopnji je bila predvojna Jugoslavija v primerjavi z industrijsko razvitimi deželami na Zahodu. V proizvodnji električne energije je bila stara Jugoslavija v zelo nezavidljivem položaju. Tako so leta 1939 proizvedli na prebivalca v Jugoslaviji komaj 71 kWh električne energije, v istem času pa v Avstriji 445, Italiji 360 kWh itd. Danes proizvedemo v Jugoslaviji na prebivalca že 776 kWh elektrike. V proizvodnji premoga je bila Jugoslavija pred Italijo in švedsko pač zato, ker te dežele nimajo skoraj nobenih zalog premoga. Tako so leta 1939 nakopali na prebivalca v Jugoslaviji 0,39 kg premoga, v Avstriji 0,55 kg in v Italiji 0,07 kg; danes ga nakopljemo v Jugoslaviji 1,59 kilograma. Predvojna Jugoslavija ni imela razvite naftne industrije. Dve leti pred vojno so v Jugoslaviji načrpali in predelali na prebivalca 0,07 kg surove nafte, v Avstriji pa 8,8 kilograma in v Italiji 0,23 kg. Danes načrpamo pri nas že 103 kg surove nafte na prebivalca. Surovega jekla je stara Jugoslavija proizvedla skupaj 227.000 ton, tako da je prišlo leta 1938 na prebivalca v Jugoslaviji 15 kg jekla, v Avstriji 99,5 kg in v Italiji 55 kg. Danes odpade na Jugoslovana že 88,45 kg surovega jekla. če pogledamo še proizvodnjo barvnih kovin na prebi- valca v kg, dobimo takle podatek (prva številka velja za leto 1939, druga za leto 1965): aluminij 0,11 kg — 2,40 kg; baker 2,68 kg — 2,80 kg; svinec 0,68 kg — 5,75 kg; cink 0,32 kg — 2,30 kg. Proizvodnja barvnih kovin se je torej znatno povečala. Naša dežela razpolaga z vsemi glavnimi barvastimi kovinami. Tudi tu imamo očitno gospodarsko prednost, kar nam spet olajšuje pogoje za večji izvoz raznih industrijskih izdelkov. čeprav je bila stara Jugoslavija izrazita kmetijska dežela, je zelo malo naredila za razvoj kmetijstva. Proizvodnja umetnih gnojil je bila na zelo nizki stopnji. Tako so v Jugoslaviji leta 1938/39 izdelali 8000 ton dušičnih gnojil, v Avstriji 1500 ton, v Italiji pa 109.000 ton. Zdaj izdelamo teh gnojil na leto že 451.000 ton. Še slabše je bilo s proizvodnjo fosfornih gnojil. Še bi lahko našteval in primerjal posamezne odnose v industrijski proizvodnji in gospodarski dejavnosti drugih področij, vendar menim, da nam že teh nekaj primerov dovolj zgovorno potrjuje, kako veličastni uspehi so bili doseženi v gospodarski izgradnji naše domovine v povojni dobi. Uspehi regionalnega razvoja Razvoj Jugoslavije kot celote je bil v preteklem razdobju zelo dinamičen; omogočil nam je hiter razvoj gospodarstva in življenjske ravni. Hitrost razvoja in dosežena stopnja gospodarske razvitosti kot življenjske ravni je na posameznih področjih seveda različna. Vmes so posledice posebnih pogojev za razvoj posameznih področij in smeri razvoja dežele glede na posamezne razvojne stopnje. Politika razvoja je bila usmerjena tako, da bi se gospodarski potencial na vseh področjih kar najbolj aktiviziral in da bi tako postopoma zmanjševali velike razlike v stopnji razvitosti širših področij Z dosedanjim razvojem je že dosežen tako kvalitativen kakor tudi kvantitativen napredek manj razvitih področij, s tem pa so tudi ustvarjeni pogoji za nadaljnji napredek teh področij. Delovna sila in storilnost Politika zaposlovanja ni bila vedno dovolj učinkovita glede na porast produktivnosti dela, družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Če primerjamo povečanje narodnega dohodka v odnosu na število zaposlenih, nam de- .mM V ZRCALU KRKE. V novozapadlem snegu je tudi novomeška Loka dobila drugo podobo. Železniški most in vrbe se ogledujejo v mirni površini reke. (Foto: Vili Videnič, tretja nagrada za fotografijo tedna, ORVVO 18 5,6/60) kmetijstvo danes in jutri Sanje proizvodnje je zabeleženo samo v svinjereji, ker se je ta znašla v neugodnem položaju po reformi. Marže v rodovitni letini Visoka proizvodnja mora vplivati tudi na cene Poljedelskih in prehrambenih proizvodov. Mnenja pa smo, da je način oblikovanja cen v trgovini na veliko i« na drobno, ld so jih z maržo vred postavljale ob činske skupščine, negativno vplival na prilagajanje cen dejanskim pogojem na tržišču. Sodimo, da v rodovitni letini postavljene marže ne spodbujajo trgovine k večjemu prometu. V zvezni skupščini so predlagali, naj posebej proučijo to vprašanje. Cene nekaterih proizvodov pa vendarle polagoma padajo. Tako na primer koruzi, ki je v preteklem tetu dosegla ceno okoli 80 Sdin za kilogram, ki je n*očno nad povprečjem, predvidenim z reformo. Kaj pričakujemo v prihodnjem letu? Pri ocenjevanju razvojnih možnosti 1. 1967 načrtovalci niso računali s tako ugodnimi klimatskimi raznierami. Zato je predvidena za 4 do 5 odstotkov tanjša proizvodnja kot v tem letu. . Skupščinski odbor za poljedelstvo pa je mnenja, °-a so načrtovalci pretiravali pomen klimatskih raz-!ner, in poudarja, da bo pridelek lahko tudi večji, če p>mo storili potrebne ukrepe. Podobnega mnenja je ludi svet za poljedelstvo zvezne gospodarske zborni-ki primerja 1966. leto z letom 1959, po katerem £k(rpryv Turizem - naša velika bodočnost Zadnja leta je čedalje po membnejši mednarodni turizem, saj imamo za to dejavnost odlične pogoje za razvoj. Ne smemo pozabiti, da se naša dežela nahaja v mediteranskem bazenu, kjer je zgoščen velik del svetovnega, še posebno pa evropskega turističnega prometa. Turistični promet v Jugoslaviji stalno narašča, saj smo dosegli lani že 38,5 milijona nočitev, letos pa bomo po dosedanjih ocenah ustvarili približno 150 milijonov dolarjev deviznega priliva prav iz te dejavnosti. V evropskem turističnem prometu smo danes udeleženi s približno 2.5 odstotka, pri tem pa ocenjujemo, da izkoriščamo še vedno komaj 15—20 odst. razpoložljivih naravnih pogojev! Razen pomena, ki ga ima turizem v gospodarskih odnosih s tujino, ne smemo podcenjevati njegovega vpliva, ki spodbudno deluje na razvoj drugih gospodarskih dejavnosti. Objektivna ovira, da se turizem že doslej ni hitreje razvijal, je v slabo-razvitih zmogljivostih gostinstva, v slabi povezanosti z modernimi cestami, nerazvita trgovini itd. Tu nas čaka v bodoče še veliko nalog. Razveseljiva rast narodnega dohodka ... S pomočjo narodnega dohodka lahko lepo pokažemo učinek gospodarske izgradnje in gospodarsko moč neke dežele. Leta 1947 smo presegli narodni dohodek iz leta 1939 za 0,2 odst. V povojnih letih pa je naš narodni dohodek v primerjavi z drugimi državami zelo hitro naraščal, zlasti še v času po uveljavitvi delavskega samoupravljanja. Narodni dohodek je glede na predvojni čas zdaj trikrat, večji. Povprečna stopnja rasti v času 1948—1964 znaša 7,1. odst. Značilni za dosedanji razvoj so zelo napeti odnosi v • osnovni razdelitvi narodnega dohodka. Prednost je imela investicijska potrošnja, s tem pa se je relativno zmanjševal porast življenjske ravni, posebej še osebne potrošnje. Tako stanje v odnosih delitve narodnega dohodka je povzročalo tudi nestabilnost tržišča, pojavljala se je inflacija in strukturna neskladnost v razvoju posameznih proizvodnih področij. . . . vendar poslej s tehtnejšo delitvijo! Eno izmed osrednjih vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti ob sprejemu gospodarske reforme, je bilo tudi naslednje: pogoje za gospodarjenje je treba postaviti tako, da bo z dobro ekonomsko politiko v bodoče mogoča taka delitev narodnega dohodka, ki bo delovala na vsklajen družbeni razvoj in stabilnost trga. Od pravilnega odnosa v delitvi narodnega dohodka med akumulacijo in potrošnjo so odvisni tudi pogoji za racionalno izkoriščanje vseh proizvodnih činiteljev in za ustvarjanje ustreznih pogojev dela v vseh dejavnostih. Gospodarska reforma je sprožila vrsto novih kvalitetnih tokov. Ena izmed osnovnih strateških točk naše razvojne politike je vgrajevanje kvalitativnih činiteljev v proces rasti gospodarstva. To pomeni: povečati moramo produktivnost dela in se usmeriti k splošni intenzifikaciji gospodarjenja. Na teh predvidevanjih je izdelan tudi srednjeročni plan družbenega razvoja do leta 1970. Plan usmerja proizvodnjo in osnovno razdelitev s tako strukturo investicij, ki postavlja v ospred-je-^intenzifikacijo proizvodnje s pogojem modernizacije in rekonstrukcije sedanjih kapacitet. Vse to pa smo dosegli v rekordno kratkem času Gospodarsko aktivnost v času po reformi označujejo-predvsem: umirjeno gibanje potrošnje, umirjena rast industrijske proizvodnje, prometa, visoka kmetijska proizvodnja, večja ponudba od povpraševanja na trgu kmetijskih pridelkov ter hitrejša rast produktivnosti dela ob manjši stopnji zaposlovanja. Umirjenejša domača potrošnja je omogočila povečanje zalog gotovih proizvodov in hitrejše naraščanje izvoza z zboljšano regionalno strukturo glede na odnosa dosežene- ■ ga izvoza med vzhodnimi in; zahodnimi tržišči. To pomeni velik uspeh za plačilno bilanco naše dežele. Pokazalo se je, da je mogoče povečati izvoz tudi brez posebnih subvencij in brez pretirane carinske zaščite. Vsi ti uspehi so zelo ugodni, dosegli pa smo jih v rekordnem času. Z novim letom bodo sprejete zelo pomembne spremembe v našem sistemu. Mednje spada zuna-njedevizni in plačilni režim, spremembe v denarno kreditnem sistemu, sistemu cen itd. B Skratka: pričenja se pro- ■ ces, da bi dosegli dolgo-S ročne kvalitetne spremem- ■ be v gospodarskem siste-ES mu, ki smo jih uvedli z ■ reformo in katerih uresniči čitev bo zahtevala naj-B večje napore vseh delovnih B ljudi. Ta trud bo bogato B poplačan z dvigom realne B življenjske ravni — to pa B je tudi velika prednost in B in namen socialističnega B družbenega sistema. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED KAJ POTROŠNIKI PRIČAKUJEJO OD SPROSTITVE UVOZA Več blaga, boljša izbira Od prvega januarja prihodnjega leta, ko bo stopila v veljavo delna sprostitev uvoza, bo zadoščalo, da uvoznik pride v banko z odgovarjajočimi denarnimi sredstvi v dinarjih (ali pa z odobrenim kreditom), pa bo dobil devize brez kakršnega koli postopka, ki jih bo uporabil za popolnoma svoboden uvoz vrste proizvodov. To je dejansko najenostavnejši odgovor na vprašanje, kaj pomeni sprostitev uvoza. Za sedaj je težko predvidevati, koliko proizvodov bo obsegala ta sprostitev; gotovo pa je, da bo ta obseg sprostitve obsegal najmanj 16 odstotkov skupnega jugoslovanskega uvoza, če temu dodamo še različne predme- te, za katere velja pogojni svobodni uvoz, tedaj bo s to sprostitvijo zaobseženih blizu 50 odstotkov jugoslovanskega uvoza. Nedvomno bo jugoslovanski potrošnik sprejel ukrepe o sprostitvi uvoza brez vsakršnega ugovarjanja, kajti to zanj pomeni več in razno-vrstnejšega uvoženega blaga na domačem tržišču. Tako bomo letos uvozili za približno 150 milijonov dolarjev blaga za široko potrošnjo, kar je veliko več kakor prej; je pa to kljub vsemu le okoli 6 odstotkov od skupne količine blaga na domačem trgu. Toda že prihodnje leto, bo porabljenih 250 milijonov dolarjev za uvoz blaga za široko potrošnjo. Zadnji ukrep bo tožba! Izvršilni organ pri skupščini socialnega zavarovanja kmetov v Novem mestu zahteva prisilno izterjavo obveznosti do sklada Izvršilni odbor pri skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v Novem mestu je 28. oktobra zahteval, da morajo vrniti zdravstvene izkaznice vsi tisti, ki uživajo kmečko zavarovanje, nimajo pa predpisanih obveznosti za to vrsto zavarovanja. Zatem je sklenil občinskim upravam za dohodke priporočiti, naj bi izterjale vse zaostale obveznosti zavarovancev do sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov. Ce ne bodo pobrani letošnji prispevki, ne bo možno v leto 1967 uvesti izrednega prispevka, to pa bi pomenilo, da je zašel sklad v breziz-hodnost. Ko se je izvršilni organ skupščine kmečkih zavarovancev zavzemal, naj se prispevki dosledno izterjajo, je imel v .jnislih . tudi neplačane. < občinske in republiške obveznosti. Republiški sekretariat za socialno varstvo je bil ob koncu oktobra novomeškemu skladu dolžan že 42,00.000 S din, oziroma te vsote ni plačal za zdravstveno varstvo kmetov — borcev. Izvršilni odbor je sklenil določen čas počakati, če pa republiških sredstev tudi potem ne bo, bo sklad kmeč- kega zavarovanja tariata dolg iztožil. od sekre- Že nekaj let je slišati glasove, da je španski general Franc o, ki je na vladi že 27 let, svoje opravil in da se bo moral slejkoprej posloviti od španskega političnega življenja. Nekateri komentatorji svetovnih časopisov vidijo prav v spremembah, ki jih Španija doživlja zadnje čase, znamenje, da se namerava Franco umakniti ali pa vsaj zagotoviti, da se bi sedanja oblast njegove falange obdržala tudi po njegovi smrti. Sedaj je namreč star 74 let. Kaj se pravzaprav dogaja v španskem političnem življenju? Vnanji znaki so sprememba tiskovnega zakona, s katerim je ukinjena prejšnja stroga cenzura ter zamenjana z milejšo. Sedaj so mezdne stavke dovoljene, vtem ko je bila prej vsaka prepovedana in so voditelje stavk redno postavili pred sodišča. Prenesli so tudi pristojnosti vojaških sodišč na nova sodišča za javni red, ki izrekajo proti demonstrantom milejše kazni. Prav te dni pa so pripravili predlog ustavnih sprememb, po katerih naj bi si predsednik republike in predsednik vlade delila oblast. Ni pa še povsem jasno, kakšen naj bi bil novi predsedeniški sistem v Španiji, bo morda po francoskem vzgledu ali pa po kakšnem drugem na Zahodu. Zazdaj je jasno le to, da bo Franco ta predlog predložil nekakšni »lordski« zbornici, ki jo sestavljajo plemiči in ki jih je doslej imenoval Franco, v prihodnje pa naj bi jih 100 od skupnih 600 članov te zbornice — cortes imenovale plemiške družine. Predvideno je tudi, naj bi vse te predloge za spremembo ustavne ureditve špan- ske države izglasovali z ljudskim referendumom, kar je čisto nekaj novega v španskem političnem življenju. In končno je Franco objavil tudi amestijo za vse udeležence državljanske vojne na strani republikancev, o čemer je naš list že poročal. Seveda se samo po sebi postavlja vprašanje, odkod nenadoma takšna »demokratična vnema španske, ga diktatorja? Predvsem je treba vedeti, da je odpor proti Francove-mu režimu čedalje močnejši in da FRANCOVE diktator ni sposoben več krotiti rastočega ljudskega nezadovoljstva samo s knuto in policijo. Vse glasnejše so bile zahteve, da je treba ukiniti izredno stanje, ki ga je bil Franco uvedel ob koncu državljanske vojne in ki traja že celih 27 let. Odtod torej amnestija, za katero pa je res vprašanje, v koliko je to amnestija, ko pa je v španskih zaporih preživela le peščica republikanskih udeležencev državljanske vojne, ki so zdaj že sivolasi starčki. Veliko vprašanje pa je, če se bodo smeli vrniti v domovino tisti, ki so jo bili zapustili ob koncu državljanske vojne in ki jih je bilo takrat pol milijona. Toda tudi vrste Francovih pristašev niso enotne. Že večkrat smo brali, da Franco ne uživa solidarne podpore niti pri duhovščini, niti v njegovem političnem gibanju — falangi niso vedno in enotno odobravali njegove politike. Zelo verjetno pa sili k spremembam tudi veliki kapital, ki bi si rad utrl pota v evropsko gospodarsko skupnost in na širše svetovno tržišče in ld mu tako totalitarna zgradba režima nikakor ne služi za reklamo. Čedalje večje nezadovoljstvo, rast delavskega, študentskega in kmečkega gibanja, vse močnejši odpor inteligence in naposled še pritisk velikega kapitala — to so najverjetnejši razlogi, da je general Franco naposled prisiljen »demokratizirati« državo, odbiti najhujše totalitarist ične osti svojemu režimu, z vsem tem pa odbiti tudi ost opoziciji. Po starem torej tudi v Španiji ne gre več. Toda prevelik optimist bi bil tisti, ki bi mislil, da si Franco in njegov režim sama režeta korenine. V bistvu gre za »polepšanje« diktature, ki bo taka ostala tudi v prihodnje kljub demokratično pobarvanemu referendumu o ustanovnih spremembah, kljub nekaterim popuščanjem opoziciji v lastnih in antifalangističnih vrstah. Ne veliki kapital ne njegov eksponent Franco si ne moreta privoščiti demokracije, ker je povsem jasno, da bi bila le-ta njun grob. Revolucijo so pred tremi desetletji sicer v krvi zadušili, niso je pa pokopali. Revolucionarni duh španskih delavcev je še vedno živ in mu tudi ta leta terorja niso mogla do živega. Jarnovič in Pire predsedujeta 27. oktobra se je v Novem mestu sestala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in med drugim izvolila nove upravne organe. Za predsednika je bil izvoljen Ciril Jarnovič, računovodja trgovskega podjetja STANtiAlJiJ,'" °ža "njegovega namestnika oziroma za podpredsednika pa (znova) upokojenec Tone Pire. V novem izvršilnem odboru je polovica starih in po-'lovica novih članov skupščine. Sestavljajo ga: inž. Edo Tavčar, Joža Miklič, Tone Pire, Franc Kump, Jožica Po-nikvar, Anton Sever, Lojze Stariha, Rajko Skočir, dr. Mi- lan Mlakar, Franc Pušnik in Anton Vraničar. Soglasno je skupščina izvolila tudi člane republiške skupščine socialnega zavarovanja. Ti so: Jože Padovan, Franc Kočevar in Tone Pire. Dosedanja predsednica skupščine Marija Jereb, ki ji je potekel mandat, se je zahvalila svojim sodelavcem in sodelavkam v starem izvršilnem odboru, novim organom pa zaželela obilo uspehov pri odgovornem delu. Pojasnilo novomeškega Zdravstvenega doma V zadnji številki vašega lista ste na 2. strani v 1. stolpcu objavili pod naslovom »Prej odpoved kot podpis« kratko obvestilo. Ugotavljamo, da so dejstva v tej notici popolnoma popačena in enostransko prikazana. Zato vas v smislu določb Zakona o tisku in pravilnem obveščanju javnosti pozivamo, da v naslednji številki vašega lista na istem mestu objavite naslednji popravek: Zdravstveni dom Novo mesto je podpisal dopolnilno pogodbo s KZSZ Novo mesto res po odpovedi, vendar iz drugih razlogov kot je sklepati iz vsebine v prejšnji objavljeni notici pod tem naslovom. 2. 11. 1966 je bil na- mreč sprejet sklep, da se odložijo plačila anuitet iz občinskega investicijskega sklada za eno leto, kar je bil pogoj za podpis dodatne pogodbe s strani Zdravstvenega doma Novo mesto To v pojasnilo, da bo javnost pravilno obveščena. Dokazni material vam je na voljo. Direktor: dr. Adolf Špiler, 1. r. Ugodnosti na železnici ob dnevu republike Za državne praznike bodo veljale povratne vozovnice za odhod od petka (25. novembra) od 12. ure do srede (30. novembra) do 24. ure. Za povratno potovanje pa od nedelje (27. novembra) od 0,01 do četrtka (1. decembra) do 12. ure. pKRATKE-. Z RAZNIH STRANI TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ TITO: NEKATERI SPET DVIGAJO GLAVE. Predsednik Tito se je te dni mudil na obisku v krajih vzhodne Bosne. Obiskal je Sarajevo, Brčko, Banoviči, Lukovico, Tuzlo in nekatere druge kraje. V Sarajevu je v pogovoru raznih organizacij poudaril nalogo, da je treba posvetiti več pozornosti prosveti. Rekel je tudi, da sedaj, v najtežji fazi reforme, ni mogoče misliti na vnovično razdelitev narodnega dohodka, kakor predlagajo nekateri posamezniki, temveč je treba iskati rešitev v prid prosveti samo znotraj proračuna. V Bijeljini je imel predsednik Tito daljši govor, v katerem je med drugim poudaril, da družbena reforma terja disciplinirano izpolnjevanje vseh sprejetih sklepov. Kritiziral je tiste, ki se v besedah strinjajo z omejitvijo obsega investicij, v praksi pa delajo narobe. Govoril je tudi o pomenu brionskega plenuma. Rekel je, da je šlo na tem plenumu za večje stvari, kot so mikrofoni. Šlo je za razne ovire samoupravljanju, ki jih je bilo treba odpraviti, ker bi sicer zavirale naš družbeni razvoj. Predsednik Tito je obsodil tiste, ki uprizarjajo kampanjo proti upravi državne varnosti. V tej službi delajo komunisti, ki ne morejo odgovarjati za tisto, kar je počela peščica neodgovornih ljudi. Gonjo proti UDV uprizarjajo tudi tisti, ki imajo najmanj pravico to početi. To pomeni, da nekateri spet dvigajo glave, zato moramo biti kar se da budni. Povsod, kjer se je pojavil tovariš Tito, so ga prebivalci lepo sprejeli in ga navdušeno pozdravljali. ■ NALOGE SZDL V PRIPRAVAH NA VOLITVE. Na plenumu glavnega odbora SZDL Slovenije so govorili o nalogah Socialistične zveze v pripravah na skupščinske volitve. Med drugim so poudarili, da je treba ob volitvah skrbno proučiti današnje probleme. Zavzeli so se za to, da bi bile priprave kar najbolj demokratične in da bi v njih sodelovalo kar največ občanov. Priprave naj potekajo v znamenju nadaljnjega PREDSE« TITO w fiiieiii mm uveljavljanja samoupravljanja, izvajanja reforme in boja proti birokratizmu in etatizmu. Na plenumu so razpravljali tudi o predlogu republiškega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Večina v razpravi je izrazila podporo temeljnim zamislim osnutka zakona. Na seji so poudarili tudi obrazložitev predloga tez za statut SZDL Slovenije. ■ ZA ZVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV PROSVETNIH DELAVCEV. Na seji predsedstva RS ZS Slovenije so se zavzeli za takojšnje zvišanje in uskladitev osebnih do- hodkov prosvetnih delavcev. V prid šolstvu je treba zmanjšati drugo proračunsko porabo — so menili na seji predsedstva. ■ ODSLEJ 32 DOLARJEV. Zvezni izvršni svet je sprejel predpis, po katerem bodo Jugoslovani od novega letVa dalje mogli kupiti v banki 32 dolarjev in ne več samo 20 kot doslej. Za otroke od 7. do 15. leta starosti bodo starši lahko kupili po 12 do larjev. To ni veliko, nekaj pa le je. To bo gotovo prispevalo k večjemu zanimanju Jugoslovanov za potovanja v tujino. ■ NEZAUPNICA SEKRETARIATU. Na seji predsedstva CK Zveze mladine Jugoslavije so izrekli nezaupnico sekretariatu, ki se je preveč izživljal z raznimi osebnimi spori in se tako zapiral vase, namesto da bi delal tisto, kar so od njega pričakovali. Del krivde za tako stanje je predsedstvo pripisalo tudi sebi. ■ ODŠKODNINA ZA UPORABO STVARI PRI VOJAŠKIH VAJAH. Delovne organizacije in posamezniki bodo prejemali za uporabo njihovih stvari in živine večjo odškodnino kot doslej. Izšla je namreč uredba, s katero so podrobno urejena vprašanja odškodnine za uporabo stvari pri vojaških vajah. ■ EDVARD KARDELJ IN VLADIMIR BAKARIC O KMETIJSKIH KOMBINATIH. Ko sta Edvard Kardelj in Vladimir Bakarić te dni obiskala kombinata »Osijek« in »Be-lje«, sta poudarila lepe uspehe velikih kmetijskih organizacij. Kmetijska posestva kot industrij« so bila pred leti šele vizija, zdaj pa so že resničnost. H UDAR V TOGI) — V noči od nedelje na ponedeljek so v Togu poskusili izvesti državni udar. U-porniki so zasedli radijsko postajo ter prebrali razglas, v katerem zahtevajo odstop sedanjega predsed. nika Grunitskcga in vlado, razglasili so, da je parlament razpuščen in obljubili so, da bodo razpisali svobodne volitve pod nadzorstvom začasne vlade, o kateri pa niso povedali ničesar. V razglasu napadajo »imperializem, ne o k o ioni a-lizem in vmešavanje v trgovske notranje zadeve«. Kaže pa, da je vojska ostala zvesta predsedniku Grunitskemu in vladi in da je ostalo le pri razglasu prek radia. ■ NAPAD NA Lil) SAO CIJA — V zahodnem delu Pekinga se je pojavil lepak, v katerem je predsednik LR Kitajske obdolžen, da je »nosilec buržoaznc Unije«. Napadli so tudi Teng Hsiao Pinga, ki je generalni sekretar CK KP Kitajske, ter prvega sekretarja pekinškega partijskega komiteja Li Hsueh Fenga. Iz Kitajske^ prihajajo tudi poročila, da bo dva milijona rdečih gardejcev odšlo iz Pekinga, ker je pritisnil mraz. vozila, ki so jih imeli, pa bodo uporabili v gospodarstvu. V sporočilu o tem je rečeno, da se bodo rdeči gardejci sešli spet aprila in »na drug način« izmenjavali revolucio. narne izkušnje. ■ NEONACISTI V BAVARSKEM PARLAMENTU — Na nedeljskih volitvah poslanecv bavarskega parlamenta so dobili neonacisti 15 poslanskih mest. Doslej niso imeli niti enega. Neonacisti so dobili 7,4. odst glasov. Liberalna stranka pa je izgubila vsa poslanska mesta. B SPET POVODNI I V ITALIJI —' Morje jc v padski nižini predrlo nasipe in preplavilo delto. Skoda je velikanska, saj bo trajalo najmanj šest let, da bodo zemljo spet razsolili. Doslej so p«" vodnji v Italiji terjale že 1|2 >iv" ljenj, nekaj ljudi pa pogrešajo. B PODGORNl NA DUNAJU — Te dni se je mudil na uradnem obisku na Dunaju predsednik pi*u' zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgorni. V skupnem sporočilu o obisku je med drugim zapisano, da bi bilo sklicanje splošne konference, na kateri bi obravnavali evropsko varnost in sodelovanje, pomemben prispevek k normalizacij položaja v Evropi. B BOŽIČNO PRF.M1R.IF. V VIETNAMU? — Ameriški zunanji minister Dean Rusk je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da bodo ZDA začasno ustavile operacijo med božičnimi prazmki v 1 namu. Uradnega sporočila o tem pa še ni. O njem bo^ta odločili saigonska vlada in »do neke mere tudi osvobodilna fronta«, kot i* dejal. B OTOPLITEV MED ZAR »IN KONGOM — Kairsko časopisje napoveduje, da bo Združena arabska republika spremenila svoje °^n°?^ do Konga (Kinsbasa), zlasti pa.«0 njegovega predsednika Molnituja. Novo mesto: precej neprodanih prašičev 21. novembra so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 789 pujskov. Kupcev je bilo bolj malo, verjetno zaradi slabega vremena, zato je bilo odkupljenih le 495 prašičev. Cene so se gibale med 13.000 in 31.000 dinarji. V Brežicah manj kupčij Na tedenskem sejmu 19. novembra v Brežicah je bilo kupcem na voljo 900 prašičev, starih do tri mesece, in 50 starejših. Prvih so prodali 520 po 1000 do 1050 S-din kilogram žive teže, drugih pa 28 po 700 S-din. Na sejmu je bilo spet živahno, vendar je bilo prodanih manj živali kot druge sejemske dni. Avtomobila obdrsnila 15. novembra ob 8.30 sta na nepreglednem ovinku v Salki vasi Prt hiši št. 85 trčila oziroma se obdrsnila dva avtomobila. Osebni avto je upravljal Franc Leve iz Salke vasi, rešilni avto pa Anton Stimac iz Kočevja. V nepregledni ovinek sta oba pripeljala z neprimerno hitrostjo. Cesta Je namreč tu tako ozka, da je srečanje skoraj nemogoče. Vozih sta se zato obdrsnili. Na avtih je škode za 2500 Ndin, voznika pa nista poškodovana. S traktorjem v obcestni jarek Prane Komučar iz Mihajlovca Prt Do bovi je 11. novembra popoldne peljal traktor z enoosno prikolico iz Krške vasi proti Čatežu in zavozil v obcestni jarek. Pri tem se je prikolica odtrgala In Prevrnila Skoda na vozilu Je maj. hna. Vozniku je bila odvzeta kri 2a preiskavo. Z avtomobilom po levi strani Anton Dernikovič iz Zagreba je 6. novembra zvečer vozil oseebni avto iz Bizeljskega proti Brežicam Po levi strani. Tedaj Je naproti Pripeljal mopedist Jože Jelčič s sopotnikom Stankom Škofom, in se zalotel v prednji levi blatnik avtomobila. Mopedist in sopotnik Bta se pri padcu po nasipu poškodovala in so ju odpeljali v brezi-fiko bolnišnico. Na avtomobilu in mopedu je škode za okrog 1100 Ndin. KONEC KAPITALNE IZGRADNJE V KZ NOVO MESTO Kmetijski obrati so končno dograjeni Kmetijska zadruga »Krka« v Novem mestu posluje že 2 leti brez izgube — Precej zavoženo gospodarstvo v kmetijstvu, ki so ga prevzeli od »prednikov«, so postavili na trdne noge — Štiri obrati, na katerih razvija zadruga družbeno kmetijsko proizvodnjo, so zdaj končno dograjeni vsa vaša peresa lahko pošljete v boj s terenom, pa ne boste dosegli takega učinka kot ga doseže en sam oglas v DOLENJSKEM LISTU Kmetijska zadruga »Krka« v Novem mestu je prevzela kaj slabo dediščino iz preteklosti. Zavoljo številnih poizkusov in neprestanega menjavanja konceptov v kmetijski proizvodnji je bilo kmetijstvo v novomeški občini še pred tremi leti močno zavoženo Veliko investicij je bilo nerazumnih. Obremenjevale so sklade, niso pa vračale vloženega denarja. Zadruga je imela kopico obratov, na katerih je bila proizvodnja premalo specializirana, objekti na njih pa so bili večinoma samo napol dograjeni. Še predlani je imela KZ »Krka« okoli 115 milijonov S din izgube. Z umnim gospodarstvom so vso izgubo odpravili že v prvem polletju 1965, ko se je periodični polletni obračun iztekel brez izgube. Odpravljanje izgube in prehod na pametno gospodarjenje brez megalomanskih načrtov in brez odvisnosti od trenutnih idej in zamisli se je začelo prav v času, ko ni bilo več na voljo družbenih investicijskih sredstev za kmetijstvo. Preprosti računi so pokazali, da je obratov družbene kmetijske pro- izvodnje preveč in da je proizvodnja usmerjena preveč na široko. Odločili so se za štiri osrednje proizvodne obrate: Zalog, Šentjernej, Trška gora in Dolenjske Toplice. Proizvodnja hmelja je bila v zadrugi že prej utečena in tudi edina donosna. Obrat Šentjernej so specializirali v sadjarstvo, pitanje goved in hmeljarstvo. Široko zastavljeni program pitališča v Dra-škovcu je bilo treba prilagoditi obstoječi krmski osnovi in ga tudi v marsičem dopolniti. Manjkala je cela vrsta podrobnosti, od katerih je odvisen ekonomski račun. Toliko hvaljeno pitališče beko-nov v Zalogu je zaradi nizkih cen na tržišču proizvajalo z izgubo. Odločili so se za preusmeritev v pitanje goved. To so speljali tako, da lahko, kadarkoli bi to zahtevale tržne razmere, takoj začno spet pitati bek one. Obrat Trška gora se je ukvarjal s številnimi dejavnostmi. Proizvodnjo so specializirali v pitanje goved, na obratu v Dolenjskih Toplicah pa so z vztrajnim delom povečali molznost krav, tako da je postal obrat rentabilen. Večino naštetega je kmetij- ska zadruga »Krka« opravila domala s svojimi sredstvi, čeprav je bilo treba marsikaj dograditi, marsikaj porušiti in marsikaj dokupiti. Letos so namenili za investicije 120 milijonov S din svojega denarja. V proizvodne namene bodo porabili 109 milijonov S din. V pitališču Dra-škovec bodo dogradili še to, kar je treba, in napeljali telefon, v Orehovci bodo preuredili hleve za 20 krav, v Zalogu bodo zgradili remize in senike, v Občice napeljali vodovod, s preureditvijo silnice na Trški gori pa bodo dobili prostore za sezonce in za upravo. Na Grabnu bodo zgradili silose in preuredili svinjake v goveje hleve, mehanično delavnico pa so preselili v žabjo vas. Za 22 milijonov S din so nakupili kmetijskih strojev (več traktorjev, 1 meglilnik in vakuumski silos), preuredili so trgovino v Šentjerneju in nakupili razno drobno opremo. Poleg tega je zadruga porabila 32 milijonov za izgradnjo 6 stanovanj v Šentjerneju in Draškovcu. Investicijska izgradnja je v kmetijski zadrugi »Krka« s tem končana, v bodoče pa bodo na vrsti samo manjše ureditve. N0V0LES0V IZVOZ JE 2E NAD PLANOM NOVOLES je do konca oktobra za skoraj 3 odstotke presegel dinamični plan izvoza — Še vedno prodajo skoraj vse, kar izvažajo, na zahodnih tržiščih — Med izvoznimi izdelki je na prvem mestu drobno pohištvo — Zaloge izdelkov so se zmanjšale Novomeški NOVOLES je še vedno med največjimi iz- Že decembra višje zavarovanje Podrobnosti o novih premijah še niso znane, ker zvezni izvršni svet še ni sprejel ustreznega predloga •Jugoslovanska zavarovalna skupnost je pred meseci objavila podatek, da ima pri zavarovanju motornih vozil več kot 36 milijonov novih dinarjev izgube, zato je napovedala občutno zvišanje premij. Temu so precej nasprotovali lastniki avtomobilov in republiške avto moto zveze; celo na skupščini Jugoslovanske zavarovalne skupnosti so menili, da je zahteva pretirano visoka. Zato je zvezni izvršni svet, ki je že prejel zahtevo po zvišanju premij, priporočil zavarovalni skupnosti, naj zadevo vnovič Prouči. Čeprav ZiS doslej Se ni prejel Predloga za nove premije, je po-•nočnik generalnega direktorja zavarovalne skupnosti povedal, da o°do tak predlog še ta mesec poslali, brž ko bodo končani dogovori z avto-moto zvezo Jugoslavije in e zveznim sekretariatom za finan-J*> »če so sedanje premije nerealne, lahko povem, da Jih bomo za-Kotovo zvišali.t Je izjavil Nikola Nikolič. Na vprašanje, kdaj pričakuje to zvišanje, je Nikolič odgovoril, da že v decembru. Ko bodo cicibani postali pionirji Po vseh šolah v črnomaljski občini pripravljajo pred praznikom republike svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, razen v Dragatušu, kjer so to slovesnost opravili že za pionirski dan. šolske proslave bodo ob tej priložnosti skušali tako kvalitetno pripraviti, da bo pionirjem še dolgo ostal v spominu dan, ko so prvič nataknili pionirske rute. 1 Vsem pismonošem in dru- f gim uslužbencem pošt | Prosimo vas, seznanite se z vsebino pisma, 1 ki smo ga te dni poslali upravniku vaše pošte I — v njem so navodila za novo akcijo zbiranja jj naročnikov za DOLENJSKI LIST. Posebej smo | podrobneje našteli tudi nagrade, ki so name- g njene najboljšim sodelavcem v novi akciji. Vse §j pošte so medtem dobile tudi propagandne le- I take, namenjene vsem tistim družinam in posa- g meznikom na vašem področju, ki zdaj našega 1 časnika še'ne dobivajo na svoj naslov. Za nove §§ naročnike, ki jih pridobivate za DOLENJSKI J LIST, boste vsak četrtek prejeli tudi primerno m število izvodov našega časnika, da jih brezplač- i no razdelite novim naročnikom oz. družinam, 1 ki ste jih povabili v krog rednih bralcev našega I domačega pokrajinskega tednika. Kar največ uspehov pri širjenju socialistič- I nega tiska vam medtem iskreno želi — UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA | nira Nova pošiljka 1500 plugov Kovinskega podjetja Ribnica za Agrotehniko v Ljubljani. Plugi so tipa Djuro, Juno, Mato in IKS. V Kovinskem podjetju so izdelali letos 6000 plugov. Njihovo proizvodnjo so osvojili letos. Za nekatere proizvode tega podjetja se zanimajo tudi kupci iz drugih republik in držav. (Foto: Prime) vozniki na našem področju. Približno 52 odst. vseh svojih izdelkov proda na tujih tržiščih, preostanek (48 odstotkov) pa na domačem trgu. Letošnji plan izvoza poteka dokaj ugodno. Do konca oktobra 1966 so prodali na tujih tržiščih za 1,169.095 dolarjev izdelkov in s tem dosegli 84,92 odst. letnega izvoznega plana, še vedno izvažajo pretežno na zahodna tržišča, saj so letos odprodali tja za 1,156.973 dolarjev izdelkov, na vzhodna pa le za 12.112 dolarjev. Letos se je med NOVO-LESOVIMI izvoznimi izdelki povzpelo na prvo mesto drobno pohištvo. To je razumljivo, saj rekonstruirani obrat drobnega pohištva v Straži že daje prve sadove. Drobnega pohištva so izvozili za 486.831 dolarjev, rezanega lesa za 307.982 dolarjev, vezanih plošč za 191.046 dolarjev, bukovega furnirja za 64.601 dolarjev, šivanih zabojev za 81.805 dolarjev, za preostanek zneska pa so izvozili druge izdelke. Nič slabše ni s celotno proizvodnjo. Vsi obrati so do konca septembra letos ustvarili za 27 milijard 935 milijonov S din vrednosti in dosegli 105,8 odst. dinamičnega plana. Stroški proizvodnje so v celotnem podjetju v tem času pod planiranimi, čeprav so v posameznih ob- ratih nad planiranimi. Pri tem se je pokazalo, da nižja proizvodnja (v mislih imamo obrate, ki plana ne izpolnjujejo) vpliva na porast nekaterih stroškov. Zavoljo pomanjkanja obratnih sredstev je prodaja prav tako važna kot proizvodnja. Kopičenje zalog veže obratna sredstva in zmanjšuje plačilno sposobnost podjetja. Izdelki pa so šli letos, v nemajhni meri po zaslugi dobre prodajne službe, dobro v promet, saj je NOVOLES ustvaril s prodajo do konca septembra 104,21 odst. dinamičnega plana. Hkrati s tem pa se je letos povečala tudi storilnost in je bila v vseh mesecih razen v septembru nad planirano. Danes seja skupščine v Sevnici Danes se bodo zbrali ob 8. uri v veliki dvorani gasilskega doma v Sevnici odborniki obeh zborov na 35. redno sejo skupščine. Na njej bodo razpravljali o devetmesečnih gospodarskih rezultatih, o spremembah občinskega proračuna za letošnje leto, o odloku za zazi-davo novega na Sel j a v Loki pri Zidanem mostu, o gospodarjenju z vodo v Sevnici in o nekaterih drugih vprašanjih. Iščemo fotografijo tedna KAKO SMO BILI PRIPRAVLJENI NA ZIMSKO VREME Smrtna nesreča in težave s prvim snegom Sneg, ki je letos prvič pobelil Dolenjsko že 12. novembra, je v sredo, 16'. novembra, nemilo presenetil najprej voznike motornih vozil in novomeško Cestno podjetje, ki odgovarja za prevoznost ceste l/I Ljubljana — Zagreb, prihodnji dan pa tudi vse, ki so odvisni od električne energije in vode iz vodovoda. V sredo zvečer se je na klancu pri Poljanah (med Ponikvami in Karteljevim) smrtno ponesrečil 36-letni so-voznik Ludvik Reščič iz Šempetra pri Novi Gorici, ko je zaviral prikolico tovornjaka »Primorje — export«, ki jo je na mokrem snegu zaneslo počez čez cesto. Za njim je namreč pripeljal Momir Iva-novič kamion hladilnik »Beogradske klanice« in pritisnil Reščiča ob zadnji del prikolice, nato pa trčil v naproti vozeči tovornjak, s katerim je peljal Janez Penko okrog 3000 živih piščancev v gajbah proti Ljubljani. Ranjena sta bila tudi Ivanovič in njegov sovoz-nik Milivoje Krstić, saj je bil prednji del kamiona hladilnka popolnoma uničen, škode pa ja nad 5 milijonov S din. Od mraza je na odprtem kamionu poginilo tudi precej piščancev. Isto noč je bil zaradi spolzke ceste in hudega snežnega meteža promet popolnoma ustavljen tudi na več drugih krajih: pri Pluski, pri Kar-teljevem, v višjegorskem klancu in pri Brežicah. Po več desetin vozil se je zaga-tUo>-na posameznih klancih, vsa razpoložljiva sredstva pri metne milice in cestnega podjetja so bila na cesti, vendar so pričeli prepozno ukrepati. Patrole prometnev-mili-ce niso pooblaščene zapreti ceste za ves promet, cestno podjetje pa je šele drugi dan lahko zagotovilo nemoteno vožnjo. V četrtek v Novem mestu zaradi poškodb na daljnovodih ni bilo električnega toka. Zato so se ustavile črpalke novomeškega vodovoda v Stopi-čah, »Pekarija« pa je morala dobiti polovico dnevne količine kruha — 3500 kg — iz Ljubljane, ker pekarna v Ločni ni delala. m. Fotografija tetina VEČ KOT 20 MOŽ mora krepko prijeti, če hočejo postaviti takle A drog. Sneg, ki je zapadel po vsej Dolenjski, ni presenetil samo Cestnega podjetja, ampak je napravil mnogo škode tudi na električnih in telefonskih vodih ter drevju. Kot marsikje so morali električarji obnoviti električni vod tudi med Šentjernejem in Pleter jem, kjer je polomilo tudi nekaj drogov. (Foto: P. Miklič, EFKE 20, 5,6/60) Južnove mame ni več Vsa Bela krajina, zlasti pa prebivalstvo in organizacije metliške občine so se v petek, 18. novembra, lepo poslovili od Ane Južnove, poslednje matere domačih narodnih herojev. Krajša bolezen in telesna izčrpanost sta pretrgali življenjsko nit Južnove matere iz Dragomlje vasi. Že pred vojno ji je umrl mož. nato pa se je sama s štirimi otroki prebijala skozi življenje. Najstarejši sin se je že tedaj izselil v Avstralijo, Martin je padel poleti 1943 kot narodni heroj, sina Janeza pa je še isto leto izgubila v hudih bojih ob nemški ofenzivi. Zadnja leta je bila sicer Južnova mati sama, vendar vedno med svojimi. Hčerka je poročena v domači vasi, razen nje pa so jo tudi vsi drugi vaščani imeli za svojo. Na civilnem pogrebu se je zbralo okoli 300 ljudi, med njimi zastopniki občinske skupščine Metlika se od pokojnice poslovili dve sovaščanki, v imenu oblasti in organizacij pa predsednik ZZB Metlika — Tone Vergot. Ko so skromno, spoštovano in požrtvovalno mater narodnega heroja položili v zemljo ob žalostinkah metliške godbe, se je na suhor-skem pokopališču marsikomu orosilo oko. Vse kaže, da se prizadevni fotoamater Polde Miklič i« Šentjerneja ne bo dal kar tako ugnati v kozji rog. Ta teden smo dobili 10 fotografij od 7 avtorjev in spet je bila najboljša Mikličeva: zadel je najbolj aktualen motiv, ki je prizadel pretekli teden vso Dolenjsko: zaradi okvare na električnem omrežju so obstale tovarne, zmanjkalo je vode, pekarne niso spekle kruha, marsikje niso delale telefonske centrale — medtem pa so si delavci elektro podjetja v mokrem snegu prizadevali obnoviti življenjski utrip pokrajine. Njegov posnetek je zasluženo osvojil prvo nagrado Drugo nagrado, zavitek papirja 13 x 18 cm, je dobila Betka Kolenko iz Brestanice za posnetek »Drzni fant«, 10 000 STARIH DINARJEV! tretjo pa Vili Videnič iz Krškega za posnetek »V zrcalu Krke«. Četrte nagrade nismo podelili. — Posnetki Boža Sotlerja imajo premalo podatkov, pa tudi tehnično so za objavo preslabi. Posnetek Staneta Iskre je bolj fotografija za družinski album kot pa aktualna zanimivost za vse naše bralce, Tone Križ pa je tudi tokrat poslal premajhno fotografijo. Naj ponovimo, kakšna naj bo vsebina »Fotografije tedna«: ne gre toliko za umetniško in estetsko dognano fotografijo, kot za posnetek dogodka, ki je pretekli teden vzbudil največje zanimanje, najmočnejšo čustveno reakcijo, največje presenečenje, skratka — gre za novinarsko fotografijo! Ni torej dovolj, da je posnetek samo tehnično uspel, njegova vsebina mora tudi nekaj pomeniti, pa čeprav bi šlo v pomanjkanju edinstvenih dogodkov le za tihožitje ali folklorni motiv. Na to mislite, ko boste fotografirali — pa uspeh ne bo izostal; Rok za IV. »fotografijo tedna« je v ponedeljek, 28. novembra, do opoldne! Caka vas denarna nagrada 10.000 Sdin in 3 nagrade po en zavitek papirja 13 x 18 cm. Iščemo fotografijo tedna Fotografije za »Fotografijo tedna« morajo biti narejene na formatu vsaj 13 x 18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prikazuje, predvsem pa podatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo ali kaj je na sliki (samo »umetniški naziv« slike, npr: OB SONČNEM ZAHODU — je premalo) in podatke o filmu, osvetlitvenem času in zaslonki. Iščemo fotografijo tedna Za tako plačilo ne bo nihče vozil in občinskih družbenopo Uličnih organizacij, pred stavniki krajevnih organizacij, številni prijatelji in znanci, kakor tudi predstavniki Zveze borcev iz sosednje črnomaljske občine. V imenu domačinov sta V oddaljenih krajih, kakršen je na primer Stari trg, imajo ljudje velike težave, kadar se kdo od vaščanov ponesreči, če gre za nujen porod ali podobne primere, ko je človeško življenje na nitki in je lahko usodna vsaka zamujena minuta. Zdravnik je v okoli 20 km oddaljenem Črnomlju, do koder je pot zelo slaba. Navadno telefonsko kličejo rešilca, toda ta je večinoma na terenu. Tako se je letos pripetilo, da si je nekdo iz Radenc na cirkularki porezal prste. Kri je brizgala, rešiica pa ni bilo mogoče dobiti, zato so prosili zasebnega lastnika avtomobilaj da je ponesrečenca odpeljal v Črnomelj. Pri zdravniku sta dobila potrdilo, da je bil prevoz nujen, kar pomeni povrnitev stroškov. Vse lepo in prav, toda prevoznik je dobil od zavoda za socialno zavarovanje le 2.500 dinarjev. Zdelo se mu je odločno premalo, zato je povprašal, če ne gre za pomoto. Kje pa! Izvedel je, da gre v takem primeru za plačilo iz dveh vrst sredstev in da je obračun silno zamotan. Po vasi se je to kmalu razvedelo. Zdaj ljudje trepetajo, kaj bo, če pride do ponovne nesreče, pa ne bi prišel rešilni avtomobil. Za 2.500 dinarjev prav gotovo nihče ne bo prevozil nad 35 km s ponesrečencem po strmi in slabi cesti. Dr. Slavko Špringer: Dojenja ne moremo z ničimer nadomestiti Če otrok noče takoj prijeti dojke, naj mu mati iztisne nekaj kapljic mleka v usta, da začuti okus mleka, nato prične sesati, če po končanem dojenju otrok ne spusti dojke, mu lahko mati za trenutek stisne nosek. Dvojčke devamo k prsim hkrati, in sicer enega k ene, drugega k drugi dojki. Pri na-' slednjem obroku jih zamenjamo, tako, da tisti, ki je prej pil na levi strani, pije zdaj na desni, Mati pri dojenju sedi. Potrebna je tudi nega matere Mati mora precej pozornosti posvečati negi dojk in bradavic. Bradavic ne sme prijemati z rokami. Pred vsakim dojenjem naj si mati umije roke, da ne okuži bradavic s čiščo, ki se izceja iz rodil in ki je vedno polna bolezenskih klic. Nato naj si umije še dojke in bradavice s kameličnim čajem ali triodstotno borovo razstopino. Po dojenju pa si obriše bradavice in kolobarček okoli njih s čisto, prekuhano in prelikano krpico ali s sterilno gazo, nato pa pusti, da se posuši na zraku. Med enim in drugim dojenjem morajo biti bradavice čimbolj suhe, kajti če se preveč močijo, rade raz-pokajo in se okužijo. Preko dojk je treba položiti čisto, prekuhano in prelikano zloženo krpo ali pleničko, šele preko nje si lahko obleče mati nedrček. Tako se tudi ne zamaže telesno perilo. Nedrček mora biti primerno velik, da ne stiska bradavic. Njegova naloga je, da drži dojke kvišku in navznoter proti nasprotni rami. če materi bradavice razpo-kajo, je najbolje, da nekaj dni preneha dojiti, medtem pa si naj mleko izbrizgava. V primeru, da se razpoke počasi celijo, je potreben posvet z zdravnikom. Kako izbrizgavamo mleko Po vsakem dojenju se mora mati prepričati, če je dojka res popolnoma prazna. Sčasoma to lahko mati sama presodi, saj je dojka po popolni izpraznitvi mleka ohlapna, bolj mehka in s stiskanjem iz nje priteče le še nekaj kapljic. Če ostane v dojki po dojenju še nekaj mleka, ga mora mati brezpogojno izbrizgati, sicer lahko pride do vnetja. Preostalo mleko si lahko izbrizga z rokami ali z mlečno sesalko. Poznamo dva načina ročnega izbrizgavanja mleka. Po prvem načinu prime mati dojko tako, da položi palec na zgornjo stran dojke, tik nad bradavičnim kolobarjem, z ostalimi prsti pa podpira dojko ter z ritmičnim stiskanjem izbrizgava mleko v večji prekuhan kozarec ali stekleničko, katero drži z levo roko. Po drugem načinu izbrizgava mleko z obema rokama, kozarec pa drži med koleni. Razumljivo je, da morajo biti dojke, roke in kozarec popolnoma čisti. Po izbrizgavanju je potrebno dojke ponovno oprati in posušiti. Lahko pa izpraznimo dojke tudi s pomočjo mlečne sesalke. Stekleni del pritisne mati na bradavico, medtem pa stiska gumijast balonček. Ko balonček spusti, se bradavica vsesa globoko v sesalko, tako se z enakomernim stiskanjem posesa vse mleko. Takoj po uporabi pa je treba mlečno se- salko temeljito opravi s hlad no tekočo vodo. Enkrat na dan stekleni del (.brez gumijastega balončka) tudi prekuhamo tako, da ga v hladni vodi segrevamo, dokler ne zavre, nato ga čez 3 minute odstavimo. Sesel-ka se potem posuši in shrani v čisti krpi. če bi mati prijemala bradavice z neumitimi rokami, obstaja velika nevarnost, da se dojke vnamejo. Vnetje dojk (mastitis) kažejo naslednji znaki: povišana telesna temperatura, dojka otrdi, koža pa postane rdeča. V takem primeru je nujno potrebna zdravniška pomoč Začetno vnetje lahko dokaj hitro uspešno ozdravimo, ob zanemarjenem vnetju pa je neobhodno potrebna operacija. O dodatku kravjega mleka Prve dneve po rojstvu otroka imajo nekatere matere malo mleka. Zaradi tega naj si ne delajo skrbi, ker količina mleka sčasoma poraste. Da pa otrok medtem ne bi bil lačen, mu lahko po dojenju doda še nekaj razredčenega kravjega mleka ali mlečne konzerve. Ta dodatek naj opusti takoj, ko bo otrok lahko pri prsih dobil potrebno hrano. Če pa ima mati tudi kasneje premalo mleka ali če hodi v službo, lahko navaja otroka na dvovrstno prehrano, pri kateri uživa otrok deloma materino mleko, deloma ga hrani s kravjim mlekom. Taka dvovrstna prehrana je še vedno mnogo boljša, kot če bi mati popolnoma opustila dojenje, če pa ima zaposlena žena dovolj mleka, pa zaradi oddaljenosti stanovanja ne more dojiti otroka, si lahko pomaga takole: zjutraj si najprej izbrizga mleko iz ene dojke, iz druge dojenček posesa sam. Stekleničko z izbrizganim mlekom je treba zamašiti s prekuhanim zama-škom in postaviti v mrzlo vodo, da se ne pokvari. Skrbnica, ki med materino odsotnostjo hrani otroka, bo mleko segrela v topli vodi, ga pretresla in nahranila otroka z žličko ali s pomočjo stekleničke na cucelj. Srčna želja vsake matere je, da bi bil njen otrok zdrav. Če to zares hoče mora biti sama zdrava. Babica, ki jo bo kmalu po prihodu iz bolnišnice obi skala, ji bo pri tem pomagala. Negovala bo njo in njenega otroka. Poslušajte nasvete _ babice in upoštevajte vsa njena navodila! Ko bo dojenček star tri tedne, pa ga nesite na pregled v posvetovalnico za otroke, kjer boste dobile vsa "a~ daljnja navodila za njegov zdravi razvoj. (Konec) ČUDOVITA BODOČNOST (toda črna sedanjost) Bralcem smo dolžni dve poročili: na tiskovni konferenci republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo in na razširjeni seji Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev Slovenije smo pred kratkim slišali toliko zanimivih novic, da jih moramo posebej posredovati našim naročnikom. O perečih in nerešenih vprašanjih naših naravnih zdravilišč pa je bilo v dnevnem tisku, radiu in televiziji v zadnjih tednih že ogromno povedanega in stvari pravzaprav za nikogar niso več nove. Pa vendar: na našem ožjem področju imamo 3 naravna zdravilišča, o katerih naš tednik občasno poroča to in ono. čateške, Dolenjske in šmarješke Toplice slovijo po svoji zdravilni vodi že dolga desetletja. Stiska, v katero so zašla naša naravna zdravilišča, seveda tudi našim trem ni prizanesla. Zdravilišča so skoraj prazna, saj je v nekaterih več uslužbencev kot gostov! Da vodi tako poslovanje v čisto izgubo, menda n: treba posebej dokazovati. IQ Ali so novi predpisi za B zdravljenje v naravnih B zdraviliščih res prinesli sa- ■ mo slabe posledice? Če bi ■ pogledali v prazne sobe, ■ zapuščene jedilnice in B skoraj prazne bazene (tu-B di naših treh) zdravilišč, B bi v prvi sapi morda pri-B trdili .gornjemu vprašanju. B Pri vsej stvari pa gre ven-B darle za precej globlja, B obsežnejša vprašanja. NARAVNA ZDRAVILIŠČA NA IZPITU TURISTIČNE POSLOVNOSTI Kje je rešitev? B Zdravilišča poslej od napotnic in »socialne cene« ne bodo mogla več živeti. To je zdaj jasno vsem, najbolj pa tistim, kjer so odpustili četrt in še več doslej zaposlenih. Novi predpisi seveda ne zanikajo zdravilnih lastnosti Tri smeri razvoja NARAVNA ZDRAVILIŠČA ZA ODRASLE V SR Sloveniji naj bi razvijala svojo dejavnost v naslednjih smereh: a) bolniško zdravstveno var. stvo na osnovi indikacij A — kot nadomestilo bolnišničnega zdravljenja, B — kot nadaljevanje kliničnega zdravljenja; b) zdraviliško zdravstveno varstvo na osnovi indikacij C — zdraviliško zdravljenje; c) zdravstveni turizem. (Iz predlogov za ureditev zdravljenja v naravnih zdra_ viliščih SRS, ki jih je se^ stavil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS) tople vode v zdraviliščih, govorijo pa o drugačnem sistemu plačevanja in o večjem lahko premostili tudi »mrtvo sezono« v zdraviliščih, saj bi bili oskrbni stroški lahko nekaj nižji kot so v glavni sezoni. Kdo bo tu naredil prvi korak? Vsi samo čakajo, za preventivno zdravstveno varstvo pa kolektivi, kot kaže. zdaj še niso pripravljeni kaj več žrtvovati. Zdravilišča -»podaljšani« oddelki bolnišnic? B Druga oblika pomoči se kaže v tem, da bi v okviru možnosti tista zdravilišča, ki izpolnjujejo pogoje, dobila priznan položaj bolnišničnih in rehabilitacijskih oddelkov. Na tiskovni konferenci v Ljubljani smo zvedeli, da imajo vse pogoje na našem področ-B ju za to obliko sodelova-B "ja z bolnišnicami zdaj B samo Čateške Toplice. Do B lenjske in Šmarješke To-B pHce bi morale nujno do-B polniti zdravstveno službo, B ki je pri njih trenutno za B tako zdravljenje še pre-B šibka oz. nezadostno B opremljena. O teh možnostih se je zadnje mesece v Sloveniji sicer precej govorilo, veliko manj (oz. skoraj nič) pa naredilo-Prihaja do čudnih pojavov: bolnišnice so prenapolnjene in zasedene tudi do 90 in 95 odstotkov, kar presega vse mora imeti npr. večje zdravilišče svojega frizerja, da naj ima trgovino in možnosti za zabavo gostov, je vsakomur razumljivo — da pa bi imelo svojega zdravnika, »kj nič ne nese . . .« — s tem pa so marsikje skregani. Tu krepko zaostajamo za časom in tujino, kjer se prav zdravilišča postavljajo s stalno in ugledno zdravniško službo. In še: zdravstveni turizem B Ureditev in prodaja kapacitet v naših zdraviliščih pa ni le stvar teh delovnih organizacij. Republiški sekretariat za gospodarstvo, ki pripravlja za izvršni svet obširno informacijo o stanju v naravnih zdraviliščih, je po svojem pomočniku Davorinu Fer-ligoju sporočil predstavnikom vseh slovenskih zdravilišč nekaj razveseljivih novic: B zdravilišča bodo imela v kratkem možnost najemati kredite iz sredstev, ki so zdaj namenjena za razvoj gostinstva in turizma. V naši republiki bomo v prihodnjih 4 letih vložili v ti dve panogi rkoli 60 milijard S dinarjev. Gostinska podjetja in zdravilišča bedo lahko najela tudi tuje kredite (po 15 milijonov dolarjev za leti 19f>6 in 1967'). vendar samo tista, ki bodo sposobna to spet vračati v devizah. Ne le v valuti, temveč čanja pa bo znašala 10 let (kar je pravo presenečenje za kreditiranje doslej!). Pod takimi pogoji, so izjavljali na tiskovni konferenci cialno izkoristiti in ponuditi tujini, ki ima takih zdravilišč veliko premalo, interesentov za zdravljenje pa ogromno. Samo sosedna Italija loma nad DOLENJSKE TOPLICE: „Stanje je kritično!" šele mesec dni sem v zdravilišču, toda lahko trdim, da je stanje kritično. Zlata doba 20 let akumulacije je bila docela zanemarjena. Niti ene stvari ni> ki bi bila funkcionalno narejena tako, da bi bilo investicijsko smotrno, še vedno poslujemo v nekdanjih Auerspergo-vih stavbah in marsikaj je še Drav tako kot pred 60 leti. Nova investicija za tretje in četrto nadstropje zdraviliškega doma je ponesrečena, ker je v 1. in 2. ostalo vse po starem. Tu pod škripa, če stopiš nanj. Povpraševanje in interes za usluge pa sta izredno velika. Imamo specialno vodo, veliko tradicijo, zares čudovito vodo in lepo okolico. Nujno pa bi bilo treba najprej urediti stanje v spodnjih dveh nadstropjih, kabine, bazene in usposobiti kuhinjo. Zdaj kuharice z vrvico povezujejo štedilnik, da lahko delajo! Sredstev ni! Letos bomo padli v poslovno izgubo in sami vemo, da je treba nekaj narediti. Rešimo pa se lahko le s pomočjo kreditov. Kabine in bazena vpijeta po obnovi, urediti pa moramo tudi prostor za ohlajevanje. Čez zimo bi to lahko naredili, potrebujemo pa 100 milijonov dinarjev. Če tega ne dobimo, je vsako upanje na rešitev Dol. Toplic odveč. Osnove za sodobni zdravstveni turizem imamo, saj slovijo naše Toplice po svetu za zdravljenje revme. Naše usluge pa so sila primitivne, če pomislimo, kaj vse dandanes turist zahteva. Ne pozabimo: dolina Krke je čudovita, tu je bogat ribolov, na Rog vabijo lovi-, šča,^ v črmošnjic.ah nastaja zimski športni center — če tu dosežemo sodobno sodelovanje .--ne- bo kralja v Sloveniji, kjer bi bila nova investicija bolj rentabilna! Razvoj pa se mora preseliti na področje okoli novega -olimpijskega bazena. Potreben je nov, sodoben hotel in z njim vse drugo, kar bi stalo družbo verjetno nekaj čez milijardo Sdin. Dolenjske Toplice imajo čudovito perspektivo, toda izredno mizerno sedanjost.« (Direktor Franc Dragan, dipl. ekonomist) Ponovimo: do občutnih sprememb v financiranju dela ^naravnih zdravilišč je moralo priti zato, ker je bila potrošnja sredstev veliko večja od možnosti, ki nam jih lah-k ■ danes nudijo skladi socialnega zavarovanja! Naša zdravilišča so bila doslej navajena sprejemati zavarovance z napotnicami. Gostov ni manjkalo, plačnik je bil znan: 'Socialno! čez noč pa se je zasukalo. Odgovorni ljudje v zdraviliščih so bili v hipu postavljeni pred dejstvo, da je treba goste privabiti tudi brez napotnic. Tako delo jim doslej ni bilo potrebno. V tisku in radiu reklame za obisk samoplačnikov v naravnih zdraviliščih skoraj nikoli nismo videli. »Avtomatičnemu« dotoku pacientov je z novimi Predpisi odklenkalo, zdravilišča pa so se znašla v hudih zadregah. V nekaj tednih in hiesecih seveda ni bilo mogoče urediti vsega, kar je bi-.1° prej leta in leta marsikje sanemarjcno. zapostavljano ah' celo »odveč« v* očeh odgovornih ljudi v naravnih zdraviliščih soodločanju zavarovancev samih, kdo naj bo deležen tega načina dodatnega zdravljenja! Socialno zavarovanje bo poslej le eden izmed partnerjev, ki sodeluje v kopališkem in klimatskem zdravljenju. Le-tega urejujemo poslej tako kot drugod po svetu: nikakor ni odvisno samo od medicinske indikacije, temveč tudi od zavarovancev samih. Socialno zavarovanje bo poslej nastopalo pri reševanju teh oblik zdravljenja kot partner v okviru razširjenega zavarovanja (o katerem pa ni nikjer nič konkretnega!). Kot novi partner bodo nastopile tudi delovne organizacije same: odločile se bodo lahko za razširjeno zavarovanje za člane svojega kolektiva, za kar bodo zavarovanci in njihova organizacija seveda tudi nekaj več plačevali. Primer: rudarji se bodo verjetno odločili predvsem za zdravljenje revmatičnih bolezni, sai so močno izpostavljeni revmi in podobnim obolenjem Od kod sredstva za to novo razširjeno obliko zavarovanja? Iz skladov skupne porabe delovnih organizacij, nekaj pa bodo zavarovanci prispevali tudi sami. S tem bi dovoljene norme v zdravstvu — zdravilišča pa so prazna in brez dela! Mimogrede: našim zdraviliščem je treba dvigniti tudi ugled doma in na tujem! Da predvsem s prodajo svojih kapacitet tujim gostom. Krediti bodo imeli celo popust (3 odst. za dinarske in kar 5 odst. regresa za inozemske kredite!), najkrajša dobavra- ŠMARJEŠKE TOPLICE: „Potrebujemo 530 milijonov..." »Lani smo imeli 1022 gostov s 30.000 nočninami, letos pa 257 gostov z 8.019 nočitvami ali le 26 odst. Spremenilo se je tudi razmerje med zdravstvom m turizmom; lani je bilo to stanje 64:36 odst. v korist zdravstva, letos pa je 73:27 odst. v korist turistične dejavnosti. Problem s kadri je tak kot drugod: 25 odst. nekvalificiranih delavcev smo odpustili, zdravstveai kader pa je še ostal. Naša skrb je: okrepiti zdravstveno službo in urediti terapevtski objekt. — Pogovarjamo se s SGB za izgradnjo novih letnih hišic in za rekonstrukcijo hotela, v katerem ni dovolj kopalnic in stranišč. Za vključevanje v turizem nujno potrebujemo boljše zveze, predvsem pa priključek na avtomobilsko cesto. Vemo tudi, da je v bližini avtomobilske ceste še neraziskan vrelec, ki daje 150 sekundnih litrov 24 stopinj tople vode. Zdaj se ta voda meša, zato bi bilo nujno potrebno globinsko vrtanje. Tam je morda tudi glavni in še toplejši vrelec, kot so ' sedanji. Za rekonstrukcijo bi potrebovali 50 milijonov, za terapevtski oddelek 250 milijonov in za letne hišice 230 milijonov S-din posojil. Za vključitev zdravilišča v turistično dejavnost in za resnično sodobno zdravljenje so te investicije nujno potrebne!« (Milena Popovič, direktorica zdravilišča) predstavniki zdravilišč, seveda lahko hitro dobimo dovolj tujih gostov. Toda — kaj bo z domačim gostom, ki zdaj meni, da je »odrinjen od možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih«? Možnosti smo pokazali malo prej, gospodarstveniki pa trdijo prav . odločno tole: B nobenih teženj ni, da bi zdraviPšea spreminjali v navadne gostilne! Narobe- razviti se morajo v ^ires dobra sposobna io vezana za devizno vračar1?. Rešitve so torej pred vrat\ vendar morajo odgovorni judje v naravnih zdraviliščih z vsemi svojimi kolektivi vrel dobro vedeti: B zdravilišča so zda: vrže-B na v tok deroče v:)de. B Kdor bo znal plaviti bo B rešen, slabim plavače n pa B verjetno ne bo mhče pn-BJ skočil na pomoč, saj hi B lahko sam kaj hitro utonil B ■ njimi vred . . . In nikar ne pozabimo: zdraviliški turizem je v r "j u n-s k i turizem. Nanj se Je treba temeljito pripraviti "e hočemo gospodariti z dobrimi obeti ne le danes in jutri, temve? tudi v bodoče. T. GOŠNIK Pozdrav iz Bitoie Dolenjski fantje-vojaki Jože Glušič iz Krmelja, Franc Ba-rin iz Pijavic, Anton Ma.cen z Vel. Cirnika, Mitja Ljubelj-šek iz Tržišča, Andrej Mrvič iz Boštanja, Martin Kink in Ferdo Kunšek iz Zabukovja, Franc Komljanc z Ledine, Polde Mlakar iz Straže pri Raki, Jože Veble iz Brežic ter Branko Jerman iz Črnomlja, lepo pozdravljajo svoje domače, prijatelje in prijateljice. Želijo jim za 29. november lepe praznike, vsem delovnim kolektivom pa m1 mnogo uspehov. Dolenjski list Št. 46 (869) 7 Trije smo bili, ki smo pred praznikom delovnega kolektiva metliške BETI obiskali vse obrate in se pogovarjali z ljudmi. Sekretar podjetja Janez Smrekar nas je seznanil v Metliki, Črnomlju, Mirni peči in Dobovi z mnogimi proizvajalci pletenin, bombažnih izdelkov, konfekcije in trikotaže, s tovariši in tovarišicami v upravi in na drugih delovnih mestih. V sproščenem pogovoru so nam povsem preprosti ljudje in strokovnjaki povedali v bistvu eno: »V preteklosti smo imeli mnogo težav, danes pa smo čvrst kolektiv - sicer ponosen na dosedanje uspehe, vendar si želimo še nadaljnjega vzpona!« Prav nenehna prizadevanja za napredek so omogočila kolektivu zgraditi trdne temelje, na katerih sloni svetlejša bodočnost tovarne BETI. Z več kot 5-milijardno proizvodnjo letos in pol milijona dolarjev izvoza bo belokranjska trikotažna industrija zabeležila največjo delovno zmago, s katero se uvršča v vrh istovrstnih proizvajalcev v Jugoslaviji. S temi uspehi pa delovni kolektiv hkrati dostojno proslavlja 10-letnico ustanovitve. Tisti dma julija 1956, ko se je iz Črnomlja ; preselilo v Metliko podjetje, pletenin in trikotažnih izdelkov ter se iz »Be-lokranjke« , preimenovalo v ,.BETI, je nastala sedanja tovarna, ki je v 10 letih dosegla nesiuten razvoj. Ob skromnemu začetku v poslopju bivšega dijaškega internata in nekaj prostorih v zasebni hiši- Janka Cara si tedaj ne bi upah nihče napo vedati kolektivu pomembnej-.še bodočnosti. Vendar pa je prav BETI ponesla v ZDA Italijo, švedsko, Belgijo. Nor veško Švico, Avstrijo, Nemci jo, Poljsko, Češko in ZSSR ugled belokranjskih proizvajalcev Pred sedmimi leti so odkupili opuščene vojaške barake na bregu za železniško postajo. Preuredili so jih v lastni režiji in tudi člani delovnega kolektiva so mnogo pomagali z udarniškim delom. Julija 1960 so se preselili v te prostore, od tedaj pa se krivulja uspehov začne še vidne je vzpenjati. Gradili so samo iz svojega Postopoma so kupovali še potrebne stroje, dograjevali so tovarno, urejali lastno barvarno, tovarni v Metliki pa so se pridružile še »Belo-kranjka« iz Črnomlja, podjet je »Dolenjka« v Mirni peči ter »Dokcx< v Dobovi. Najpomembnejše pa je, da so vse, kar imajo, zgradili z lastnimi rokami in sredstvi, kolektiv je vsa leta do lani večino ustvarjenega dohodka namenjal skladom, potrebnim za n a d a 1 j n j o''~ i zgrad n j o *To v a rn e, ob tem pa sa ljudje delali za minimalne zaslužke. Nemalokrat so tovariši iz republike, okraja in drugi ob obiskih v tovarni grajali sistem nagrajevanja, češ da ni spodbuden in da bi morali več odmerjati za osebne dohodke — pa kljub temu niso! Danes se je izkazalo, da so imeli prav in da je kolektiv gospodaril tako, kot bi si lahko samo želeli od vseh delovnih skupnosti,/.. ,' Skokovit napredek proizvodnje in izvoza Proizvodnja in število zaposlenih se je naglo povečevalo Leta 1963 se je BETI prvič pojavila na ljubljanskem sejmu mode ter prejela eno zlato, sedem srebrenih in eno bronasto medaljo za razstavljene izdelke. Kasneje so začeli še izvažati. Kako skoko viito napreduje kolektiv tovarne v Metliki s 546 ljudmi, pove že razlika med lani in letos: 1965 so dosegli 2 milijardi in 642 milijonov din proizvodnje (121 odst. plana) ter za 184.000 dolarjev izvoza. Letos je planirana več kot 4 milijardna proizvodnja in 230.000 dolarjev izvoza na za- NOVI STROJI V METLIŠKI RASEL PLETILNICI SO VELIKA PRIDOBITEV SKEGA BLAGA. — Podjetje MERCATOR je prevzelo prodajo, tovarna pa je dala na razpolago prostore in jih lepo uredila. ■ TOVARNA IMA SVOJ FRIZERSKI SALON — za moške in ženske. ■ TOVARNA IMA SVOJ POČITNIŠKI DOM V Portorožu, kjer lahko letujejo člani kolektiva in njihovi svojci. KONFEKCIJA PLETENIN ZA IZVOZ V ČRNOMLJU. hod. V 9 mesecih pa je bil celotni izvozni plan presežen za 25 odst.! In kako žive proizvajalci čipkastih tkanin, sintetičnega blaga, pletenin in konfekcije? Večinoma so v metliški tovarni zaposlene ženske. Kako težko jih je bilo privaditi delu za strojem, ko so bile vajene samo polj in motike! Kako težko je bilo spreminjati miselnost ljudi, živečih de loma na kmetijah in le delo ma v podjetju. Vse bolj pa zaposleni postajajo pravi proizvajalci in vse manj kmetje, kajti ni več dvoma, kaj se jim bolj izplača. Od lanskega povprečnega zaslužka 56.000 din so se osebni dohodki letos povečali na 64.000 din, predvidevajo pa še nadaljnji porast do konca leta za okoli 20 odst. B TOVARNA JE LETOS ODPRLA SVOJO ŠOLO — iz obraževalni center, v katerem bodo mlada dekleta z dokončano osemletko dve leti šolali, nato pa jih zaposlili kot kvalificirane konfekcionarke trikotaže. ■ TOVARNA IMA TRGOVINO SVOJIH IZDELKOV — tu lahko zaposleni kupujejo blago z napakami po dokaj znižani ceni, prodajajo pa tudi drugim kupcem. ■ TOVARNA IMA LASTEN OBRAT PREHRANE, kjer nudijo tople malice in druge jedi, brezalkoholne pijače itd. ■ TOVARNA IMA POSEBNO TRGOVINO ŠPECERIJ- HMELJ: nenemn vzpon še nima Konca Samo toliko, da je rekel: — Oprostite, ne utegnem! Danes pre-vzenaarh blago za izvoz — se je prikazal vodja črnomaljskega obrata BETI II Slavko Siler, in že ga ni bilo več. Delovne vneme pa mu ne gre zameriti, saj se 180 članov tega kolektiva preživlja predvsem od izvoza svojih pletenin. Tujih kupcev prav nič ne zanima, kako In zakaj, temveč hočejo imeti prvovrstno blago v natanko določenih rokih. In prav zato, ker vse to v črnomaljskem obratu upoštevajo, imajo vedno več naročil. Vseh niti ne zmorejo! Jopice, puloverji in ženski kompleti v modnih barvah in krojih gredo iz Črnomlja na vse strani sveta. Ženski kolektiv je svojega posla vajen, zato so nekatere delavke postale že prave specialistke. Pletilstvo ima v Črnomlju že dolgoletno tradicijo. Kmalu po vojni se je razvilo podjetje »Belokranj-ka,«, kjer so delali pletenine in zavese, vendar je bilo poslovanje tega podjetja že na robu propada, preden se je kolektiv leta 1963 pridružil to- varni BETI v Metliki. Kako naglo je obrat zatem rasel in se razvijal, povedo podatki: leta 1963 je 134 zaposlenih ustvarilo za več kot 235 milijonov dinarjev proizvodnje, v letu 1965 so dosegli 391 milijonov dinarjev proizvodnje pri 158 zaposlenih, letos pa uresničujejo še odgovornejšo nalogo: predvidena je rekordna proizvodnja, vredna 487 milijonov dinar jev, od tega 200.000 dolarjev izvoza. širjenje proizvodnje je delavce vedno bolj utesnjevalo. Čedalje bolj je manjkalo delovnega prostora in vedno bolj so pogrešali skladišč ter lastne kuhinje. Ko je bilo že toliko zaposlenih, da so bili drug drugemu v napoto, — to se je zgodilo letos, — so začeli dograjevati prostore. Prav te dni z veliko naglico dokončujejo novo proizvodno dvorano za pletilnico, skLa-diščne prostore in urejajo obrtno menzo. Vse to bo veljalo okoli 15 milijonov dinarjev. Dobili bodo tudi nekaj novih strojev ter se v prihodnosti ukvarjali samo z iz* delavo pletenin, medtem ko nameravajo bombažno profo- '.■ "x. ■-/■&: ■■■■■■■ i vodnjo povsem prepustiti do bovškemu obratu. Iz razgovora z eno najstarejših članic delovne skupnosti Maro Jurajevčič, predsednico sindikata Pepco Zunič in predsednikom obratnega delavskega sveta Alojzem Ja-kofčičem, je bilo lahko ugotoviti, da je kolektiv vesel dosedanjega vzpona, zadovoljen z zaslužkom, medtem ko si še nadalje prizadeva za napredek. Prav to pa zagotavlja realna tla načrtom za bodoče, po katerih nameravajo za enkrat povečati proizvodnjo, zaposliti 100 novih delavk ter se že prihodnje leto v izvozu pomeriti s 400.000 dolarji. Pa še to: pohvalili so samoupravljanje, kakor tudi sodelovanje med posameznimi obrati ter podjetjem. Min peč: znebili smo se neooiovosti * "^i^^^bv ^ Mirni P^i 136 že I' ... dolgo ukvarjajo h> 35 otroško triko-^-****^ tažo in izdelovanjem vrhnjih pletenin, le da pred leti proizvajalci niso bili nikdar gotovi jutrišnjega dne. Podjetje »Dolenjka« je delalo na treh krajih, reda nd bilo nobenega. Vsak je delal, kadar in kolikor se mu je zljubilo. Ljudje so bili plačani od ure in ne po delu. Ni čudno, če je ob takem gospodarjenju prišlo tako daleč, da zaslužki niso bili višji od 8000 din. Tik pred polo- mom, spomladi 1964, se je »Dolenjka« priključila metliški BETI. — Od tedaj je vse drugače in nihče v kolektivu nima več občutka, da dela od danes do jutri, — sta povedala Jože Sukovič, predsednik sindikalne podružnice, in Hem-ka Pate, predsednica obratnega delavskega sveta.— Že prvo leto, ko smo postali obrat BETI, smo zaslužili okoli 23.000 din na mesec, lani približno 44.000 din letošnji zaslužki pa znašajo povprečno 53.000 dinarjev. Ob priključitvi k BETI je bilo ljudi najteže navaditi delovne discipline. Norme so bile enake kot v obratih z večletno izkušnjo, zato jih nismo dosegali, šele od nedavna pa se tudi v Mirni peči po storilnosti lahko merijo z di-ugirni obrati. — Letos si je naša 85-član-ska delovna skupnost zastavila 298 milijonov dinarjev letnega plana in zaenkrat ni odstopanj — je ponosno pristavil obratovodja Stane Mr-var. — Letošnje leto pomeni v našem obratu prelomnico, kajti prvič smo se s svojimi izdelki spustili na zunanji trg. Planirah smo za 70 milijonov dinarjev izvoza, toda vse kaže, da bomo izvozili še enkrat več. Proizvodnjo nameravamo še povečati in jo preusmeriti samo v obrat konfekcije. Medtem ko izdelujemo zdaj vrhnje pletenine, otroške in moške pulije, spalne srajčke za dojenčke, otroške bluze in druge izdelke, bomo v bodoče iz metliške tovarne dobi vali še krojeno blago, iz ka terega bomo izdelovali konfekcijo. Predvidevamo tudi dograditev proizvodnih prostorov ter povečanje delovne sile, tako da bo kolektiv štel okoli 200 ljudi. A kdaj bo to? Računamo na bližnjo in ne na daljno prihodnost. — Pozabili smo povedati še to — se je spet oglasila tova- rišica Hemka, da smo letos uvedli topel obrok hrane med delom. Za nas je to velika pridobitev, čeprav še nimamo lastne kuhinje, temveč hrano dovažamo iz gostilne. — Bi lahko v skopih besedah povedahi še za trenuten osrednji problem kolektiva? Odgovoril je -bratovodja: — Navzlic temu, da smo disciplino že precej utrdili, še vedno ugotavljamo, da delovni učinek pada, kadar je na poljih mnogo dela V zimskem času pa glede storilnosti nimam več pripomb. V našem obratu imamo med vsemi BETINIMI obrati tudi največ izostankov zaradi bolezni. Vemo pa, da splošno zdravstveno stanje prebivalstva pri nas ni bistveno slabše kot drugje. Prav zato je naš delavski svet pred kratkim imenoval komisijo, ki obiskuje bolnike na domu. Od tedaj je manj izostankov in tudi simulanta še nismo ujeli nobenega. Hkrati z razvojem podjetja kot celote postajajo vse krep-kejše odločitve samouprav-ljavcev. Predstavljamo vam predsednico centralnega delavskega sveta Silvo Dular iz Metlike, ki je na kratko povedala, o čem delavski svet največ razpravlja: »Nikoli se ne sestanemo, ne da bi obravnavali probleme proizvodnje, investicijsko in kadrovsko politiko, razpravljamo pa tudi o vseh pomembnejših dogovorih s poslovnimi sodelavci v tujini. Razen tega posvečamo precej ; ^zornosti razvoju družbenega standarda in skrbi za našega delovnega človeka. Sem sodijo stanovanjska vprašanja, upravljanje počitniškega doma, obratne menze ter trgovin, izobraževanje in drugo. Trenutno se ukvarjamo s pripravami na uvedbo 42-ur-nega delovnega tedna. Vsi elaborati so izdelani, tako da bomo že za praznik v tovarni lahko začeli z eno prosto soboto v mesecu. V podjetju smo sprejeli tudi že vse predpisane samoupravne akte. V našem delavskem svetu — Vse družbeno politične organizacije v tovarni so precej delavne, še posebno pa si osnovna organizacija ZK prizadeva postati usmerjevalna in vodilna politična sila. Tako smo komunisti o reformi začeli razpravljati že mnogo prej kot organi upravljanja in druge organizacije. Nenehno spremljamo nadaljnji razvoj reforme in njen učinek, mimo tega pa največ pozornosti posvečamo urejanju notranjih odnosov v podjetju. Ob vsakem primeru, potrebnem razčiščevanja, sporočimo svoje stališče organom upravljanja, ob tem pa tesno sodelujemo s sindikatom ter mladinsko organizacijo, ki je po članstvu najštevilnejša. — Tako je med drugim v razgovoru povedal sekretar osnovne organizacije Martin Stefanič. so običajno razprave zelo živahne, zlasti kadar govorimo o normah, delovnih mestih ali delitvi dohodka, kar neposredno zadeva prav vsakega od 25 članov tega samoupravnega organa. Včasih, toda le redko, pa vendarle zasledimo, da posamezniki niso dovolj preštudirali obravnavanega gradiva. Tekst: RJA BAĆER Fotografije: MARJAN MOSKON liAVZGl III II GLOBI! DELAVKE PRI PLETILNIH STROJIH V MIRNI PEČI mom: vrhunec u mm mm OBRAT BOMBAŽNE KONFEKCIJE V DOBOVI VTWh Najslabše delovne pogoje ima do-bovski obrat, ki posluje v stavbi, zgrajeni pred vojno za zasebno stanovanje. Kolektiv je začel s proizvodnjo pletenin že leta 1946 in se 1963 preimeno-vai v podjetje »Doko«. čeprav so tedaj na novo uvedli proizvodnjo nedrčkov in menjali Naslov, ni prišlo do sprememb v majavem gospodarstvu vse do združitve z BETI leta 1964. Obširneje sta nam zgodovino podjetja razložili Pavla Ferenčak, predsednica obratnega delavskega sveta, in Marica Zaje, ki vodi v obratu vse administrativno poslovanje. Spoznali pa smo še obrato-vodjo Vili j a Prahiča in tekstilno inženirko Ljubico He-rak. Nekaj ta, nekaj oni je pripovedoval o tem, kako delovna skupnost zdaj živi in dela. Uspehi so začeli rasti takoj po združitvi, toda kar so dosegli letos, je zlasti omembe vredno. Ko je aprila letos prišel v Dobovo novi obratovodja Vili Prahić (prej tehnični direktor podjetja), je bilo 75 zaposlenih. Takoj je uvedel reorganizacijo dela in boljši tehnološki proces, dobili so tudi nekaj manjših strojev. Rezultati so bili na dlani že čez dva meseca. Junija je kolektiv sprejel rebalans letnega plana. Od 360 milijonov din so ga povečali na okoli 790 milijonov dinar- jev. Torej porast za več kot 100 odstotkov, pri tem pa so na novo zaposlila 46 ljudi. V Dobovi delajo predvsem bombažno trikotažo, po potrebi pa tudi dekliške obleke in ženske bluze iz sintetičnih tkanin. Na izvoz niso računali, zato so toliko bolj veseli dejstva, da so neplanirano prodah v Zahodno Nemčijo 20.000 izdelkov ter pridobili 15.000 dolarjev. Razveseljiv je tudi napredek v osebnih dohodkih. Januarja letos so zaslužili povprečno 50.000 din, septembra pa že 5 tisočakov več, kljub temu, da so medtem polovico novih članov delovnega kolektiva šele priučevali. Pravijo, da bo zaslužek še pred koncem leta narasel še za vsaj 10 odstotkov. Kakšne načrte ima dobov-ski obrat za prihodnost, nam je povedal tovariš Prahić: — V sedanjih delovnih pogojih in v tej tesni stavbi ne bomo mogli več dosti povečevati proizvodnje, niti ne zaposliti novih delavk. Morali bi se preseliti drugam. O tem že teko pogovori, vendar bi bilo preuranjeno zdaj dajati izjave, ker še ni nič dokončno sklenjenega. Medtem pa bomo v kletnih prostorih stavbe uredili obratno menzo. Doslej je nismo imeli. V bodoče ne bomo več potrebovali toliko skladišč v kleti, ker bomo decembra uvedla novo reorganizacijo dela. Izdelovali bomo samo bombažno trikotažo, prd tem pa bo naša krojilnica odpadla, ker bomo že krojeno blago dobivali iz Metlike. 1I 11 V SVETOVNI KONKURENČNI ARENI Tovariš direktor Peter Vuj-čič se je tisti dan ravno vrnil s potovanja Osemnajst ur vožnje je imel za seboj, a vseeno je hodil okoli tovarne in ugotavljal, kako gredo od rok zadnja gradbena dela pred praznikom. O dosedanjih uspehih podjetja in njegovi bodočnosti je izjavil: — Težke čase smo preživeli. Leta 1958 se je naša proizvodnja odvijala na 900 kvadratnih metrih delovne površine, letos pa imamo že 17.000 kvadratnih metrov delovnih prostorov. V minulih letih se je BETI vsestransko organsko razvijala, in to samo z lastnimi sredstvi, kar je morda edinstven primer v državi. Ob tem smo nenehno držali ravnovesje v tehnološkem procesu, hkrati pa odpravljali ozka grla proizvodnje. Vse do lani smo se morali prebijati v hudem konkurenčnem boju na domačem tržišču, z mnogo bolje opremljenimi proizvajalci. Ob dokončanju II. faze rekonstrukcije v letu 1965 smo prebrodili te težave in se dokončno uveljavili. Tako smo se na vsem lepem znašli v svetovni konkurenčni areni, kjer je še teže uspeti. S skromnostjo, prizadevnostjo, z enotnostjo in z vsak dan večjo delovno spretnostjo pa si kolektiv hkrati z zadnjim delom rekonstrukcije tovarne utr j nje položaj tudi na inozemskem trgu. Uresničitev naših velikih načrtov srednjeročnega plana razvoja je odvisna samo od nadaljnje prizadevnosti vseh zaposlenih v našem podjetju in od smotrnega gospodarjenja organov družbenega upravljanja. Velika skrb delovne skupnosti za šolanje kadrov nam zagotavlja nadaljnjo ekspanzijo podjetja, vzporedno s tem pa višjo življenjsko raven delavcev. Dolgoročni plan razvoja podjetja predvideva še precejšnje povečanje obstoječih kapacitet. Nameravamo se še trdneje vezati na zunanji trg in to zlasti z dolgoročneje zastavljenimi pogodbami s tvrdkami, ki so v tovrstna proizvodnji dosegla že najvidnejše mesto na svetu. — Po dosedanjih uspehih sodeč, najbrž ni dvoma, da vam bo tudi to uspelo? Nasmejal se je in potrkal na les . .. Komunisti SKRBE ZLASTI ZA NOTRANJE ODNOSE Dan Bergman: ENO URO KOT ZDRAVNIK Nekega dopoldneva sem se potikal po cestah in iskal idejo za članek, ko sem zaslišal od zgoraj glas: »Hej, Dan! Pridi no za trenutek gor!« S svojega okna me je odkril mladi zdravnik Kari Pellman, prijatelj iz študijskih let. Povzpel sem se v njegovo ordinacijo. »Tako, zdaj te bom pregledal,« me je prizadevno sprejel. »Ne trudi se, moja denarnica je prazna,« sem ga miril. Nekaj trenutkov je molčal. »Strašno je biti zdravnik brez pacientov,« je potem čemerno dejal. »Tri tedne že sedim tukaj in čakam, da sem že ves črn, pa nisem dočakal drugega kot obrtnika, ki je prišel po denar za ureditev or-' dinacije.« Zgrabil me je za Adamovo jabolko in zastokal: »Ali ni nič narobe s tvojim neumnim telesom, da bi te lahko pozdravil?« »No, pa me zadavi in potem raztelesi: boš že kaj našel. Močno pa dvomim, da bi ti moji dediči plačali zdravniški honorar.« Zazvonil je telefon in spustil me je. »Ginekolog Bergstrom bi me rad nekaj osebno vprašal, čisto blizu stanu'e. Čez nekaj minut bom nazaj. Kar tu me počakaj.« Odšel je in čakal sem. Da bi pregnal dolgčas, sem se poglobil v medicinsko revijo na mizi Nenadoma sem zaslišal hripav glas. Začudeno sem dvignil oči. Pred meno* je stal starejši moški. »Hripav sem, gospod doktor,« je zahrooel. Ravno sem mu hotel pojasniti, da je doktor za hip odšel, ko sem se spomnil, da sem pravzaprav novinar in da imam tu prekrasno snov za članek, po katerem sem hrepenel. »No. kje vas boli?« »Tukaj,« je zakrakal možakar in poka • ll na prsi. »Seveda, sem si kar mislil,« sem deiil. »Bi pokadili cigaro?« Ponudil sem mu jo. »že ... toda . .?« Bil je videti začuden. »Rad bi videl, kakšen učinek ima kajenje na vaš organizem. To mi je potrebno, da bom lahko postavil točno diagnozo.« Položil sem uho na njegove prsi. »Močno zakašljajte,« sem mu re-kele, »a nikar me ne pljuvajte!« Ni ga bilo treba posebej prositi, naj kašlja. Kašljal je tako kvalitea-no, da sem vsak čas pričakoval skozi njegova usta bistvene dele pljuč. Cigara je bila močna. »Zadostuje,« sem rekel. »Stvar mi je jasna Vaš primer je s področja ftizio'erapije .. .« »Fti... f ti..., kako?« je vprašal stari možakar. »Ftizioterapije . .. Besede ni ravno lahko izgovoriti. Jecljavcem jo dam izgovarjati. Mnoge sem že ozdravil z njo.« »Ali je hudo nevarno?« je vprašal stari. »Precej resna zadeva.« Zrušil se je na zofo. »Takoj bomo videli.« Sezula si je čevelj in nogavico in odkril sem veliko rožnato oteklino. Pritisnil sem nanjo. »Ali boli?« sem jo vprašal. Jasno, da jo je bolelo. »Mislim, da bo potrebna majhna, neboleča operacija. Najbolje bo, da tole oteklino odstranimo, da se ne bi razširila.« Zapadel sem v kirurško ekstazo, pohitel k omari z instrumenti in se oborožil s škarjami, žago in velikim nožem. Ko me je gospodična zagledala s škarjami, žago in velikim nožem, je nemudoma omedlela. »Oprosti, da sem te- pustil čakati, a ginekolog me je povabil na dva deci,« sem zaslišal Karlov glas v veži. »Za božjo voljo, kaj pa delaš, Dan?« »Kar mirno, samo tale tumor bom odrezal.« »Si čisto nor? Tumor! Nisi še nikoli videl kurjega očesa'*« je bil čisto iz sebe Pellman »Premajhne in preozke čevlje je nosila, to je vse.« Potem šele se je Kari Pellman ->rav zavedel položaja in vzkliknil: Hura, moj prvi pacient!« »Moj pa že tretji!« sem samozavestno pripomnil. »Vendar ni neposredne nevarnosti. Vsa sreča, da ste prišli, če bi prišli uro kasneje ... me ne bi dobili tukaj. Predpisal vam bom nekaj.« Na prijateljev blok receptov sem vrgel nekaj fantastičnih čačk. Le kaj mu bodo v lekarni dali manj? Za vsak primer sem jasneje napisal masaža in nič drugega kot masaža.« In zgrabil sem žensko bitje in ga masiral po vsem telesu, najprej s ploskimi rokami, potem s pestmi in na koncu še s palico z zlatim ročajem, s katero se je privleklo. Na koncu sem mu prisolil še nekaj zaušnic proti šumenju v ušesih in ga vprašal, če ne občuti, da se mu besedo ZUNANJE in jo trikrat podčrtal. Možakar je odšel. Še sape nisem utegnil zajeti, in že se je pojavilo bledo, sivo rumeno bitje ženskega spola. Zaupal sem že vase kot kak zdravstveni svetnik. »Vsak dopoldan mi je slabo in glava me boli in po ušesih mi šumi in vrti se mi in omotica me grabi in tako sem kot copata in za nobeno rabo nisem,« je zdrdralo bledo, sivo rumeno bitje ženskega spola. »To bo lahko ozdraviti,« sem potolažil bitje. »Masaža je potrebna, je splošno počutje izboljšalo. Sprva ni bilo bitje popolnoma tega mnenja, ko pa sem znova začel z masažo, je priznalo, da mu je bolje. »Pridite jutri spet, da vas bom masiral naprej, pa boste kmalu zdravi kot dren!« Nihče v svetovni zgodovini se ni še tako zavedal svojih zmožnosti kot jaz po tej masaži. Ko je kmalu nato stopila v ordinacijo prikupna gospodična in začela tožiti, da jo boli noga, sem ji mirno in suvereno dejal: Herman Probiz: NESKEČNEŽ Verjemite, da sem kratko malo nesrečen! Zmeraj bleknem tisto, kar mislim. Na prijazno vprašanje odgovorim, kot se spodobi. Drugačen smisel, različni odtenki, namigovanja in formalnosti — to je zame španska vas. No, včeraj srečam znanca, že ko mi je prihajal naproti, je vprašal: »O, servus! Kako s tvojim zdravjem?« se je zasmejal. Prijel sem ga za rokav. »Z zdravjem, praviš? Kakšno zdravje neki! V križu me nekaj trga, glava mi kar poka, srce me daje, pa tudi grlo ...« Znanec se je začudil. »Zakaj mi pa vse to referiraš?« je revsnil in šel. Čudak. Saj me je vendar vprašal o zdravju. Imel sem dekle, jo ljubil. Bila sva tik pred poroko. Toda lepega dne me je vprašala: »Povej no, ali je res, da v tem kraju ni lepše od mene?« »I kaj ti pa pade v glavo?« sem rekel. »Seveda so lepše. Tvoj nos je kot šblenček, ušesa ti štrlijo, vrat imaš predolg. Ampak jaz te imam tudi takšno rad. Druge ne potrebujem.« Zavihala je nos, šla, še zbogom mi ni rekla. Zakaj me je pustila, ne vem. Saj me je vendar vprašala, zato sem ji odgovoril. Nedavno smo imeli v našem obratu sestanek. Zasliševali so mojega prijatelja Slavka, ker se je med delovnim časom napil. »Prosim vas, tovariši,« je zaprosil Slavko, »ne bodite prestrogi z menoj, še svoj živi dan prej nisem bil pijan. To se mi je pripetilo prvič. On vam lahko potrdi,« je pokazal name. »Kajne, da prvič?« me je vprašal. »Bom takoj izračunal,« sem rekel. »A-a... Aha: lani na moj rojstni dan, potlej v bifeju v parku, potlej v klubu, ko smo plesali, potlej ... no, samo sedemkrat.« Od takrat me Slavko sploh ne pogleda. Zakaj, ne vem. Vprašal je, jaz sem odgovoril. Maham jo zadnjič skozi mestni park pa srečam mamo, ki vleče neubogljivega otroka. Ko me je zagledala, je rekla: »Poglej, sinko: če ne boš ubogal mame, te bo tale stric stlačil v vrečo in odnesel v klet. Kajne, stric, da ga boš odnesel?« »Naa,« sem odgovoril. »Ne bom ga ne. Nimam vreče ne kleti, pa še v kino grem.« »Da vas ni sram!« mi je zabrusila mama. »Vmešavate se v vzgojo otroka!« Bila je užaljena, ne vem, zakaj. No, tole zgodbico sem napisal, nesel v uredništvo, jo položil na mizo glavnemu in rekel: »Zame je tole najboljša zgodba v svetovni književnosti. Kaj boljšega še svoj živi dan niste brali. Ali ste morda brali?« »O, seveda sem bral,« je rekel glavni, mimogrede obračajoč liste. »In bral sem precej boljše. Vi nimate vsebine, snov je obdelana površno, jezik imate suh kot stara hruška.« Objel sem ga in poljubil. Možak govori tisto, kar misli. Odgovarja tako, kot je prav. Drugačen smisel, različni odtenki, namigavanja in formalnosti — to mu je vse španska vas! Nesrečen človek, kot jaz. K. Akinšin: PA SEM SE LE NAUČIL Ko sem čakal 55 minut, so me poklicali v kabinet. »No. zakaj ste prišli?« me je vprašal direktor. Zleknil sem se v mehki naslanjač in začel razlagati: »V mojem oddelku je strugar. Piše se Pan-kraškin. Ne vem, kaj naj naredim z njim. Naj ga odpustim ali pošljem na prevzgojo. Morda naj mu dam celo nagrado. Zato sem torej prišel, da se posvetujem z vami...« Namesto da bi direktor rešil vprašanje, se je začudil. »Kdo je ta Pankra-škin? Ne poznam nobenega Pankraškina! Tudi brez njega me že dovolj boli glava ... Zadevo rešujte sami!« Zapustil sem pisarno jako razkačen. V protest sem celo nalahko udaril po vratih. Drugo jutro sem v sprejemnici sedel 1 uro 56 minut. »Kaj spet hočete?« je nezadovoljno vprašal direktor. »Eh, same težave! V mojem oddelku visi neki transparent. Že dolgo visi, kakih pet let. Poln je prahu, sploh ne vidiš, kaj piše na njem. Premišljam, kaj bi ukrenil z njim, pa mi sploh ne pade v glavo. Morda ga je treba sneti? Ali očistiti? Napisati novega? Res ne vem. Kaj mislite vi?« Direktor je molčal. Seveda, moral je najti pravo rešitev. Vendar se ni domislil ničesar, razen plehkih šal. »Obrnili ste se na na. pačen naslov,« je rekel. »Pojdite raje k arheologom. Če je vaš transparent zgodovinska znamenitost, ga bodo restavrirali in prenesli v muzej, vi pa boste vodnik na družbeni osnovi ...« Vidite, mislil je da sem se priliznjeno za-hohotal. Ker tega ni določal, je pokazal svo. jo birokratsko naturo: »Pojdite na svoje delovno mesto, saj mi samo čas kradite!« Seveda sem šel in demonstrativno vrgel čik zraven pepelnika. Vendar sem spet kmalu moral k direktorju na posvet: kako naj okrepimo kljuke — z železom, nikljem ali s čim drugim. Zadeva je bila nujna. Direktorja sem čakal 3 ure in 15 minut, slednjič pa sem od nervoze dobil glavobol zaradi proizvodnje. Drugi so mi svetovali, naj ne rinem k direktorju, saj me že tako smatra za slabega delavca. Vendar jim nisem verjel. Odprl sem vrata. Direktor me je zagledal in zaškrtal z zobmi. Ker se tega nisem nadejal, sem pozabil, po kaj sem prišel, in sem čisto podzavestno bleknil: »No, kaj mislite? Ali lahko delam kot načel-nik oddelka ali ne? Ali lahko vložim prošnjo za odpust? Ali naj ostanem do penzije?« »Vložite prošnjo, samo čimprej!« Planil sem iz pisarne popolnoma zmešan. Direktor prej ni mogel rešiti raznih drobnjarij, izmikal se je z nekakšnimi meglenimi frazami. Zdaj pa je rekel naravnost, kot bi odrezal. Torej nisem zaman hodil k njemu: naučil se je, da brez odlašanja reši vsakršno vprašanje. IZREKI Kakor gledaš na svet, tak si, pravijo (Becker) Lastnina je past: tisto, kar mislimo, da imamo, ima nas (Karr) Vseh last je, kar misliš, tvoje je samo tisto, kar čutiš (SchiUer) V vseh stvareh je treba misliti na konec (La Fontaine) Tistega, kar sem se naučil, ne znam več. Znam še tisto, kar sem uganil (Chamfort) Učitelj, ki ni dogmatičen, je enostavno učitelj, ki ne poučuje (Chesterton) Izpiti so strašni tudi za najbolj pripravljene, kajti največji bedak lahko vpraša več, kot zna najpametnejši odgovoriti (Colton) Dolgočasnost je najtežji greh pouka (Herbart) Otroci, zdaj se kar največ naučite! Na stara leta se ne boste nič več naučili (Pfeffel) Boffon: 0 ljubezni Ljubezen! Hrepenenje, v nas globoko vro-jeno! Duša narave! Neizčrpno počelo naše biti, najvišja sila, ki vse lahko stori, in ki se ji nič ne more upirati, ki vse vznemirja, vse oživlja in vse obnavlja! Božanski plamen, kal večnosti, ki vse oplaja z dihom življenja! Dragoceno čustvo, ki edino more omečiti divja in ledena srca, s tem da jih prežari s svojo sladko toploto! ... Edinstven ploden vrelec vseh naslad, vseh strasti! Ljubezen! kako te ne bi oboževali? Dolenjska — res dve temeljni skupnosti? (Nadaljevanje s L strani) darske organizacije, družbene službe in druge organizacije. To pomeni, da posebej ne bomo imeli več opraviti s proračunsko - administrativnimi odnosi in z »neko odvisnostjo od tistega, ki daje denar«. Drugače bi lahko rekli, da bodo vzgojno-izobraževalni zavodi v tem smislu neprimerno bolj samostojni, kot so v sedanjem sistemu, kot smo ga imenovali. V Sloveniji: devet temeljnih skupnosti? Zakonski predlog predvideva v Sloveniji devet temeljnih izobraževalnih skupnosti. Ni pa še rečeno, da jih bomo toliko tudi imeli, saj je vse odvisno od tega, kako se bo odločila republiška skupščina, ki bo — ob upoštevanju vseh pripomb — zakon sprejemala Za dolenjsko-spodnjeposav-sko območje je nedvomno najbolj zanimivo, kam spada (?) katera tukajšnjih občin. V tem delu predloga je na ve deno, naj bi bila za črnomaljsko, metliško novomeško in trebanjsko občino temeljnu skupnost s sedežem v Novem mestu, spodnjeposavske obči-•»e — brežiška, krška in sev-niška — pa bi naj se pripojile izobraževalni skupnosti s sedežem v Celju. Po tem ta kem bi bila novomeška skupnost po obsegu med najmanj širni v Sloveniji, medtem ko bi bila ljubljanska največja. Skupnost - samoupravni organizem Iz razlage posameznih členov zakonskega predloga sodimo, da bodo temeljne izobraževalne skupnosti, s tem da bodo skrbele za organizacijo izobraževanja in neposredno plačevale dejavnost vseh izobraževalnih zavodov na svojem območju, samoupravni organizmi za vzgojno- izobraževalne dejavnosti. Delovnim in drugim organizacijam je prepuščeno, da po svojih odločitvah oblikujejo posebne izobraževalne skupnosti. V 12. členu zakonskega predloga je rečeno, da bodo te skupnosti organizira-s npB[ifs a ap3A^sadsod ur d\ potrebami in dolgoročnimi načrti izobraževanje kadrov za določene panoge oziroma za širše družbene potrebe. Nadalje je predvidena tudi repubiška izobraževalna skupnost. Ta bi v soglasju z republiško skupščino določila zagotovljeno ceno izobraževanja za posamezne vrste izobraževalnih dejavnosti v skladu s pogoji, ki bi jih zakon določil za posamezne vrste izobraževalnih zavodov. Sicer bi ta skupnost zagotavljala dopolnilna sredstva temeljnim in posebnim izobraževalnim skupnostim ter hkrati povezovala njihovo delo. pospeševala njihovo medsebojno sodelovanje in sodelovanje s podobnimi skupnostmi drugih republik. Republiška skupnost bi torej ne bila nadrejena, marveč bi s svojimi investicijskimi in usklajevalnimi nalogami temeljne in posebne skupnosti povezovala v sistemsko celoto. Za izobraževanje: obvezni in stalni viri Zakonsiki predlog predvideva razne vire sredstev za izobraževanje. Trdnost izobraževanja bi naj zagotovili obvezni in stalni viri. Tako zbrana sredstva bi morala zadoščati za plačevanje osnovne dejavnosti izobraževalnih zavodov. Najvažnejša obvezna in stalna vira bi bila občinski in republiški prispevek za izobraževanje, plačevali pa bi ju občani iz svojih osebnih dohodkov. Obvezna in stalna vira bi bila tudi del občinskega davka od prometa blaga na drob- no in del ustreznega republiškega prometnega davka. Prispevki iz dohodkov in prometnega davka Kot predvideva zakonski predlog, bi bila najmanjša stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka (delovno razmerje) 2,9 odstotka, najmanjši prispevek iz občinskega prometnega davka pa 0,4 odstotka. Za republiški prispevek iz osebnega dohodka je predvidena stopnja 1,8 odstotka, medtem ko bi se iz republiškega prometnega davka stekalo za irx>braževanje 1,4 odstotka sredstev. Sistem financiranja po zakonskem predlogu je nakazan: temeljna izobraževalna skupnost bi zagotavljala sredstva za izobraževanje svojih ljudi v vseh vrstah zavodov, kakor tudi sredstva za izobraževanje tistih, ki bi se za širše potrebe izobraževali v zavodih pri delovnih organizacijah. Posebne skupnosti bi izobraževale kader za gospodarske in druge organizacije. Te skupnosti naj bi plačevale dejavnost tistih zavodov, v katerih bi se šolal kader za ožje potrebe. Delovne organizacije bi jim zagotovile 75 odstotkov sredstev, 25 odstotkov sredstev pa republiška skupnost. Enak odnos bi veljal tudi pri izobraževalnih zavodih, ki bi jih neposredno plačevale delovne organizacije — tudi tem bi republiška skupnost zagotovila 25 odstotkov sredstev. Glede dopolnilnih sredstev izobraževalnim skupnostim je predvidena rešitev: republiška izobraževalna skupnost naj bi zagotovila dopolnilna sredstva temeljnim skupnostim v skladu s ceno izobraževanja, ki bi jo določila v soglasju z republiško skupščino; dopolnilna sredstva republiški skupnosti pa bi zagotovila republika iz proračuna, ka- .Čestitala mi je družina Dušana Jereba' Sneg je že drugič v tej prezgodnji zimi zasipal ulice Novega mesta. Muzejska, v katero sem se namenil na po-tnenek s Trdinovim nagrajencem Tonetom Markljem, je bila skoraj neprehodna, ker so jo prekopali, da bi popravili kanal . . . Pričel se je zgodnji večer, kot nalašč za pogovor. Tone Markelj si je nadel naočnike in, oprt s komolcem desnice na mizni vogal v topli kuhinji, izbiral besede za °dgovore na vprašanja, ki sem *hu jih zastavljal. »Leta 1961 je dobil Trdinovo nagrado zbor, ki ga vodite, letos pa so jo podelili vam. Torej je šla nagrada kar dvakrat v eno hišo. Kako si to razlagate?« i»Težko je odgovoriti. Morda bom odgovoril, če ome-nini, kdaj ie zbor začel, kje je P"l in podobno . . . ~ ičeli smo okoli 10. maja *94§. Naprosili sg me, naj zberem skupino pevcev za Partizanski miting, ki bi naj bu 14. maia — štiri dni za- tem — v prosvetnem domu. In res sem dobil naslednje, ki so še dolgo tvorili jedro zbora: Dominika Bratoža, Vi-lija Skoka, Rudija Mraza, Draga šproca, Ferda Gerned-lja, Slavka Strajnarja, Mirka Drenovca. Veselilo me je zbor voditi in ostali smo skupaj kot ena družina. V zadnjih desetih letih smo imeli več kot 680 nastopov po raznih krajih domovine, na Dolenjskem pa skoraj v vsaki večji vasi. V spominu so mi najbolj živo ostali ti-le nastopi: na Bledu, v Kopru, Slovenskih Konjicah, Novem Celju, Kranju in na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Vabilu, da bi peli našim izseljencem v Franciji, se žal nismo mogli odzvati, ker ni bilo denarja . . . Morda je vsa ta dejavnost spodbudila komisijo, da je najprej nagradila zbor in po petih letih tudi mene. Pripomnil bi rad še to: nič manj kot nagrade sem bil vesel čestitke, ki mi jo je iz Slovenskih Konjic poslala družina Dušana Jereba.« »Kako ste sicer zadovoljni z zborom in sodelovanjem v njem?« »Zelo sem zadovoljen, želel pa bi, da bi se člani bolj redno udeleževali vaj.« »Katera pesem ali skladba vam je najbolj pri srcu?« »Vse skladbe Rada Simoni-tija in Danila Bučarja ter partizanske Karla Pahorja.« »Kako ste postali pevovod-ja?« »Mislim, da povsem slučajno. Bilo je 1936, ko sem eno leto poučeval na grmski kme- tijski šoli, pa sem pričel vaditi s fanti, šolske zbore sem vodil na gimnaziji, učiteljišču . . .« »Kaj bi lahko rekli o glasbenem življenju v Novem mestu?« »škoda, da ni več orkestra.« »In za konec: katero vprašanje si najčešče zastavljate?« »Koliko časa bom še zdrav, da bom lahko vodil zbor!« IVAN ZORAN kor bi se pač odločila njena skupščina. Odnosi na podlagi pogodb Odnosi med izobraževalno skupnostjo in izobraževalnim zavodom glede povračila za opravljene dejavnosti bi se po predlogu urejali s pogodbami. Pogodbe bi sklepali za eno ali več let. Spore med izobraževalnimi skupnostmi bi reševala republiška skupnost. Določbe o odnosih med izobraževalnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi so v slovenskem zakonskem predlogu prevzete iz splošnega zakona. Zakonitost dela temeljnih izobraževalnih skupnosti naj bi nadzorovali pristojni organi tiste občine, v kateri je sedež skupnosti, zakonitost dela republiške in posebnih skupnosti pa republiški sekretariat za prosveto in kulturo. V tem zapisu so omenjene le poglavitne značilnosti in določbe v slovenskem predlogu za zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, tako da smo lahko govorili le bolj o pomenu predvidevanj in prizadevanj, da bi na Slovenskem, v skladu s splošnim zveznim zakonom, uredili sistem plačevanja v okviru novih samoupravnih organizacij — izobraževalnih skupnosti. »VEM ZA NEVESTO...« Duet iz Smetanove opere »Prodana nevesta« sta zapela Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Navdušeni poslušalci so priljubljene pevce prosili za avtograme, Ladko Korošec pa je poslal prisrčne pozdrave tudi vsem bralcem Dolenjskega lista. (Foto: Mirko Vesel) Svečan zaključek Dolenjskega festivala V ponedeljek zvečer, 21. novembra, so Kostanjevičani spet do zadnjega kotička napolnili Lamutov likovni salon, da bi prisostvovali zaključni prireditvi letošnjega jubilejnega »Dolenjskega kulturnega festivala«. Kot na vseh kulturnih večerih v Kostanjevici, je .bilo tudi tokrat razpoloženje domačinov in gostov iz Krškega in okolice res svečano, hkrati pa prisrčno domače. Uvodno besedo je imel" odlični organizator Lado Smre-kar, ki ima brez dvoma največ zaslug, da je Kostanjevica postala kulturni Parnas Dolenjske in spodnjega Po-savja. Akademski slikar in pisatelj Marjan Tršar je nato spregovoril o razstavi risb italijanskega slikarja Alda Dezza in Japonca Mogami Hi-savukija, katerih dela so nastala letošnje poletje v Kostanjevici, ta vačer pa razstavljena v Lamutovem likovnem salonu. Večer je dosegel svoj višek z nastopom prvakov ljubljanske Opere Vilme Bukovčeve, Ladka Korošca in Rajka Ko-ritnika. Ob spremljavi painist- ke Zdenke Lukčeve so dragi gostje zapeli Kostanjevičanom nekaj najlepših opernih arij in duetov. Hvaležna publika je nastopajoče nagrajevala z dolgotrajnim ploskanjem, nazadnje pa jih obdarila s cvetjem in z umetniškimi slikami. Priljubljenim pevcem so Nova oddaja Radia Brežice Letošnjo josen je uvedla brežiška radijska postaja novo oddajo, ki je na sporedu enkrat na mesec. V prvi oddaji, ki je bila oktobra, so o značilnostih svojega kraja spregovorili prebivalci Žejnega in Sobenje vasi. Programski svet pri radiu je sklenil, naj bi v enoumih oddajah obdelali vse folklorne, zgodovinske in druge značilnosti obiskanega kraja. Minulo nedeljo je bil tak obisk namenjen Bizeljskemu, ker pa je bila ob začetku oddaje izključena elektrika in ljudje niso vsega slišali ter so negodovali, bo radio oddajo ponovil v nedeljo, 27. novembra ob 8.45. Obiščite razstavo partizanske grafike akademskega slikarja Franceta Mihcliču v prostorih DOLENJSKE GALERIJE v Novem mestu! Odmta bo še danes in jutri. — Na sliki: FRANCE MiHELIČ: V MRTVI VASI. zaželeli tudi veliko uspeha na bližnji turneji po Italiji. M. V. Nocoj: Večer kitajske lirike V želji posredovati vsem ljubiteljem lepe besede vrsto pesniških večerov iz domače in tuje književnosti se je ODER MLADIH namenil, da v prvem takšnem večeru predstavi globoko občuteno, oblikovno preprosto in občečloveško liriko stare Kitajske v mojstrskem prevodu Alojza Gradnika. Prireditev bo drevi, 24. novembra, ob 18. uri v prostorih študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. V soboto: »Ko bi padli oživeli« Dan republike 29. november bo DPD Svoboda »Dušan Jereb« v Novem mestu počastilo z uprizoritvijo drame Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Prireditev bo v soboto, 26. novembra, ob 20. uri v Domu kulture. Z njo bo društvo pričelo svojo novo dramsko sezono. Občinstvo vabimo, da si delo ogleda. Vstopnice so v predpro-daji Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu, lahko pa jih rezervirate tudi po telefonu na štev. 21-210. P. Brežiški prosvetni delavci o financiranju šolstva Predlog zakona o financiranju izobraževanja je 21. novembra obravnaval občin-ki odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti skupaj z ravnatelji šol in predsedniki sindikalnih podružnic v šolskih kolektivih. Uvodne misli je podal prof. Gregorič, član republiškega' odbora sindikata družbenih dejavnosti. Prisotna sta bila tudi poslanec kulturno - prosvetnega zbora Stanko škaler in poslanec republiškega zbora Mirko Kambič. Razprava je bila kritična; pooblastili so tričlansko komisijo, da dokončno oblikuje izrečene pripombe, nakar jih bodo objavili v Dolenjskem listu in Delavski enotnosti. Poslali jih bodo tudi skupščinskim odborom. Teden dni prireditev za občinski praznik Metličani so za svoj praznik 26. november pripravili bogat spored prireditev, ki bodo od 22. do 29. novembra Slovesnosti so začeli 22. novembra s športnimi tekmovanji. Tudi 23. novembra je bilo čez dan več športnih srečanj, ob 19. uri pa je bil napovedan recital znane dramske umetnice Vladoše Simčičeve — »A luč je ostala«. 24. novembra ob 19. uri bo svečan zaključek športnih tekmovanj s podelitvijo priznanj zmagovalcem; 25. novembra ob 17. uri bo proslava v tovarni BETI, kjer bodo v počastitev 10-letnice podjetja priredili modno revijo z glasbenim programom; 26. novembra bo ob 14. uri imela slavnostno sejo občinska skupščina skupno z občinskim odborom ZZB NOV in delavskim svetom tovarne BETI. Zatem bodo odbornikom in gostom razkazali tovarniške prostore; 27. novembra bodo ob 10. uri v Drašičih svečano odprli novi gasilski dom; 28. novembra bo ob 19. uri koncert pevskega zbora »Dušan Jereb« iz Novega mesta; 29. novembra bo za zaključek praznovanja občinskega praznika in hkrati v počastitev dneva republike ob 10. uri na Trgu svobode igrala metliška godba. Občinska skupščina in družbeno-politične organizacije vabijo občane k vsem prireditvam! Mesto v praznični obleki Metliške ulice so navadno vselej lepo oč|f čene, pred prazniki pa je že običaj, da komunalno podjetje poskrbi še za posebna očiščevalna dela. Tudi letos so že nekaj dni pred občinskim praznikom čistili z mestnih ulic sneg, skrbno odstranjevali smeti in papirje, občani pa so se v olepševalno akcijo vključili z okrašenimi okni na hišah in izobešenimi za- V soboto bo občinska seja Za soboto, 26. novembra, je v Metliki ob 9. ui*i dopoldne sklicana redna delovna seja obeh zborov občinske skupščine. Tokrat je na programu samo ena točka dnevnega reda: obravnava osnutka srednjeročnega plana raz-, voja občine. Za tako kratek dnevni red so se odločili zato, da bi lahko glede na pomembnost obravnavanega gradiva ostalo dovolj časa za temeljito razpravo in izmenjavo mnenj, deloma pa zato, ker sledi popoldne še svečana seja občinske skupščine v tovarni BETI. Drašičani odpirajo nov gasilski dom V nedeljo dopoldne bomo v Drašičih svečano odprli enonadstropni gasilski dom, v katerem so tudi prostori za kulturne dejavnosti Sredi vasi je zrasla velika enonadstropna hiša v ponos vsem, ki so jo gradili. V novi stavbi — gasilskem domu bomo shranjevali gasilsko orodje in opremo, v njej pa je tudi prostorna dvorana, namenjena kulturnim prireditvam in sestankom za občane drašičke krajevne skupnosti. Pri gradnji so s prostovoljnim delom in vožnjami veliko pomagali občani iz Drašič, Vidošič, Železnikov in Krmačiri. Opravi- li so več kakor 7.500 delovnih ur ter 800 voženj z vprego, razen tega pa prispevali še v denarju. Drašičko gasilsko društvo je eno izmed najstarejših v domači občini, saj je bila požarna bramba ustanovljena že leta 1924. Z večjimi in manjšimi težavami se je društvo srečevalo pred vojno, med njo in tudi prva povojna leta, ko je bilo treba v vagj obnoviti okoli 60 požga-; nih hiš. Delavnost drašičkih Viktorja Šviglja ni več med nami 25. oktobra 1966 je po 39 letih službovanja za vedno zapustil šolsko mladino in učiteljske vrst« dolgoletni prizadevni pedagoški in ljudskoprosvetnd delavec tov. VIKTOR SVIGELJ. Številni svojci, prijatelji, kolegi in šolska mladina iz Metlike in Dobo ve smo se za vedno poslovili od njega 27. oktobra na pokopališču v Dobovi. Viktor Svigelj se je rodil 22. aprila 1905 v Ljubljani, kjer je končal tudi učiteljišče. Kljub te mu da je bil pristen Ljubljančan, je po končanem šolanju z velikim veseljem in vnemo nastopil učitelj, sko službo na podeželju. V predvojnih letih in deloma med minulo vojno — od 1926 do 1945 — je služboval na osnovni šoli v Sent-jemeju na Dolenjkem, od jeseni 1945 pa vse do svoje mnogo prera ne smrti je služboval v Metliki. Od leta 1945 do združitve z nižjo gimnazijo je bjl upravitelj, zatem pa pomočnik ravnatelja osnovne šole v Metliki. V času službovanja v Šentjerneju in Metliki je poučeval tudi na obrtnonadaljevalnih, oficirskih in mnogih drugih šolah in tečajih za odrasle. Številne generacije njegovih bivših učencev se ga bodo vedno rade spominjale kot dobrega učitelja, ki jim je s svojim prizadevanim pedagoškim delom pripomogel k uspešnemu koraku v življenje. Med minulo vojno je bil zaradi napredne usmerjenosti in simpati-zerstva z narodnoosvobodilnim gibanjem zaprt in za eno loto poslan v taborišče v Gonars v Italiji. Viktor Svigelj ni bil le prizadeven in uspešen pedagog, ampak je ves čas svojega službovanja na Dolenjskem in v Beli krajini deloval tudi kot neutruden ljudskoprosvet-n: delavec. Bil je pevec in pevo-vodja, igralec in režiser v pevskih zborih in igralskih družinah odraslih, skoraj dvajset let pa Je zelo uspešno vodil tudi mladinske pevske zbore v Metliki in z njimi javno nastopal na neštetih proslavah in koncertih po Beli krajini in Dolenjski. Vseh enaindvajset povojnih let se je aktivno udejstvoval tudi v odborih raznih družbenih organizacij Metlike, zlasti pa kot dolgoletni predsednik sindikata prosvet- nhi delavcev metliškega področja. Njegovo življenje in delo je bilo tesno povezano z vsem javnim življenjem kraja, kjer je služboval. Delo je bilo nepogrešljiv sestavni del njegovega življenja, brez njega nj mogel biti niti tedaj, ko je bil težko bolan in izčrpan in nujno potreben počitka. Pokojni tov. Svigelj ni bil le zgleden prosvetni delavec, ampak tudi dober človek in tovariš, ki je vedno znal najti primerno besedo in spodbudno šalo za vsakogar, in je bil vedno pripravljen pomagati zlasti mlajšim kolegom, ki so njegovo pomoč potrebovali bodisi pri delu, bodisi v osebnih težavah. Težka bolezen v mladosti, bolezen in izčrpanost v zadnjih letih in osamljenost po izgubi življenjske tovarišice, ki je umrla natanko eno leto prej, so povzročile,'da nas je zapustil, preden je utegnil nastopiti zasluženi pokoj. Njegovi prijatelji, kolegi in bivši učenci ga bomo še dolga leta ohranili v najlepšem spominu! IVAN ŽELE gasilcev pa je bila izpričana tudi na več tekmovanjih, saj smo bili nekdaj na prvem mestu v bivšem črnomaljskem okraju, že tedaj smo začeli misliti na lasten gasilski dom. Sredi vasi smo kupili primerno stavbišče, ki pa je moralo več let ostati prazno, dokler lani ni bilo realnih možnosti za pričetek gradnje. Deloma z lastnimi sredstvi in vloženim delom, nekaj pa s pomočjo občinske skupščine Metlika je postavljena lepa stavba, na kateri bomo prihodnje leto odkrili še spominsko ploščo padlim borcem in žrtvam fašizma. Krajevna skupnost v Drašičih in domače gasilsko društvo se najlepše zahvaljujejo vsem posameznikom in kolektivom, ki so pri gradnji pomagali, predvsem pa občinski skupščini Metlika in podjetju BEGlfAD iz Črnomlja. K svečani otvoritvi novega gasilskega doma, združeni s poskušnjo vin, prisrčno vabimo vse prijatelje. JOŽE BAJUK Upokojenci čuvajo zdravje Društvo upokojencev v Metliki je tudi letos v sodelovanju z domačim zdravstvenim domom organiziralo za svoje člane zaščitno cepljenje proti gripi. Lani se je od več kot 300 članov podružnice udeležilo zaščitnega cepljenja 38 oseb, letos pa se jih je vnaprej prijavilo le 6, vendar je bilo celjenih mnogo. več. Večina jih je prišla v zdravstveni dom kar brez predhodnih prijav. Oh letošnjem občinskem prazniku, ki ga slave Metličani v spomin na zmago, v kateri so partizani 26. novembra 1942 uničili belogardistično postojanko na Suhorju, lahko ugotovimo pomembne uspehe. Letos je dobila Metlika novo šolo, sodobno trgovino, novo klavnico in 20-stanovanjski stolpič, razen tega pa je zabeleženih še kup drobnejšili pridobitev. Na sliki: Metlika, preden jo je pobelil prvi letošnji sneg. (Foto: Polde Grahek Ponos ©b prazniku meHiškiiftrednik Voščilo iz Sarajeva Za praznik 29. november želim kar največ uspehov in sreče vsem svojim znancem, prijateljem, posebno pa svojcem. Jože Kolenc, ki služi vojaški rok v Sarajevu. VPRAŠANJE: Katere so glavne pridobitve enoletnega gospodarskega razvoja in družbenih služb od lanskega do letošnjega občinskega praznika Metlike? ODGOVOR: Kot vselej, smo si tudi za to razdobje naložili na ramena veliko težkih nalog. Te naloge in plani so bili večji in težji od tistih prejšnja leta in so zahtevali večja materialna bremena, telesne in umske napore. Začeli smo jih, kot vsako plansko leto, reševati enotno, tiho in z veliko odgovornostjo — prepričani, da je realizacija odvisna samo od nas in naših naporov. Ob kritičnih težavah smo še bolj delali in iskali rešitve v lastni hiši. V tem obdobju smo povečali družbeni bruto produkt in narodni dohodek v družbenem sektorju gospodarstva približno za 40 odstotkov in s tem dobili možnost povečati ju v letu 1967 za približno 20 do 25 odstotkov. Med drugim štejem za veliko pridobitev novo osemletko v Metliki, ki je postavila šoloobvezno mladino v povsem drugačen položaj in ki daje čvrsto poroštvo, da je, oziroma bo naš otrok postavljen v enakovreden položaj z drugimi. Veliki uspehi so doseženi v trgovini. Mednje štejem predvsem veleblagovnico Merca-tor, prodajalno prehrane, preurejeno trgovino na Suhorju, v kratkem pa bo odprta tudi trgovina z zelenjavo in mlečnimi izdelki. Letos je bila zgrajena tudi nova klavnica, ki bo brez dvoma dobro preskrbovala prebi-bivalstvo z mesom. Stanovanjska izgradnja je dosegla letos vrhunec, če jo primerjamo z drugimi leti, predvsem na področju zasebne izgradnje. Začela se je izpopolnjevati in se nadaljevati izgradnja vodovoda za prebivalstvo gradaškega območja. Sem je treba prišteti tudi kulturno gasilska domova v Drašičih in Dobravicah, s čimer je bila uresničena želja tamkajšnjega prebivalstva. Mimo tega bi kazalo omeniti še več manjših del na področju komunalnega gospodarstva. Premišljena davčna politika je pospešila razvoj obrtništva. Vse, kar navajam, je bilo doseženo z enotnostjo in podporo naših delovnih kolektivov in občanov, iz česar sklepam, da postaja občina vedno bolj občina delovnih kolektivov in občanov, kar seveda štejem za eno največjih pridobitev. Ta pridobitev nam med drugim daje zagotovilo, da bodo uspehi na vseh področjih družbenega življenja iz leta v leto večji. VPRAŠANJE: — Tovariš predsednik, kako poleka uresničevanje gospodarske in družbene reforme v vaši občini? ODGOVOR: Da, to je nedvomno vprašanje, ki za nas ni novo, novo niti ni bilo, kakor tudi ni nepoznano. Na to smo mislili in mislimo, hkrati ko delamo, že nekaj let. V reformi smo vseskozi, kar dokazuje organska rast našega gospodarstva in družbenih služb. Tega smo se zavedali že takrat, ko so nam drugi očitali način, po katerem se je izgrajevalo naše gospodarstvo in je šla delitev ustvarjenega dohodka med sklade in osebne dohodke. Nepoučen bralec me bo težko razumel, če pravim, da je najtežje že za nami. Ko to pravim, imam v mislih, da se povsem zavedamo, da zakoni reforme še niso začeli povsem delovati in da bo ob njih moral marsikdo priti na tisto, kar smo Franc Vniščar, predsednik ObS mi že prestali. Seveda bomo mo. rali trezneje in bolj premišljeno planirati, gospodarti, oziroma delati. Zakoni reforme nas torej niso dobili nepripravljene. Ničesar rusmo hoteli, kar bi ne bilo v skladu z reformo, nismo investirali neekonomsko in brez materialnega pokritja. Naše gospodarstvo je našlo in še išče svoj prostor v mednarodni delitvi dela, specializaciji in integracijskih odnosih, ze sam podatek, da bomo letos izvozili za 900.000 dolarjev raznega blaga — ob družbenem bruto produktu 8 in pol milijarde Sdin — jasno izraža duha enega dela relor-me. To pove, da so že narejeni koraki za še večji izvoz v letu 1967, pa tudi, da je rešeno vpra. sanje reprodukcijskega materiala in zagotovljena nemotena proizvodnja. V družbenih službah so narejeni preventivni koraki in zaznav, ni premiki kot v zdravstvu, šolstvu in državni upravi. Gre predvsem za to, da bi dosegli večje uspehe z manjšo administracijo ob enakih materialnih in finačnih možnostih. V čisti državni upravi je zaposleno 24 uslužbencev. Pomeni, da je z zboljšanjem kadrovske zasedbe že dosežen večji učinek. Zdravstvo si predvsem prizadeva, da bi ob zmanjšanih sredstvih dalo isto ali celo boljšo zdrastveno pomoč. Službo je že organiziralo tako, da bo čimmanj izgubljenih ur v proizvodnji. Posrečilo se nam je, da v reševanje nekaterih problemov pritegnemo vse naše občane oziroma delovne ljudi. Pripomniti je treba, da se delovni ljudje zavedajo, da je samo od njih odvisna njihova usoda — jutrišnji dan. Zavedamo se, da je poleg tega ostalo še veliko zadev, katerih reševanje narekujejo spremenjena sta-lišča, ter prav tako vrsta vprašanj za skrb naših občanov, ki jih za. voljo objektivnih težav gotovo ne bomo mogli uresničiti. Mislim, da pa bodo materialne možnosti tudi take, da bodo dovoljevale vse to reševati v času kratkoročnega programa. Ta nam daje popolno upanje, seveda pa le v primeru, da bomo še bolj delovni in pridni. VPRAŠANJE: Kaj si želite za nadaljnji vsestranski razvoj vašega ožjega področja? Ali ste zadovoljni z napredkom, doseženim v zadnjem letu? ODGOVOR: Ne bi hotel naštevati vseh želja za vsestranski razvoj naše občine, ker imamo premalo prostora v naši metliški rubriki, želim, da bi bili zdravi in enotni, da bi se naša mladina v šoli marljivo učila, kajti zdravje, pamet in enotnost so pomembno poroštvo za dosego vseh smotrov. Veselilo bi me, če bi bilo še nekaj gospodarskih let tako uspešnih kot letos, če bi na kulturnem področju dosegli kaj več. Nič ne bi nasprotoval, če bi imeli lep dom kulture. Rad bi, da bi rešili vprašanje preskrbe z vodo, izrabili lepoto Kolpe, obnovili še več vinogradov, dogradili vinsko klet; poleg tega pa še, da bi v sadovnjakih rasla mlada žlahtna drevesa, da bi bili griči pogozdeni ter da bi nam ne bilo treba hoditi po perutnino, zelenjavo in nekatere druge reči v Karlovac in podobno (vse to bi namreč lahko pridelali doma). Prav tako bi želel, da bi občanom ne bilo treba predolgo čakati v mesnici, da bi imeli več servisov, ki bi bili na voljo v domačem kraju. Rad bi videl, kakšna bi bila pokrajina med Vinico in Črnomljem, če bi po njej speljali moderno cesto, oziroma modernizirali cesto, ki veže Slovenijo s Hrvatsko. Prav tako bi rad, da bi imeli delo za vse, ki se žele zaposliti, predvsem pa, da bi neposled rešili vprašanje za-, poslovanja moških. Na koncu naj vam zaupam, da bi si predvsem želel, da bi se uresničili naši proizvodni načrti; ti pa niso narejeni zavoljo tega, da bi nam kdo očital, kako nerealno planiramo. Že prej sem omenil, da si želim še nekaj tako uspešnih gospodarskih let, kot je bilo letošnje. Iz tega se da povzeti, da sem z letošnjim napredkom zadovoljen, ni pa še rečeno, da se ne bi dalo še kaj zboljšati in več napraviti. Imam občutek, da smo včasih preveč zadovoljni ter da pozabljamo, kako majhne so naše startne osnove; skratka, da dosegamo tisto, kar drugi že dolgo imajo. Primerjave, ki mi večkrat pridejo na ušesa, mi niso najbolj všeč in so za nas lahko varljive in usodne. Ne bi smeli čakati, da se bo stanje samo od sebe zboljšalo. |TJ Na koncu naj mi bo še gjg dovoljeno čestitati de* £J lovnim kolektivom >n Ki občanom za dosežene £J uspehe za občinski praz-g| nik in dan republike! FRANC VRVIŠCAR, predsednik občinske . skupščine Metlika 10. decembra Črnomelj : Ravne Črnomaljska mladina se vneto pripravlja na medmestno tekmovanje »Spoznavajmo svet in domovino«, v katerem se bodo 10. decembra z Ravenčani pomerili v znanju. Odgovarjali bodo na temi »Vojna v Vietnamu« in »NOB v Sloveniji«. Prireditev v Prosvetnem domu bo javna, začela pa se bo okoli 21. ure zaradi direktnega radijskega prenosa, čast Črnomlja bodo branili trije gimnazijci, prireditev pa bo popestril tudi zabavni program domačih izvajalcev. Za točen čas prireditve bodo občani pravočasno zvedeli z lepakov. Pridite na konference! V kratkem se začnejo po vsem črnomaljskem območju letne konference SZDL po krajevnih organizacijah, na katere že zdaj opozarjamo in vabimo občane k čim večji udeležbi. 26.11. bo ob 18. uri konferenca SZDL v Kanižarici v prostorih samskega doma; 26.11. ob 18. uri na Stražnjem vrhu v gasilskem domu; 27.11. ob 11. uri v prostorih osnovne šole v Starem trgu; 2*7.11. ob 14. uri v Gribljah v gasilskem domu; 27.11. ob 14. uri na Talčjem vrhu v gasilskem domu; 4.12. ob 9. uri v Adlešičih v zadružnem domu; 4.12. ob 9. uri v Dragatušu v prostorih mladinskega kluba; 4.12. ob 14. uri v Doblič&h v osnovni šoli. ,Prigospodarili smo lasten dom' Toliko da mu niso skočile v glavo Kdor je nedavno slišal kričanje žensk v pisarna KZ v Starem trgu, je lahko presodil, da je v nevarnosti, kdor jim oporeka. Ko je vodja proizvodnega okoliša izplačeval strankam mesečni iztržek za odkupljeno mleko, je nastal vihar. Gospodinje oddajajo mleko Preventivna akcija po šolah Mladinski aktiv v Adlešičih bo v začetku decembra organiziral nekaj predavanj. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Kolenc jim bo pojasnjeval vlogo mladine v delavskem samoupravljanju, zgodovino samoupravljanja ter odnose med socializmom in religijo. Predavanja v Adlešičih Pred kratkim so začeli po vseh šolah črnomaljske občine uresničevati v tednu bo. ja proti tuberkulozi zastavljeno akcijo. Ekipa strokovnjakov iz zdravstvenega doma Črnomelj opravlja tu-berkulinizacijo otrok, zlasti v vseh prvih, četrtih in osmih razredih. Obiskali so že več šol, delo pa uspešno nadaljujejo, čeprav predstavlja zapadli sneg na nekaterih odročnih poteh veliko oviro. Jutri razširjena seja SZDL V Črnomlju bo v petek, 25. novembra, ob 8.30 uri razširjena seja občinskega odbora SZDL. Obravnavali bodo analizo dela občinske skupščine in priprave na spomladanske volitve, priprave na krajevne konference organizacije ter razpravljali o občinskem pravilniku SZDL. kočevski mlekarni, kakor je v teh krajih že od nekdaj v navadi. Prej so jim liter mleka plačevali tudi po 85 din, tokrat pa so dobile na roko le 45 din za liter. Nič krivi kmetijski tehnik, ki odkup samo posreduje, je moral poslušati vse, kar so izrekle v nenadni jezi. Dopovedoval jim je, da je kočevska mlekarna znižala ceno na 67 din za liter mleka, dostavljenega v Brezovico, zavoljo ugotovljene nečistoče. Ženskam pa to ni hotelo v glavo, šlo je za denar in so vpile. Posledica tega dogodka je bila, da je vas Radenci v celoti odpovedala oddajo mleka, nekateri pa so še zdaj tako jezni, da sploh nočejo vzeti denarja. Pravijo, da dajo mleko raje zastonj kot pa po 45 din ... Ko se je jeza malce ohladila, so začeli ljudje razmišljati o tem, da bi v celoti odpovedali dogovor s Kočevjem in da bi bilo bolje prodajati mleko viniški odkupni postaji. Tu namreč KZ Črnomelj odkupuje mleko po ugodnejši ceni za Ljubljanske mlekarne. Pravna pomoč za sindikaliste 17. novembra je občinski sindikalni svet v Črnomlju odprl pravno posvetovalnico za člane sindikalnih podružnic in delovne organizacije Pravnik je z nasveti na voljo vsak četrtek od 16 do 18. ure v pisarni ObSS Črnomelj. Glede na to, da je v črnomaljski občini čutiti vse večjo potrebo po organizirani pravni pomoči občanom in da delovni spori naraščajo, je odprta pravna posvetovalnica vsekakor velika pridobitev. Poročali smo že, da so v Črnomlju pred kratkim svečano odprli stavbo Avto-moto društva, tokrat pa pojasnjujemo, kako jo je društvo zgradilo in od kod denar. AMD Črnomelj je začelo uspešno delovati šele leta 1961. Prejšnje vodstvo v gospodarjenju ni imelo posebnih uspehov, zato je sedanji upravni odbor tedaj prevzel zelo siromašno dediščino: nobenega vozila, ne inventarja, ne denarnih sredstev, pač pa za 300.000 din neporavnanih računov. Dolgove smo postopoma poravnavali s sredstvi, pridobljenimi z izpiti za mo-pediste, vozilo pa smo kupili s pomočjo občinskega odbora SZDL, deloma pa s posojilom Avto-moto zveze Slovenije. Z nabavljenim osebnim vozilom smo takoj pričeli poučevati voznike amaterje, zaslužek pa uporabili za nakup novega vozila in motornega kolesa. Kot vsak dober gospodar si je tudi naše društvo želelo lastnega doma in primernih prostorov. Tako smo dohodek od tečajev trošili le za najnujnejše potrebe društva, preostalo pa skrbno spravljali za gradnjo doma. Graditi smo začeli že lani, toda zaradi pomanjkanja gradbenega materiala smo Akademija za dan republike Občinski komite ZMS v Črnomlju in krajevna skupnost pripravljajo v počasti-tev 29. novembra, dneva republike, svečano akademijo v prosvetnem domu. Prireditev bo v soboto, 26. novembra, zvečer. V programu bodo sodelouili gimnazijci, učenci osnovne šole in pripadniki garnizona. Vstopnine ne bo! stavbo dokončali šele letos. Delo v lastni režiji je pomenilo za okoli 4 milijone din prihranka. Ni pa treba posebej poudarjati, da se je gradbeni odbor pri gradnji vsak dan srečeval z mnogimi težavami pri nabavi materiala itd. Kljub vsemu danes stoji lasten dom AMD Črnomelj, vreden okoli 15 milijonov dinarjev. Dom smo zgradili z lastnimi sredstvi in trudom, s posojilom 3 milijone dinarjev pa nam je priskočila na pomoč AMZ Slovenije. V stavbi je prostorna delavnica, pisarna in 8 garaž. Šest garaž je društvo oddalo v najem, v preostalih dveh pa shranjujemo društvena vozila. V pisarni bomo v kratkem uvedli dvakrat na teden uradne ure, da bodo člani in drugi občani lahko dobili potrebna pojasnila glede tečajev, izpitov in podobno. Prostorno perišče pred stavbo pa bodo člani lahko uporabljali za pranje in mazanje lastnih vozil. Ob nedavni svečani otvoritvi stavbe AMD so bili odlikovani najbolj zaslužni člani društva za gradnjo doma. To so: predsednik AMD Janez Golobic, sekretar Lojze Hudelja in blagajnik Leopold Korevec. •dc Decembra urbanistična razstava Pred kratkim so se v Črnomlju sestali strokovnjaki iz Projektivnega ateljeja v Ljubljani in domači predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ter predstavniki občinske skupščine. Ponovno so razpravljali o osnutku urbanističnega načrta mesta še pred končnim kopiranjem. Ker je bilo sodelovanje med projektanti in črnomalj-ci že prej dokaj tesno, tokrat bistvenih pripomb ni bilo. Tako bo lahko kompletna urbanistična dokumentacija v kratkem izdelana. Decembra bodo organizirali javno urbanistično razstavo, hkrati pa javne tribune v me- stu, kjer bodo imeli občani priložnost za kritiko. Začele so se letne konference RK 20. novembra so se na celotnem črnomaljskem področju začele letne konference krajevnih organizacij Rdečega križa. Prvi so konferenco sklicali v Gribljah, zatem pa še v Tribučah, na TaJjčem vrhu, v Starem trgu in drugje- Člani RK obravnavajo zlasti zdravstvenovzgojno delo, delo mlečnih kuhinj po šolah, posebno skrb pa posvečajo tudi socialnim problemom ter skrbi za stare in onemogle. 73-letna je morala žeti ajdo Za slab streljaj od glav. ne ceste med Črnomljem in Dragatušem je bilo na njivi videti žensko. Sklonjena je bila dalj časa. po. tem se je za hip vzravnala tn se prijela za pas. To se je večkrat ponovilo, na-kar stopim pogledat. — žanjete, teta? jo na-govorim. Ona pa nič, kar naprej je mahala s srpom. — Se mi je zdelo, da vam je slabo — spet poskušam. Tedaj se je omehčala. Pogledala me je žalostno in rekla: — Žanjem. da, ker moram. Bolna sem, a mi tarnanje nič ne pomaga. De. lati moram ves dan. — Koliko let imate? — Triinsedemdeset. — Ali ni pri hiši nikogar drugega, da bi žel namesto vas? Vlile so se ji solze, po. vedati pa ni hotela kaj več. Izdala je le to, da je doma s Tančc gore in da se piše Frančiška Matkovič. R. Računali so, da bo nova črnomaljska osemletka v Loki odprta že za praznik republike, vendar se je zataknilo pri obrtniških delih. Da kasneje ne bi obžalovali pretirano hitre gradnje, so sklenili z otvoritvijo raje počakati do prihodnjega meseca. (Foto: Marjan Moškon) KOVICE (lig Črnomaljsko lesno industrijsko podjetje ZORA je izvozilo že več kot 51 odst. proizvodnje, zato obstaja možnost, da se uvrsti med pretežne izvoznike - Ta naziv pa ni samo časten, temveč prinaša s predvidenim novim zakonom tudi precejšnje koristi - Trenuten položaj podjetja je razveseljiv OBISK V PODJETJU, KI POSTAJA VSE POMEMBNEJŠE „ZORA" pred odprtimi vrati Kolektivu podjetja ZORA je ob reformi že prav slabo kazalo, toda to je zdaj preteklost. Pravočasno so preusmerili proizvodnjo čiste galanterije v serijsko izdelovanje Pohištva, in to jih je rešilo. -— Letos proizvodni plan le-Po teče. Od zastavljenega 750-ftnhjonskega letnega plana smo konec oktobra ustvarili že za 637.542 din proizvodnje, kar je za nekaj odstotkov nad pričakovanjem. Dosegli srno tudi 6-odst. rentabilnost-n° stopnjo, kolikor je slovensko republiško povprečje za to stroko, ter za več kot 30 odst. povečali brutoprodukt od lani, čeprav smo imeli tedaj 32 več zaposlenih kot letos, — je med drugim v razgovoru povedal direktor inž. Stane Pečaver. ZORA je našla dokaj ugodne kupce na zahodnem trgu za svoje otroške posteljice, ki jih izdelujejo v novem galanterijskem obratu. Po pogodbah morajo poslati v inozemstvo vsak mesec približno 1600 otroških posteljic. Dosedanji podatki kažejo, da je podjetje letos izvozilo že več kot 51 odst. celotne proizvodnje ter si s tem pridobilo možnost uvrstitve med pretežne izvoznike. Ne gre jim toliko za čast, pač pa za koristi, ki jih ta naziv prinaša s predvidenim novim zakonom. Pretežni izvozniki bodo lahko uvažali kakršnokoli blago in ne samo tako, ki ga potrebujejo za lastno proizvodnjo. To pomeni, da bodo prosto razpolagali z devizami. Tudi na domači trg so vrgli sidro Inž. Pečaver je povedal še o razveseljivih novostih v proizvodnji za domači trg: — V okviru uresničevanja našega proizvodnega programa precej povečujemo poslovno sodelovanje s tovarno KORDUN v Karlovcu, za katero serijsko izdelujemo ro- čaje za orodje. Prav tako odpravljamo težave v mizarskem obratu, kjer vse do poletja nismo imeli pravega dela. Ljudi smo morah pošiljati celo na brezplačne dopuste. Pred kratkim pa smo uvedli kooperacijo z ribniškim podjetjem INLES. Pogodili smo se za večjo proizvodnjo vhodnih, garažnih in balkonskih vrat, s čimer dopolnjujemo asortiment Inlesovega stavbnega pohištva. Precej težav imamo še s semiškim obratom. Do nedavnega smo serijsko delali noge za pohištvo za ZDA, toda kupec je pogodbe odpovedal. Za ta obrat v tesnih prostorih in za stroje, s kakršnimi tam razpolagamo, je težko najti pravo delo. Upamo pa, da se bo tudi tu odprlo. Te dni se dogovarjamo s podjetjem SLOVENIJA LES iz Ljubljane, da bi deloma s pomočjo njegovih sredstev kupili potrebne stroje vpeljali serijsko proizvodnjo po njegovem naročilu. Najbolj pomembno se nam zdi zagoto- viti si vnaprej planirano delo za dalj časa, da bi že enkrat prenehali z negotovimi posli. »Morali se bomo sprijazniti z dejstvi« — Problem naših žag, kjer zaradi pomanjkanja hlodovine nimamo kaj delati, je zelo pereč, toda doslej smo ga odrivali. Les vozimo celo iz Slavonije, dokler ne bomo dobili obljubljenih 800 mJ hlodovine od GG Novo mesto, katere nam trenutno ne morejo dobaviti. Kadar na žagah ni dela, imajo delavci redne dopuste. Dolgo pa tako slabo organiziranega dela ne bomo mogli več trpeti. Dejstvo je, da imamo za hlodovino, ki jo lahko dobimo, štiri izmene delavcev na žagah preveč, čimprej se bomo morali sprijazniti s tem dejstvom in se. na samoupravnih organih pogovoriti o tem, čeprav nam je še tako neljubo. Potrebni so čimprejšnji ukrepi, kajti vsako odlašanje pomeni gospodarsko škodo. Včasih nelojalna konkurenca ... — Rad bi pa poudaril, — je nadaljeval tovariš direktor, — da se lahko sedanji ugodni položaj podjetja naglo spremeni, kajti vsi naši izvozni posli nasploh so še vedno nestabilni. Mi sicer sklepamo pogodbe za dve leti vnaprej, toda vedno bolj je čutiti ostro konkurenco domačih podjetij. Lahko trdim, da je ta konkurenca včasih tudi nelojalna. Tako obstaja (zaenkrat teoretična) možnost, da bi kdo drug ponudil tujim kupcem še nižjo ceno. Verjetno bi tedaj naše pogodbe propadle. Letošnji uspehi tudi ne pomenijo kakega vidnejšega uspeha na računih naših skladov, kajti ostanek čistega dohodka je namenjen predvsem odplačilu anuitet. Letos in prihodnje leto pomenita za naš kolektiv največje breme glede odplačila obveznosti. Tako že vnaprej vemo, da nam ob koncu leta kljub navedenim uspehom ne bo dosti ostalo. R. OBISK V HOTELU PUGLED V KOČEVJU Obračun letošnje turistične sezone V bodoče bo treba nameniti več denarja za propagando — Letos na zaposlenega za tretjino večji promet — Dobra evidenca in ustrezne analize so med glavnimi pogoji za dobro samoupravljanje Hotel Pugled v Kočevju je zabeležil do 1. oktobra letos za 3,5 odst. več nočnin kot v istem obdobju lani. Število skupnosti. Razen tega so občutno porastli tudi stroški. Vendar so v podjetju letos tudi skrbneje gospodarili z dobju lani. Občutno je podjetje popravilo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost. Tako so zabeležili do oktobra lani za 3.700 N din mesečnega prometa na zaposlenega, letos pa že 5600 N din. Visoka rentabilnost in ekonomičnost sta bili doseženi tudi zaradi nizkih osnovnih in obratnih sredstev. Zaradi zadovoljivih finančnih rezultatov so letos lahko namenili več za sklade. Tako je bilo lani razmerje med osebnimi dohodki in skladi 88,8 : 11,2, letos pa .3,8 : 16,2. Prav gospodarska reforma je prisilila podjetje, da je boljše gospodarilo. Namenom reforme se nameravajo še bolj prilagoditi in budno spremljati delo vseh obratov. Predvsem nameravajo še izboljšati notranjo evidenco in napraviti več analiz poslovanja. Le tako bodo imeli samoupravni organi v podjetju vedno na razpolago potreb-le podatke, da bodo lahko •.premljali gospodarjenje in uspešno upravljali podjetje. J. PRIMC Seja občinske skupščine Kočevje Za pretekli torek je bila sklicana seja občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu je bilo poročilo sveta za zdravstvo o zdravstveni dejavnosti v občini, rebalans proračuna, predlog odloka o ustanovitvi sklada za financiranje kulture in prosvete, personalne in nekatere druge zadeve. Nobenega v »Letečem uredništvu TT« V sredo, 16. novembra, je v Kočevju gostovalo »leteče uredništvo TT«. Sedež je imelo v hotelu PUgled. Zelenega uspeha pa »leteče uredništvo« ni doseglo, saj v štirih urah uradovanja ni prišel v uredništvo noben občan. Anketiranje članov ZK Občinski komite ZK je ta teden izvedel anketo članov ZK, s katero je želel dobiti predvsem mnenja in stališča komunistov o pomembnih dogajanjih pri nas v zadnjem obdobju. Anketa, ki je bila anonimna, je zajela 600—700 članov ZK. Njene rezultate, ki bodo tudi ena izmed osnov za nadaljnje delo. komunistov, še proučujejo. Na križišču Ljubljanske in Cankarjeve ulice v Kočevju je prišlo 18. novembra okoli 11.30 ure do pravega prometnega zastoja. Vzrok zanj so slabo izplužene ceste in ulice. Neki avtobus je namreč prav na križišču obtičal v snegu in zaprl pot ostalim vozilom. Zavarovanje obrtnikov Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek o pokojninskem zavarovanju zasebnih obrtnikov in gostilničarjev. Sklical ga je Zavod za socialno zavarovanje Ljubljana. Na sestanku so se pogovorili o plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki je obvezno, o pravicah zavarovancev in drugem. nočnin inozemskih gostov se je povečalo za preko 84 odstotkov, medtem ko je število domačih nočnin padlo za 7,5 odst. Tudi povprečna doba bivanja turistov je pri domačih gostih za malenkost padla, pri tujcih pa porastla. Razveseljivo je, da število tujih nočnin narašča, čeprav po drugi strani podjetje ni skoro nič napravilo za poživitev inozemskega turizma. Tako podjetje ni objavljalo reklam v domačih in tujih propagandnih revijah, pa tudi svojega prospekta nima. Vsekakor bo moralo več žrtvovati za reklamo, če hoče napredovati. Pogoji za širši razvoj turizma na Kočevskem so, saj je tu precej zanimivosti, razen tega pa je udobje v hotelu zadovoljivo. Tudi prenočitvenih zmogljivosti je za sedaj še dovolj, saj so v hotelu Pugled izkoriščene le 44-odstotno, prejšnja leta pa so bile še manj. Gostinsko podjetje »Hotel Pugled« je imelo v prvih devetih mesecih letos za preko 25 odstotkov več prometa (celotnega dohodka) kot v istem obdobju lani, čeprav je imelo eno poslovalnico manj. Na povečanje celotnega dohodka so vplivale predvsem višje nabavne cene materiala in povečanje dajatev materialom, hitreje obračali obratna sredstva, nabavljali pod najboljšimi možnimi pogoji, znižali število zaposlenih in storili še druge ukrepe, kar je tudi pripomoglo, da so letos dosegli boljši poslovni uspeh kot v istem ob- NOVI SNEG POVZROČIL VRSTO RESNIH TE2AV Več ur brez vode in telefonskih zvez Sneg je potrgal glavne električne in telefonske vode — Zaradi pomanjkanja in slabe napetosti elektrike so nekatera podjetja začasno ustavila proizvodnjo, razen tega je bilo mesto več ur brez vode — Zastoji tudi v cestnem prometu 16. novembra popoldne in 17. ves dan je na Kočevskem spet padal sneg, ki je povzročil vrsto zastojev in težav. Tako je prekinil 35-KV da- Natakarici Marija Leko in strežeta z dobro kapljico ima hotel Pugled vedno na v Milka Krnc vam radi po-in slastnimi jedrni, ki jih uljo. ljnovod Novo mesto — Kočevje, zaradi česar je bilo Kočevje nekaj časa brez elektrike. Z elektriko je bilo zato Kočevje napajano po 35-KV daljnovodu Kleče — Kočevje, zaradi česar je imela elektrika manjšo napetost. Pomanjkanje oziroma slabša napetost elektrike pa sta povzročila še več težav, med katerimi sta glavni, da zaradi tega Kočevje ni imelo nekaj ur vode in da so morala nekatera podjetja začasno ustaviti proizvodnjo. Več okvar je bilo zaradi snega tudi na lokalnih 10 in 20-KV daljnovodih. Posebne ekipa PTT so 16. in 17. novembra odstranjevale sneg s telefonskih žic. Vendar niso zmogle vsega dela, saj je sneg 17. novembra ob 8. uri začel trgati žice na glavnem telefonskem vodu proti Ljubljani. Telefonske žice so bile potrgane na več mestih, zato je ekipam uspelo popraviti vse okvare šele ob 16. uri popoldne in takrat je Kočevje spet dobilo telefonsko zvezo z Ljubljano. Pretrgane žice proti Ljub- ljani so popravljali monterji iz Kočevja, Grosupljega in Ljubljane. Posebne težave je povzročal visok sneg, ki so ga morali monterji gaziti in jih je hitro utrujal. Ko je bila popravljena telefonska linija proti Ljubljani, so jo začeli popravljati še proti Vasi-Fari in Brodu na Kolpi. Ta linija je začela spet delovati šele 18. novembra. Sneg pa je prekinil tudi 15 lokalnih (končnih) naročnikov iz Trate, Salke vasi, Stare oerkve in drugih naselij. Tudi v cestnem prometu je sneg povzročil vrsto zastojev, zamud avtobusov in tudi prometnih nesreč. Do večjega zastoja je prišlo zaradi slabo i/.pluženih cest in ulic celo v Kočevju. Zastopnik SAP je povedal, da so ceste na območju novomeškega Cestnega podjetja zelo slabo splužene, medtem ko so na območju ljubljanskega Cestnega podjetja dobro. Vendar je službam, ki čistijo ulice in ceste, v nekaj dneh le uspelo zadovoljivo očistiti prometne poti. S PRVE SEJE SVETA ZAVAROVANCEV OBČINE KOČEVJE Kritizirali tudi nekatere ukrepe ZIS V kočevski občini še enkrat več bolnih kot v ribniški — Občinski svet zavarovancev zahteva več pristojnosti — Za predsednika občinskega sveta zavarovancev izvoljen Tone Kovačič — Izdatki za zdravstvo so veliki, služba pa še vedno ni zadovoljivo organizirana DROBNE IZ KOČEVJA V občini Kočevje je znašal v pr-vi pjlovici leta stalež bolnih 4,79 odstotkov oziroma je bil za polo vioo večji kot v ribniški občini. Največ bolnih je bilo v podjeijiti INKOP (8,65 odst.). Kovinar (8,34) Rudnik (8,24), Oprema (6,74), Ces:-no podjetje Novo mesto — obra; Kočevje (6,60), Zidar (6,58), LIK (6,41» itd., medtem ko so zabele žali v šolstvu in zdravstvenem do mu >d okoli 1,6 odst. do 0,80. Ciani sveta so priporočil] zdravnikom zdravstvenega doma Kočev je, naj skupaj s kolegi iz ribniške, pa zdravstvenega doma proučo vzroke visokega staleža bolnih v kočevski občini. •Svit je ugotovil tudi, da so izdatki za zdravstveno službo visoki, hkrati pa ta služba še vedno ni organizirana, kot bi bi!a lahko. Razen tega v zdravstvu le počasi uvajajo ukrepo, ki jih terja re- forma. Vendar so hkrati opomnili, da je potrebna tudi večja kontrola samoupravnih organov nad trošenjem denarja socialnega zavarova. nja. Nadalje so predlagali, naj se delavski sveti bolje seznanjajo s problemi socialnega zavarovanja in varstva zaposlenih. Tu ne pride v poštev lc razpravljanje o denarnih zadevah socialnega zavarova. nja, ampak tudi razprave in ukre p: za zmanjšanje števila bolnih, preprečevanje bolezni zaposlenih in nesreč pri delu itd. Člani sveta so kritizirali neka te re ukrepe zvezne skupščine, s katerimi je ukinila alj okrnila nekatere ugodnosti in pravice zavarovancev (zdravljenje v naravnih zdraviliščih itd.), ne da bi se predtem posvetovala z zavarovanci. Menili so, da je to kršenje samoupravnih pravic zavarovancev. Ugotovili so, da je svet zavarovancev pomemben samoupravni organ v občini in je potrebno, da dobi več pravic. Zaradi tega bo treba spremeniti statut komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Razen tega bo v bo. doče treba okrepiti sodelovanje na črti socialnega zavarovanja (od najvišjih organov do zavarovanca), pa tudi sodelovanje med zavarovanci in njihovimi samoupravTiirm organi v delovnih organizacijah s samoupravnimi organi socialnega zavarovanja. Na seji so člani izvolili: za predsednika občinskega sveta zavaro. vancev Toneta Kovačiča, za njegovega namestnika Feliksa Vidmarja; za člana skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana Toneta Kovačiča in Jo. žeta Benčino ter za člana izvršilnega odbora komunalne skupnosti Jožeta Benčino. ■ TUDI V KOCEVJL NAS JE IZNENADIL SNEG, saj ga je zapadlo v dolini čez 60 cm. Kot kaže, smo se preveč zanašali, da nam bo lepo jesensko sonce sijalo tja do Novega leta in marsičesa nismo imeli pripravljenega. Veliko družin ima še nerazžagana drva, otroci še niso postavili pUčjih kr-milnic itd. Spet je glavna skrb — čiščenje mestnih ulic. Začela se je stara zimska igra: meščani kidajo sneg iz pločnikov na cesto, od tam pa ga spet porine nazaj cestni snežni plug in igra se ponovi, ljudje pa jezijo. V ozkih ulicah je najbolje sneg odpeljati; s tem se morajo pristojni sprijazniti. Ne moremo računati, da bo sonce stopilo sneg in nam s tem prihranilo nekaj denarja. Ker se je mesto že zelo razširilo, bi bilo nujno treba narediti načrt za pluženje. V bodoče se ne bi smelo več dogajati, da bi morali otroci po poti do nove šole gaziti v celo. Pri pr- vem snegu je bila namreč letos ta cesta pluiena šele malo pred 12. uro. Tudi snežni plug je že precej zastarel; prepričani pa smo, da se da z dobro voljo tudi to urediti. ■ SNEG. PA M PRESENETIL naših trgovcev, ki so se pravočasno in v zadostnih količinah založili z otroškimi sankami. V poslovalnici podjetja TRGOPROMET na Ljubljanski cesti v galanteriji imajo veliko izbiro zelo dobrih sank vseh velikosti in oblik. Cena je dokaj zmerna — od 5 do 8 tisočakov. Starši kar pridno posegajo po njih, da bodo lahko vozili svoje malčke na sveži zrak. ■ TRGOVINA, SAUJE-ZELENJAVA je zadnje dni spet dobro založena in ima veliko izbiro po običajnih cenah. Potrošniki pa si želijo več južnega sadja, ker je bilo v časopisih objavljeno, da ga bo na tržišču dovolj. Upajo, da ga bodo imeli tudi v Kočevju RAZGOVOR Z MIRKOM RAUHOM. TAJNIKOM TD PREDGRAD — DOL Za malo denarja kar dovolj dela — Upravni odbor našega Turističnega društva letos sploh še ni imel seje. če ni denarja, potem namreč tudi zanimanja za turistično delo ni. Kljub temu pa smo na področju turizma dosegli napredek, čeprav v glavnem brez društvenega denarja. Tako pri domačinih ni le izginil odpor do nastanitve tujcev, ki je bdi včasih zelo močan, ampak se celo zanimajo za ureditev zasebnih turističnih sob. Do prihodnjega leta jih bodo opremili menda 5. Verjetno bodo ljudje uredili še več sob za turiste, ko bomo zvedeli več o možnostih in pogojih za najemanje turističnih kreditov. — Gnoj in smra-l sredi vasi Dol. U jer je tu Ji vikend naselje, k-aiu ni v okras! — Res ne. Poskrbeli smo. da bi bil Dol čim lepši, le pri enem gospodarju nismo uspeli. Ostali vašoa-ni kar uspešno urejajo svoje hiše in okolico, člani Turističnega društva .so opravili letos tudi nad 100 ur prostovoljnega dela, ko so čistili grmovje ob cesti proti Lazam. Seveda smo imeli v načrtu še večje stvari: urediti prostore za parkiranje, zasaditi drevesa za senco, urediti stranišče v vikend naselju in napeljati vodo do njega ter podobno. Vsega tega pa nismo napravili, ker nimamo denarja, saj je edina dotacija, ki smo jo dobili od kočevskega Turističnega društva, znašala le nekaj 100 N din. Letos nas je obiskalo manj izletnikov in turistov kot lani, ker je P°" gosto deževalo in je bila Kolpa zelo hladna. Zato tudi mladinsko taborjenje ni uspelo kot prejšnja le' ta. —- Letos bi spet moral« imeti občni zbor društva O čem se boste na njem pogovarjali? — Predvsem o tem. kar sem že omenil, razen tega pa še o obljubi ljubljanske ' turistične zveze, da nam bo dala material 28 izdelavo petih čolnov; ° možnostih in pogojih za turistična -posojila, o D*" peljavi vode v hiše in v1' kend naselije ter podobnem. Hotel "Pugled v Kočevju je znan po dobri kuhinji in postrežbi. (Foto: Prime) Evidentiranje kandidatov naj bo javno O evidentiranih kandidatih je treba obvestiti občane - Tudi predloge za predsednike in podpredsednike skupščin je treba objaviti javno - Pri evidentiranju je treba upoštevati, kakšen sestav občinske skupščine bi bil najboljši - Le dobri odborniki bodo lahko uspešno vodili občino 15. novembra je bilo v Rib-ndci področno posvetovanje prer5 -tavnikov občinskih odborov SZDL Ribnice, Kočevja, Grosupljega in Cerknice. Sklical ga je glavni odbor SZDL Slovenije, na njem pa so razpravljali o pripravah na skupščinske volitve in o kadrovanju za republiško in zvezno konferenco SZDL. Ko so razpravljali o pripravah na skupščinske volitve, so vsi poudarili predvsem, naj bodo kandidati evidentirani javno, se pravi na javnih zborih. Javno predlaganje je namreč bolj odgovorno, zato je pričakovati boljše predloge, kot če bi opravili evidentiranje s pomočjo raznih anket, se pravi napol tajno. Nadalje so se vsi strinjali, da je treba volivcem s pomočjo časopisja, RTV, plakatov itd. sporočiti, kateri ljudje so evidentirani za kandidate. Predvsem je pogrebno volivce seznaniti š predlogi za kandidate vodilnih funkcij v občinah (predsedniki in podpredsedniki občinskih skupščin). Menili so tudi, da je nujno potrebno napraviti analize do- sedanjega dela občinskih skup. ščin in odbornikov. Ta analiza, s katero je treba seznaniti tudi volivce, bo pokazala, kakšni odborniki so potrebni posamezni skupščini za uspešno delo, se pravi kakšen sestav naj bi imela nova skupšična. Predlagano je bilo, naj bi evidentiranje zaključili v glavnem do sredine januarja. Potem naj bi volivci v volilnih enotah, kjer je bilo evidentiranih več kandidatov, spet na javnih zborih pretresali predloge in izbrali za kandidate res najboljše. Posebno je bilo poudarjeno, naj nobeni občin-ki organ volivcem ne vsiljuje svojih kandidatov. Nato je predstavnik glavnega odbora SZDL Slovenije pojasnil nekatere zadeve v zvezi s kadrovanjem za republiško in zvezno konferenco SZDL in predvidene številčne sestave posameznih republiških organov SZDL. Nadalje je razložil, da bo potrebno izvoliti v vseh občinah na vsakih 3500 članov SZDL po enega člana republiške konference. Po tem ključu bodo v vseh štirih ob- Heroj Silni ¥ Dolenji vasi Nedavno je na željo novinarjev obiskal osnovno šolo v Dolenji vasi narodni heroj Jože Boldan — Silni iz Kočevje. V šoli so se ravno učili o napadu na Turjak in o bojih slavne 14. divizije, zato so s toliko večjim zanimanjem poslušali pripovedovanja Silnega o dogodkih ob kapitulaciji Italije. Najprej je pionirjem pripovedoval o razvoju in prvih začetkih partizanskega gibanja, o ustanavljanju partizanskih odredov in' hudobijah, ki jih je nad našim ljudstvom počel okupator, opisal pa je tudi številne boje, ki se jih je udeležil kot borec in kasneje kot komandant bataljona tomšičevcev. Opisal je napad na Grčarice, Turjak, razorožitev italijanske vojske pri Dolenji vasi, zavzetje Ribnice ob italijanski kapitulaciji in povedal, kako so partizani tisto jesen napadli Kočevje in kako se je Štirinajsta odpravila na pohod na Štajersko. Pogovor s herojem Silnim, iz katerega so se otroci marsičesa naučili, je bil precej dolg. Na koncu so pionirji spraševali, kako je dobil partizansko ime, kako je dobil naziv narodnega heroja, ali je bilo v partizanih težko in ali bi se spet boril, če bi tujci napadli našo domovino. Otroci so se heroju Silnemu zahvalili s šopkom rož in ga povabili, naj bi jih še kdaj obiskal. Tovariš Silni jim je obljubil. - vec činah, katerih predstavniki so bila na posvetu v Ribnici, izvolili po dva člana republiške konference. Za zvezno konferenco bodo izvolile enega člana skupaj občine Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Trebnje; občina Cerknica bo skupaj z nekaterimi drugimi občinami izvolila svojega člana. Nadalje so udeleženci posveta izmenjali še mišljenja o stalno ali honorarno zaposlenih predsednikih in sekretarjih občinskih organov SZDL, o števil .nem sestavu občinskih in krajevnih organov SZDL ter drugem. P. J. 60-ietnica telesne vzgoje v Ribniški dolini 26. novembra se bodo začele v Ribniški dolini jubilejne prireditve ob 60-letnici začetkov telesne vzgoje. 26. novembra bo v domu TVD Partizan odprta razstava o razvoju te dejavnosti, istega dne bo v Ribnici tudi posvet telesno-vzgojnih delavcev, zvečer pa bo prav tako v domu TVD Partizan telovadna akademija. 28. novembra bo svečana seja občinske zveze za telesno kulturo ter zbor športnikov v Ribnici, 30. novembra bo zbor športnikov v Dolenji vasi, 4. decembra pa v So-dražici in v Loškem potoku. 29. novembra bodo na stavbi doma TVD Partizan odkrili spominsko ploščo padlim športnikom-borcem in aktivistom. 2. decembra bodo v Ribnici pionirske športne igre, 3. decembra bo v Ribnici tekmovanje v taborniških veščinah, 6. decembra pa bo v Ribnici pionirsko občinsko šahovsko prvenstvo. Športne prireditve bodo tudi v Sodra-žici. -r Ribnica pod novim snegom Zgodnji sneg je presenetil tudi Ribnico in njene komunalce, saj je bilo snega za začetek več kot preveč. Le počasi so ga odstranjevali s cest, po mnenju ljudi v zasneženih vaseh veliko prepočasi. Tudi Ribnica je imela še v soboto kaj žalostno podobo: zaradi snega je bila glavna ulica polna velikih lukenj, čez katere so se celo avtobu- Kaprolovo gostilno v Sodražici obnavljajo. Pravijo, da °o urejena v prijetnem domačem slogu in opremljena z nekaterimi za turiste privlačnimi posebnosti. Pri gostilni bodo uredili tudi več prenočišč. Kdaj bodo gonilno spet odprli, se še ne ve, prav gotovo pa bo začela spet ntsinvati do nove turistične sezone. (Foto: Prime) si s težavo prebijali, ob pločnikih pa je ležal sneg v velikih kupih. Veliko snega je na cesto padlo s streh, ki nimajo vse branikov, hišni lastniki pa se tudi niso mnogo menih za dodatne padavine s streh. Snežne branike bi bilo treba pritrditi na vse strehe, kar sicer občinski odlok zahteva, le da se ljudje zanj ne zmenijo kaj prida. Zaradi snega, ki pada s streh, se kaj lahko pripeti nesreča. Še enega bodo zaposlili Spominkarstvo je doseglo v ribniški občini zelo lep napredek. Zanimanje za spominke je vedno večje, zato so tudi vedno večje možnosti za razvoj spominkarstva. Prav zato je upravni odbor Turističnega društva sklenil, da bo v tej dejavnosti redno zaposlil še eno osebo, ki bo prevzela predvsem skrb za raziskavo tržišča, za nabavo surovin in skrbela za čim-boljše sodelovanje med proizvajalci spominkov. Novi uslužbenec, ki ga še niso dobili, bo moral imeti predvsem smisel za trgovanje. Decembra v Gonars Ribniški upokojenci bodo 3. decembra priredili izlet v Gonars, Visco, Videm in Trst. Kljub pozni jeseni je za potovanje veliko zanimanja.' Marsikdo bo na tem potovanju spet obujal spomine na težke čase internacije, drugi pa bodo videli kraje, kamor je okupator vodil naše ljudi v smrt. Upokojence bo vodila pot tudi preko Doberdoba, kjer so se borili in umirali naši borci v prvi in drugi svetovni vojni. Prepričani smo, da bo ta izlet lep zaključek vrste letošnjih potovanj. V zadnjih dneh je padlo v ribniški občini veliko snega. Orali so ga več dni. Na sliki: plug v Sodražici pripravljajo za akcijo (Foto: D. Mohar) EVIDENTIRANJE KANDIDATOV ZA ODBORNIKE »Vsaj eno celo stran Dolenjskega lista!« V odbornike in poslance morajo občani zaupati! — Občinska konferenca naj bi štela 60 do 70 članov Nedavni plenum občinskega odbora SZDL v Ribnici je bil posvečen predvsem pripravam na volitve. V ribniški občini je 15 krajevnih organizacij SZDL, ki bodo vse imele letne konference v mesecu decembru. Na plenumu so sprejeli priporočilo, naj bi krajevni odbori SZDL ne bili preveliki. Manjši odbori naj bi šteli 7, večji pa do 15 članov ter tričlanski nadzorni odbor. Dokončno pa bodo ta vprašanja rešili volivci na svojih letnih konferencah. Člani plenuma so se precej časa zadržali ob vprašanju, koliko članov naj bi štela občinska konferenca. Sklenili so, da bodo iz vsake krajevne organizacije izvolili po dva člana, na vsakih 200 občanov pa še enega člana občinske konference. V občinski konferenci SZDL bi bilo tako od 60 do 70 članov z nadzornim odborom vred. Precej časa so posvetili razpravi o bližnjih volitvah v občinsko in republiško skupščino. V prvo bodo spomladi izvolili 27 odbornikov, v republiško skupščino pa dva poslanca. Organizacije SZDL bodo zbirale predloge za evidentiranje kandidatov za odbornike občinske skupščine. Vanjo morajo priti predvsem ljudje, ki imajo moralne in politične kvalifika-cije in v katere imajo občani zaupanje. Odlika odbornika ~mi bo tudi ta, da na seji občinske skupščine ne bo zagovarjal le ozke koristi svojega kraja, temveč se bo zavzemal za razvoj celotne občine. Evidentiranje kandidatov naj bi bilo zaključeno do 15. januarja, imena kandidatov pa bodo objav- ljena v našem listu. Na plenumu so menili, da bi morali biti republiški poslanci tesneje povezani s svojimi volivci. Soglašali so, da je treba vlogo Dolenjskega lista še povečati, tako da bo obširneje poročal o delu in življenju v ribniški občini. Priporočili bodo občinski skupščini, naj bi prihodnje letno imela ribniška občina na razpolago vsaj eno celo stran Dolenjskega lista, člani plenuma bodo preko krajevnih organizacij vplivali na občane, da se bodo v še večjem številu naročili na Dolenjski list, ki je prav te dni začel z novo akcijo za razširitev vrst dosedanjih naročnikov in bralcev. Ker je dosedanji pod pred-sednik ObO SZDL Rudi Brin-šek odšel v šolo, so na njegovo mesto izvolili Franca češarka iz Sodražice. -* Gradnja ceste predvidena že pred 30 leti Banovina je priskrbela denar za gradnjo ceste Ribnica-Struge že v stari Jugoslaviji, pa so jo preprečili nekateri močnejši posestniki — Zgraditi je treba le še 3 kilometre ceste — Po vojni so gradnjo zavirale tudi pogostne reorganizacije Gradnja ceste Ribnica-Struge preko Male gore, je bila predvidena že v stari Jugoslaviji. Prvi načrt zanjo je bil izdelan okoli leta 1930, drugi pa 10 let kasneje. Denar za 8 kilometrov dolgo cesto je bil zagotovljen, vendar do gradnje ni prišlo, ker so se sprli močnejši posestniki in lastniki zemlje, po kateri naj bi tekla cesta. Struge so zdaj povezane z najbližjima večjima naseljema Dobrepoljami in s Kočevjem s cestama, dolgima okoli 12 oziroma 35 kilometrov. Območje Strug pa je tako zgodovinsko kot poslovno povezano z Ribnico, vendar z njo nima prometne zveze. Prebivalci Strug hodijo na Zakaj gre boljše meso drugam? Potrošniki iz Ribnice in okoliških vasi negodujejo, ker v ribniških mesnicah ni mogoče dobiti mesa prve kvalitete. Baje ga ribniška kmetijska zadruga prodaja v Ljubljano in domačinom ostane le meso slabše kvalitete. Zato se kupci upravičeno jeze in zahtevajo, naj bi v bodoče zaradi mesa ne bili več prikrajšani. primer nakupovat kar peš v 8 kilometrov oddaljeno Ribnico. Cesta do Strug pa bi bila potrebna tudi zaradi izkoriščanja gozdov v Mali gori. Avtomobilski in ostali vozni promet med Ribnico in Strugami poteka zdaj preko Velikih Lašč ali preko Stare cerkve pri Kočevju. Za krajšo povezavo obeh krajev bi bilo treba zgraditi le še okoli 3 kilometre ceste. Na preostalih 5 kilometrih bi uporabili že zgrajene ceste, vendar bi jih bilo treba okoli 1,5 kilometra tudi obnoviti oziroma bolje urediti. Cesta bi bila verjetno že zgrajena, ko ne bi bilo tako pogostih reorganizacij raznih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Tako so bile Struge včasih samostojna občina in del okraja Kočevje, zdaj pa spadajo v občino Kočevje; včasih je gradila ceste v gozdovih Po- slovna zveza, ki je bila pred več leti ukinjena, zdaj jih gradi KGP itd. Cesta Ribnica—Struge je torej potrebna in utemeljena, kdaj pa bo zgrajena, so še ne ve. Umrla je Matičeva mama Te dni so pokopali 94-letno Marijo Kordiš, Matičevo mamo iz Travnika v Loškem potoku. Matičeva mama je bila poštena slovenska žena, ki je dala svojemu ljudstvu tri sinove, aktivne udeležence NOB v prvih začetkih. Njen sin France je bil med najvidnejšimi organizatorji in voditelji osvobodilnega gibania v ožji in širši okolici Loškega potoka. Pokojnica je dočakala tako visoko starost predvsem zavoljo trdega življenja, ki jo je spremljalo od mladih nog. —r Morda želite da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej DOLENJSKI LIST o 2 Do konca decembra 1966 ga lahko - če nam takoj sporočite njihov točen naslov! Potem se bodo na naš list prav gotovo sami naročili za stalno, saj ne bodo mogli živeti brez novic in vesti iz znanih domačih krajev. DOLENJSKI LIST pošiljamo zdaj že v 29 držav, kjer žive naši rojaki več kot vaše pismo jim lahko vsak teden pove naš časnik! Zato jim ga naročite, hvaležni vam bodo za naklonjenost! Imate sina, brata ali moža pri vojakih? - Pošiljajte mu DOLENJSKI LIST - prav tako ga bo vesel, kot je vašega pisma [ki pa ga, le priznajte, ne morete napisati vsak teden s toliko novicami in napolniti z zanimivostmi iz vseh dolenjskih krajev!). Ne jezite se več, če vam zdaj soseda še kuka v vaš DOLENJSKI LIST - pošljite nam njen naslov in že prihodnji četrtek bo dobila naš tednik na svoj dom! • DO KONCA DECEMBRA 1966: DOLENJSKI LIST BREZPLAČNO za vse nove naročnike! Pomagajte nam pri širjenju socialističnega tiska in uresničevanju gesla: v vsako hišo vsak četrtek DOLENJSKI LIST m k rat moj, kaj si res ti? Po 34 letih sta se našla brat in sestra, ki sta dolga leta živela čisto blizu, ne da bi vedela drug za drugega Pepca in Jože, sestra in brat, sta zdaj nemara najsrečnejša človeka. Pepca je mislila, da je njen brat že dolga leta mrtev, Jože pa je mislil, da je od družine ostal le še on. Kako se usoda igra z ljudmi! Tako blizu sta živela, pa nista vedela drug za drugega: Pepca v Sušjah pri Ribnici, Jože pa v Ljubljani Pred kratkim pa sta se našla — brat in sestra . . . Pred vojno je v čabru živela slovenska družina Janeš Bilo jih je šest: oče, mati in četvero otrok. Jožetu Janešu, ki je bil najmlajši v družini, je bilo šele tri leta, ko je umrla mati. Takrat je odšla upala, da se bo Jože oglasil. Ko pa od njega ni bilo nobenega glasu, se je morala vdati poročilom, da je Jože padel. Dostikrat so ji prišle solze v oči, ko se je spomnila na bratca, ki je rastel v najhujših časih. Jože se je po vojni vrnil v razdejani dom. Našel ni nikogar. Oče se je v kamnolomu smrtno ponesrečil. Nihče mu ni vedel povedati, ali brat in sestra še živita, čutil se je zapuščenega, izgubljenega sredi sveta. Zapustil je rojstni kraj, ne da bi našel ljub'jene ljudi, ne da bi jim stisnil roko in se z njimi objel . . . Jože in Pepca Janeš po svetu starejša hči Pepca, mlajši tnje pa so ostali pri očetu. Leta so tekla in tako je prišlo .eto 1941, ko so te kraje zasedli Italijani. Ogrom na večina domačinov se je že " začetku odločila za partizane: tja sta našla pot tudi Tone in Francka Janeš. Ko so Italijani Francko spomladi 1942 ujeli, jim je pred ustrelitvijo v Velikih Laščah zabrusila v obraz, da jih sovraži in da je ni strah smrti. Brat Tone je vojno srečno prestal, usoda pa ga je zanesla v Rusijo, kjer živi še sedaj. Janeševega očeta so zaradi sodelovanja s partizani preganjali, tako da se je mora! skrivati. Jožko je ostal sam. Bilo mu je kakih 12 let, ko se je odločil za pot v Belo krajino. Begunček je naše! prijaznega kmeta v Črnomlju, pri katerem je živel in pomagal družini in tudi partizanom. Prestal je vojno vihro in izgubil zvezo, z domačimi. Sestra Sepca je še pred koncem vojne zvedela, da so ji brata ubili nekje v Beli krajini. Vseeno pa je Vrnil se je v Črnomelj. Odšel je v vrste Ljudske milice, kjer je ostal tri leta, nato pa je odšel v službo k ljubljanski železnici. Izučil se je za strojnega delavca in delal v železniški delavnici v si: ški. Oženil se je, postal srečen oče dveh otrok, ki jima je rad pripovedoval o svoji grenki mladosti. Letos je dočaka! 38 let in največje presenečenje v življenju. Pred mesecem dni se je Jože po dolgih letih spet vrnil v rojstni kraj. Nekdo od domačinov ga je spoznal. Jože je našel bratranca in njegova skrivnostna zgodba se je začela razpletati. Glas o Jožetu je prišel do njegove sestre Pepce. Ni mogla verjeti, da so videli njenega brata živega. Zvedela je za naslov, kjer bi moral živeti njen brat, in nemudoma odpoto-vr.'a v Ljubljano. Do tistega hipa, ' sta si segla v roke in ko je v trenutku spozna'a svojega brata. Pe-~a ni mogla verjeti v srečno vest. Snidenje je bilo nepopisno, K"a-tu in sestri so tekle solze po licih. »Kaj si res ti. Jože?« je govorila srečna sestra. »Vi ste moja sestra . . .?« Jožetu od razburjenja beseda »ti« ni šla z jezika. Po 34 letih sta se brat in sestra spet srečala. 34 let, vmes pa vojna, lakota in vest o Jožetovi smrti. Pepci se je zdelo, da se je Jože na novo rodil . .. KAREL ORAŽEM Otrok rojen četrt ure po smrti svoje matere Madžarski kirurgi so z izredno uspelim cesarskim rezom omogočili rojstvo novorojenčku 14 minut po smrti porodnice. Kakor je izjavil dr. Tibor Takacs, šef kirurške ekipe, je mati imela izredno težko srčno napako in zdravniki so jo pravočasno opozorili, da ne bo mogla prenesti normalnega poroda brez cesarskega reza. Ona pa je na lastno odgovornost zahtevala, da se porod normalno izvrši. Kakor so zdravniki pričakovali, srce porodnice ni vzdržalo in je umrla med porodom. Ni ostalo drvigega, kakor da kirurgi rešijo otroka, kar so tudi storili. Po 14 minutah so iz trebušne votline vzeli otroka, kateremu so morali pomagati z umetnim dihanjem, da je nato pričel normalno dihati. Čoln - velikan Etnološki muzej v Murski soboti ima v svoji zbirki tudi čoln, izdolben iz hrastovega drevesa, ki meri po dolžini kar 14 metrov. Našli so ga na dnu Mure pri vasi Hotizi, 7 km od Lendave, ko so urejevali reko. čoln je med največjimi v Jugoslaviji. SK. Otvoritev v Brestanici je preložena: Otvoritev nove šole v Brestanici je zaradi tehničnih vzrokov preložena na poznejši čas, o čemer bomo pravočasno še poročali. NE HODI DOMOV BREZ 20 letna Tran Thi H ju (na desni) vodi enega izmed oddelkov ljudske milice v provinci Than Hoa, ki nosi tudi njeno ime. Na fotografiji vidimo uro teoretičnega pouka, ko mlada vodnica poučuje dekleta svojega oddelka. Vsa ta dekleta so hkrati delavke v eni izmed delovnih izmen na poljih bližnja kmetijske zadruge. — Fotografija nam kaže, kako se vse ljudstvo vključuje v obrambo domovine proti amerikanski »umazani vojni«, ki postaja eno izmed najgrozovitejših nasilij po končani drugi svetovni vojni (Foto: TANJUG) r i KRVNA OSVETA IZGINJA POD VPLIVOM SODOBNEGA 2TVTJENJA Jahiri je popustil V nedeljo so imeli člani lovske ,e(,e tz Velikih Lašč srečo: lovec France Korošec ^((j^Jeka je ustrelil jelena (na sliki), težkega 120U: p "2mi je 26 lovcev, ki na svojem lovskem obmoCJj, ^j^sem uničujejo škodljivce; njihov član Antoflt fQ. Je lani ustrelil 21 lisic, letos pa 11. — Got^L k '^afij0 nam je poslal France Modic, član r/fr^* orkestra RTV Ljubljana, navdušen lovec 'J1, tako navdušen fotoam»te' V OKOLICI IVANGRA^ NEKDO POŽIGA Kmetje na m^' straži V okolici Ivangrada 90,* v°vili dogodki, ki jih poznamo tudi pri °kohCi Celja. Neznani požigalci že tri /L s J^ahujejo nekaj vasi v ivangrajski °°a^L -gl živinske krme, koč in hiš, doslej P^pL1?180 odkrili. Prebivalci pet vasi: Tresle \nJevke, Reke Masenlčke, Vinicke in ^aJij0' 40 ze organizirali nočne patrulje, ki. nw premoženjem prebivalcev teh vasi- , Toda požigalci kljub V^B^JHo svoje pošastno delo še naprej. *a ,Jift, ^reh mese-cih je na tem področju ^ his. Nekaterim kmetom so pogorele ^ u tal, njihova živina na je ostala P°vsenLVT4l» Pred nekaj dnevi je ^ ijg* ze trinajsta hiša po vrsti, last Rado^-,. tU(£enica iz vasi Navatina. Požigalci so uVev ton sena kmetijske obdelovalne ^ «zanici. (VEČER) Kmet Jahir iz vasi Gornje Gadance je opustil krvno osveto! O tem govorijo te dni v mnogih krajih okrog Prištine. Za kaj gre? 62-letni Jahir Jahiri je pri prehodu čez cesto padel pod kolesa neprevidnega voznika. Vsi poskusi, da bi mu rešili življenje, so bili zaman. Vas Gornji Gadanci je bila že od nekdaj znana po ubojih zaradi krvne osvete. Zato so vsi, ki so poznali sorodnike Jahira Jahirija, pričakovali še eno smrt. Voznik je s strahom pričakoval sodno obravnavo. Bolj se je bal maščevanja kot pa sodbe okrožnega sodišča v Prištini. Zgodilo pa se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Najstarejši sorodnik Jahira Jahirija, njegov brat, je poiskal voznika in mu dejal: »Ubil si mi brata. Odpuščam ti!« Voznik je bil presenečen, prav tako vsi, ki so zvedeli za to. Čudili pa so' se še bolj, saj je Jahirov brat še dodal: »Bodi mi brat!« In kdorkoli se je zanimal za podrobnosti te tragične smrti, je pri Jahirovem bra tu naletel na gluha ušesa. Njegovega imena ni hotel niti omenjati. Zanj je postala krvna osveta — ponovno krvavenje. »To bi bila boleča žalitev tudi za mojega brata, ki je imel več dobrih prijateljev.« »Patriarhalno okolje na vasi se krha,« izjavlja neki sociolog. »Industrija ruši ovi- rtec starih ¥ L°*S potoku Loški potok s svojo okolico slovi kot kraj, kjer dočakajo ljudje visoko starost. Višinski zrak, trdo življenje in boj za obstoj ter preprosta hrana imajo za to njveč zaslug. V Loškem potoku ždvi 9 ljudi, ki imajo na hrbtu P° 9 križev in še kakšno leto povrhu. Naj jih predstavimo: Anton Košir s Hriba 20 Je star 93 let, Jožefa Mohar s Hriba 45 je stara 92 let, Marija Lavrič iz Retij 2 92 let-Marija Mohar iz Retij 79 M let, Jože Bencina iz Retij P* je star 90 let, Jožela Lavr:c iz Srednje vasi 11 91 *et' Franc Mohar iz Malega loga 33 ima 92 let, Jožefa Zba&nk Nesrečna kava Po najnovejšem italijanskem zakonu, naperjenem proti tihotapstvu, smejo imeti italijanske družine doma le pol kilograma kave. Predpis velja od 5. oktobra. Vsi tisti, ki bodo imeli doma več kave in nimajo za to posebnega državnega dovoljenja, bodo kaznovani z denarnimi kaznimi. Pa tudi pol kilograma kave je dovoljene samo s pripombo, da »služi trenutni potrebi gospodinjstva«. Iskrene želje Janez Starešinič, vojak v ćupriji, pošiljam za dan republike prisrčne pozdrave vsem domačim delovnim kolektivom, hkrati pa tudi svojcem, prijateljem in znancem- Vola splavala iz narasle Save Nevsakdanja nesreča se je zgodila 16. novembra dopoldne v brežiški občini. Začelo se je na splavu, ki vozi čez Savo v Mostecu pri Brežicah. Splav je tudi tokrat krmaril Franc Hefler iz Mosteca. Na desnem bregu reke je naložil vprego s parom volov, ki jo je vodil Drago Golob iz Roz-geca pri Kraljevcu. Ko je splav pristal na levem bregu Save in ga je splavar pritrjeval, sta vola nenadoma potisnila voz toliko nazaj, da se je prevrnil v reko in potegnil za seboj tudi obe živali. Voda je vprego odnesla kakšne 3 km daleč, tam pa sta vola vendarle splavala s prednjim delom voza na levi breg Save, kjer so ju ljudje tudi našli, medtem ko je zadnji del voza reka odnesla. Golob je utrpel kakih 30 tisoč dinarjev škode, daleč naokrog pa se ljudje še zdaj pogovarjajo o čudni nesreč, ki se je vendarle srečno končala. Dvojna zmaga Železničarja Kegljači Krškega In Železničarja iz Novega mesta so preteklo nedeljo izkoristili ca medsebojno srečanje v počastitev dneva republike. Tekmovali so v disciplini 8 x 100 lučajev in v borbeni partiji 10 mož s šestimi seti. V srečanju 8 x 100 lučajev so zmagali gostje s 1702:1555 kegljev; najboljša sta bila Vinko Rodič (388) in D. Braluž (396), pri domačih pa Runovec (378) ip Pavliha (372). Tudi v bor-beni partiji so bili uspešnejši No-vomeščani s 702:552 PAVK re, ki jih niso porušila stoletja. Življenje spreminja običaje.« »število ubojev iz leta v leto pada. Uboji zaradi krvne osvete, ki so bili ena od najhujših dediščin preteklosti,« je dejal Živo j in Patrič, načelnik kriminalistične službe prištinske občine, »so skoraj izginili«. Kako, da jih je vse manj? Prevsem zaradi preventivnih ukrepov, odpravljanja vzrokov sovražnosti med ljudmi. Pomembno vlogo so odigrali poravnalni sveti. V številnih primerih so posredovale družbenopolitične organizacije in organi varnostne službe, če je prišla prijava, da pripravlja kdo uboj, so bih vedno takoj na mestu. Vsekakor pa drži, da ta žalostna dediščina preteklosti vse bolj izginja. Tokovi življenja jo odpravljajo. Dolenjska pred 65. in preti 15. leti (V bolnišnico L'smilj. bratov v Kandiji pri Novem me-stu) se je sprejelo meseca oktobra 116 bolnikov, koncem septembra jih je ostalo 61, skupaj 177. Od teh se jih je ozdravilo 76, zboljšalo 19, neozdravljeni bili so 4. Umrli so 3,. in sicer eden vsled raka v želodcu, eden vsled naduhe in eden umirajoč pripeljan vsled zdrobljene cepine . . . (Dolenjsko pevsko društvo) priredi 23. t. m. »Prešernov večer« s koncertom. Vspored koncertu obeta, soditi pa vajah, nuditi občinstvu lep glasbeni užitek. Vspored se objavi pravočasno. OSEL V KMETIJSTVU. Vsi vemo, da se ubogi mrcini oslu pri nas godi mnogo, mnogo slabše nego konju. Malokdo pa pri tem pomisli, da osel ni bil vedno in tudi še sedaj ni povsod ona trmasta in lena žival, kot kakerš-na je znana povsodi pri nas. Ako tako ubogo, izmučeno bitje primerjamo s konjem, seveda izpade oslu v škodo... v t/ // zr dnu v e cc{ MaSo manj slane dvorske palčke... Prost in gibčen trg, z njim pa »gibljive cene« — to je nekaj, kar v gostinskem podjetju na Dvoru verjetno cenijo in upoštevajo: v nedeljo je stal pri njih zavitek »bobi« slanih palčk »že samo« 140 dinarjev (1. novembra so bile še po 150!). V hotelu METROPOL v Novem mestu stane zavitek takih palčk že dolgo samo 100 dinarjev. Mar se gredo na Dvoru tisto staro igro: »Udri po siromaku!« Dolenjske Novice. 15 nov. 1901 Mwv .-—<- 4 v cia eksplozija vseh časov dfli \1 zvezi so te 1 » °bičh?JVeČj° ekspl°" v^1 r toOnT Jnim razstreli-?r'^%i, mi čl°veštva. *$8? 520u1Ut ZSSR so z va ' -Jh č** ton razstrelili (,j ^Utgu arn-onita v ne-ni''"1'!'., vi$0i, . Ustvarili sto jjtoV^v „* m skoraJ Pet-V'^lgjez. a reki Antinki v bližini Tječanskega gorovja v sovjetski centralni Aziji bo preprečil plazove, ki so povzročili v preteklosti že več katastrof. •Kakor poroča TASS, je bila ta eksplozija že triintrideseta v seriji gradbenih del. Agencija dodaja, da so znanstveniki storili vse potrebno, da eksplozija ne bi povzročila potresa. NOVOMEŠKI »PIONIR« SPET MED ZMAGOVALCI Vrsti visokih in najvišjih priznanj, ki so si jih dolenjski gradbinci, tesarji, zidarji, obrtniki, šoferji, nameščenci, tehniki in inženirji »Pionirja« v Novem mestu priborili v zadnjih dveh letih, je delovni kolektiv podjetja v preteklem tednu priključil novo pomembno delovno zmago: 14 dni pred obljubo je izpolnil letošnje gradbene naloge... OBISK PRI RUDARJIH V KOČEVJU Pred dnevi sta obiskali kočevske rudarje in pripadnike Ljudske milice, ki pomagajo s prostovoljnim delom v proizvodnji naših rudnikov, godba LM iz Ljubljane in drsalna sekcija SD Triglava. V polni dvorani v šalki vasi je bil zanimiv nastop godbenikov in plesalcev - drsalcev, s katerimi so bili rudarji in miličniki zelo zadovoljni. Takih obiskov si rudarji še želijo. Žaba v restavraciji V kletni restavraciji hotela Metropol v Novem mestu je pred nedavnim skupina gostov vprašala natakarico: — Imate inorda prt vas žabe? — Ne nimamo. — Kako ne? Saj smo pravkar videli eno, ki je skakala med mizami! Pa se je natakarica izma-zala, da je to zato, ker je restavracija v kleti in ker se pripravlja k dežju . .. Volitve po butalsko Manjša vas in večja vas sta bili v isti volilni enoti. Za občinskega odbornika je bil vedno izvoljen kdo iz večje vasi. Pa se spomnijo vaščani iz manjše vasi: — Dajmo mi đva kandidata iz naše imsice na volilni listič! Eden bo potem bolj gotovo izvoljen! Ko so po volitvah prešteli glasove, je snet zmagal kandidat iz večje vasi! Vaščani iz manjše vasi pa še danes ugibajo, kako je to mogoče. Zareklo se mu je Predstavnika nekega republiškega organa so občinarji spraševali vse mogoče. Med drugim jih je zanimalo, če velja rotacija in reelekcija na vsake štiri leta samo za zvezne in republiške člane važnejših voljenih organov ali tudi za občinske. Pa se je možu zaletelo: — Za člane občinskih organov ni nujno, da so omejeni na štiri leta. 1. nadaljevanje Ko smo si prizadevali, da bi povečali obrambo, smo pazljivo zasledovali značaj sovražnikovih namer, zato smo opravljali najrazličnejša izvidništva. V štabu na bojišču je 23. septembra prevladalo trdno prepričanje, da se sovražnik pripravlja za napad, razporejajoč moštvo na zahodnem in rezervnem bojišču. S tem v zvezi je štab bojišča poslal dne 25. septembra vrhovnemu poveljniku J. V. Stalinu poročilo o sovražnikovi preureditvi letalstva s prošnjo, naj se bojišče okrepi z letalstvom. Kakšen je bil načrt nemškega fišističnega poveljstva ai kakšna je bila preureditev moštva, ki jo je sovražnik pripravil za napredovanje proti Moskvi? Kakor je znano, je sovražnik skoncentriral v smeri proti Moskvi zelo velike sile. To je bila milijonska armada iz 78 divizij. Naravnost na Moskvo je drlo 48 izbranih in popolnoma kompletnih divizij, številčna premoč je bila na nasprotnikovi strani, posebno v smeri glavnega sunka, kjer nas je sovražnik prekašal kar petkrat v moštvu, trikrat v orožju, v številu letal pa prav tako trikrat. Tudi kar se tiče tankov smo bili tako v številu kot v kvaliteti v občutno slabšem položaju. Vse to je dajalo sovražniku veliko prednost. Prav tako moramo upoštevati tudi dejstvo, da je bila sovražnikova armada bolj gibljiva, kar ji je spet dajalo večjo prednost. Hitlerjanci so imeli na voljo veliko večji avtotransportni park. Naše enote, zaledje in topništvo, so imele v glavnem le konjsko vprego. Potem ko je v septembru 1941 Hitlerjeva armada dosegla velike uspehe v smeri proti Leningradu in Kijevu, je nemško fašistično poveljstvo, misleč, da ima zadosti zavarovane boke, pričelo pripravljati udarec na Moskvo. V svojem navodilu št. 35 z dne 6. septembra 1941 je le-to postavilo pred armadno skupino »Center« naslednje naloge: »Pripravite odločilni udarec proti Timošenkovi armad-ni skupini (to je zahodno bojišče — I. K.), da bi po možnosti že konec septembra prešli v naskok in uničenje sovražnika, ki se nahaja vzhodno od Smolenska, tako da bi z dvojno obkolitvijo v smeri Vjazme in ob podpori tankov-, skih enot, zbranih na bokih, sovražnika končno zmleli.« Navodilo je opozarjalo na to, »da mora po razbitju glavne mase Timošenkove armadne skupine armadna skupina .center' z odločilnim udarcem zasledovati sovražnika in se približati s svojim desnim bokom k reki Oki, z levim pa h gornjemu toku Volge.« POD IMENOM »TAJFUN« V izvrševanju tega ukaza je poveljnik armadne skupine »Center« feldmaršal Bock izdal 16. septembra navodilo št. 1300/41 o pripravah za pohod na Moskvo. Kakor je znano, je ta pohod v smeri proti Moskvi dobil v navodilu tajno ime »Tajfun«. Glavni namen operacije »Tajfun« je bil, da z uničujočim udarcem premaga sovjetsko armado pred Moskvo, da z udarnimi tankovskimi enotami obkoli naše enote zahodno od Moskve v okrožju Vjazme in Brjanska. V navodilu z dne 7. oktobra 1941 je poveljstvo armadne skupine »Center« izdalo ukaz o nadaljevanju pohoda v smeri proti Moskvi in pobliže določilo naloge enot. Sovražnik je nameraval, da z neprestanim in naglim prodiranjem proti Moskvi le-to obkoli in zavzame. V povelju armadni skupini »Center« z dne 14. oktobra je govora tudi o končnih sovražnikovih operativnih ciljih pred Moskvo. Iz povelja je razvidno, da so fašisti računali ne samo z zavzetjem Moskve, marveč tudi s prihodom na črto Rjazanj—Orehovo—Zujevo—Zagorsk—Volžsko in da s svojimi prednjimi enotami dosežejo črto vzhodno od Rjazanj—Jurjev—Poljski—Perejaslavlj—Zaleskij in še dalje ob reki Nerli do Volge severno od Kimra. Toda niti s tem še niso bili omejeni sovražnikovi načrti. Njegove modernizirane enote so imele nalogo, da zavzamejo Jaroslavlje in Ribinsk. 24. nov. 1951 Iz velike domovinske vojne 1941—1945: trenutek zatišja na fronti, kjer so sovjetski borci s krvjo svojih najboljših ubranili fašistom vdor v Moskvo. (Foto: lan jug) i/ "V ^ In %<>hl^tija Bencina iz % ilJe star 92 let. .jjje"1 j6 starih »fantov in Mtf^'Sfcoiv Loškem potoku iKi5'Jtfun vsi 90 in 80'let-~> še . e8a zdravja in ne £g» % ,° kma!u oditi s i^.ft^ n Ser" vrlim ko-if^ leti261"710 še obil° eiJ 'ajstv* ne smemo pre->,e dniejšeSa prebivalca rw!lne' starega Tom-*™rii:t4Jo J~eta iz Ribnice. rfie^1 ^oSU samo še trije L)D. ^ Jj^tice Vsi mu že-Ltf v yJ srečno dočakal [0\e^-% /Jarju 1967 svojo ?,t f^%\^ Pa še nekaj 1 K. ORA2EM š*st to V ^% n težak zvon ^•e^ timerkvi na Gospo-1? C ]Xi Je velikanski n č r>i Č 1(587 • ki tehta JVNi 5 mm kg in ima v K-Z^n\?m- Ugašen je to " j° 1 6 trikrat na le-nc0aljini g* ga tudi v 9 km Tudi v Kapelah bo proslava BOGATO IZVENSOLSKO ŽIVLJENJE MLADIH BIZELJANCEV »Šolski radio je naš velik prijatelj« Učenci osnovne šole na Bizeljskem poslušajo hišno radijsko oddajo vsak dan pet minut — Za delo v krožkih, društvih in organizacijah imajo šolarji veliko smisla in dobre volje — Ponosni so na vrsto športnih zmag — Tudi za cvetje na oknih, za šolski vrt in dvorišče skrbijo učenci sami — V zadružnih vinogradih so jeseni pomagali pri trgatvi in zaslužili 350.000 Sdin. Vel. Plana gostuje Sestanek v troje na Bizeljskem. Od leve na desno stoje: Metka Premelčeva, predsednica šolske zadruge ČRIČEK, Meta Malusova, predsednica mladinske organizacije na šoli, in Bojan Berkovič, predstavnik športnega društva ORLICA. (Foto: J. Teppey) UGODNO LETO ZA »AGROSERVIS« V BREŽICAH Pod sončniki v pripeki in dežju Kljub slabim delovnim pogojem je kolektiv presegel devetmesečni proizvodni načrt in povečal sklade — Povprečni prejemki delavcev so 740 Ndin mesečno, toda mladi kljub temu odhajajo Z učenci osnovne šole na Bizeljskem sem se srečala nenapovedano. Presenetili so me z živahnostjo dela v krožkih in društvih. Povabili so me na občni zbor športnega društva ORLICA, ki so ga sklicali po dopoldanskem pouku. Zelo skrbno so ga pripravili. Društvo je v enem letu obstoja zabeležilo uspešno udej-stvovanje v raznih športnih panogah. Vse leto so člani vadili rokomet, mali nogomet in se urili v atletiki na prostem. Strelski krožek je treniral največ v maju, ko se je pripravljal na srečanje s pišeško šolo. Najbolj delavni so bili nogometaši, ki so se udeležili mnogih tekmovanj. Moška in ženska ekipa bi-zeljske šole sta na občinskem tekmovanju v krosu to jesen osvojili prvi mesti in bili za zmago tudi nagrajeni. Med poletnimi počitnicami je 25 učencev obiskovalo plavalni tečaj. Pozimi so imeli v načrtu smučarski tečaj, pa ob polletnem oddihu ni bilo snega. Zato pa so obiskali Planico in spoznali na mednarodnem srečanju v Zagrebu hokej na ledu. Športno društvo ORLICA je najbolj množična organizacija na šoli. Vanjo je vključenih 180 članov, skoraj dve tretjini vseh učencev. Na občnem zboru so potrdili ustanovitev nogometne, rokometne, strelske, plavalne, atletske, taborniške in šahovske sekcije, ki jih bodo vodili učitelji. Zelo raznovrstno delo je sprejela v svoj program mladinska organizacija na šoli. Predseduje ji učenka Si. razreda Meta Malus. Povedala je, da pripravljajo proslave in skrjae za .urejanje šolskega dvorišča, vrta in vse Danes: skupščina o devetmesečnem gospodarjenju Na redni seii brežiške občinske skupščine, ki jo je predsednik sklical za danes, bodo obravnavali poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjih prvih devetih mesecih. Odborniki bodo razen tega poslušali poročilo in razpravljali o prehodu na 42-urni delovni teden, problematiki pri izdelavi statutov in drugih samoupravnih aktov, poročala pa jim bosta tudi svet za šolstvo, prosveto in kulturo in krški medobčinski zavod za prosvetno • pedagoško službo. Na dnevnem redu so tudi poročila vseh občinskih inšpektorjev. okolice. To jesen so učenci 8. in 6. razreda trgali grozdje na zadružnih posestvih in s tem delom zaslužili 350.000 S din. Metka me je peljala v razred, kjer so njeni sošolci priredili likovno razstavo. Prikazali so najboljše likovne izdelke učencev od prvega do osmega razreda. Videla sem tudi, s kakšno zavzetostjo izdelujejo mladinci učne pripomočke za računstvo v nižjih razredih. Delovni program te organizacije je res raznovrsten. Sestajajo se vsak torek in prav nič ne čakajo na direktive obč. komiteja ZMS. Z vaško mladinsko organizacijo sodelujejo le ob pomembnejših proslavah. ZADRUGA ČRIČEK OBDELUJE POLJA IN VINOGRAD 45 učencev je vključenih v šolsko zadrugo ČRIČEK, ki skrbi za obdelovanje njiv v Orešju in ob Sotli ter za šolski vinograd. Do sedaj so ga imeli le pet arov, dobili pa ga bodo še 80 arov. Lotili se bodo obnove in posadili trto v terasah. Pomagal jim bo sklad za pospeševanje kmetijstva, računajo pa tudi na razumevanje zadruge. V okviru šolske zadruge dela tudi vrtnarski krožek. Na šolskih vrtovih v Stari vasi in na Bizeljskem je vzgajal sadike paradižnika in paprike in skrbel za drevesnico. S prodajo drevesc je za- Od 1. do 15. decembra bodo v občini Brežice krajevne volilne konference Socialistične zveze. Vsaka konferenca bo izvolila po enega predstavnika na 160 članov za občinsko konferenco. Napotke za pripravo konferenc so prejeli odbori krajevnih organizacij od obč. odbora SZDL. Priprave na konference dajejo podružnicam lepo priložnost, da se poglobijo v dosedanje delo in proučijo novo vlogo Socialistične zveze ter uresničevanje demokratičnih načel na zborih volivcev in v krajevni samoupravi nasploh. Naloga konferenc je tudi, da poskušajo uveljaviti take oblike dela SZDL, v katerih služil 30.000 Sdin. Tudi foto krožek je priljubljen med pionirji. Letos je sodeloval na republiški razstavi pionirske fotografije v Kostanjevici. Dramatski krožek je naštu-diral krajše igrice in deklamacije za šolske proslave ter vodil štiri šolske radijske oddaje. Šolski radio bo za novo leto praznoval prvo obletnico obstoja. Delovni dan na šoli se začne vsako jutro s pet-minutnim radijskim programom. Ko pride v šolo popoldanska izmena, jo pred začetkom pouka prav tako najprej pozdravi glas hišne radijske postaje. Na sporedu je glasba s plošč, nato pa se vrstijo sestavki, črtice, recitacije, spomini na razne obletnice in podobno. Spored zabeležijo vsak dan posebej v programski knjigi. Zelo je zanimiv. Učenci zvedo po radiu vsak dan tudi za vremensko napoved, ki velja za bi-zeljsko področje. Podatke o vlažnosti zraka in padavinah dobe v meteorološki opazovalnici pri sosedu. Tako torej minevajo dnevi pionirjem in mladincem na bizeljski šoli. Naj mi ne zamerijo, če sem kako njihovo dejavnost pozabila omeniti. Mislim, da so kljub temu lahko zgled mnogim šolarjem v drugih krajih, kjer delo v krožkih ne more tako zaživeti. J. Teppev bo lahko sodeloval kar najširši krog občanov, da oživijo sekcije, tribune, družbene centre in vse tiste dejavnosti, ki onemogočajo ozko fo-rumsko delo. Krajevnih konferenc se lahko udeleži vsak član, četudi ni . delegat. Več ko bo udeležencev, toliko bolje za organizacijo, saj bo to obogatilo razpravo in spodbudilo kritičnost prisotnih. Načrti za popestreno delo Socialistične zveze nalagajo članstvu tudi večjo pazljivost pri izbiri bodočih vodstev SZDL. Upoštevajo naj predvsem njihovo dosedanjo politično aktivnost, delo v samoupravnih organih in zavzetost za razvoj samoupravnega sistema na vseh področjih družbenega dela. »Dve leti je tega, odkar smo občinski skupščini oddali prošnjo za dodelitev gradbenega zemljišča, odgovora pa še vedno od nikoder,« se pritožujejo delavci AGROSERVISA. Radi bi čimprej postavili delavnice na prometnejšem kraju. Sedanje so preveč odmaknjene, pa tudi strehe jim manjka. Poleti in pozimi delajo na dvorišču pod sončniki, ki jih varujejo pred soncem in dežjem. Pozimi je najteže in tedaj najbolj pogrešajo pokrite in tople prostore. Komaj pol avtomobilov spravijo pod streho, polovica jih vedno ostaja zunaj. Razen tega tudi pokrite delavnice niso dovolj tople. Težko jih je ogrevati in delovni pogoji so za kolektiv AGROSERVISA v tem letnem času izredno neugodni. Sicer pa se nad poslovanjem letos nimajo kaj pritoževati. Devetmesečni plan so presegli za 21 odst., osebne dohodke za 7 odst. Močno so povečali sklade, vanje so vložili 22 odst. čistega dohodka. Povprečni osebni dohodek v podjetju je 740 N din na 195 delovnih ur. Iz lastnih sredstev bodo letos asfaltirali dvorišče in vhodno stezo do ceste. Za ureditev dvorišča so namenili 5.000 N din, za nabavo opreme pa 3.000 N din. Slabi delovni pogoji vplivajo na odliv delovne sile. V podjetju ostajajo starejši delavci, mlajši ga zapuščajo in si iščejo zaposlitev v Nemčiji. V tujino odhajajo za večjimi zaslužki in z željo po avtomobilih. Kolektiv vidi ■ V NEDELJO JE BIL v prosvetnem domu roditeljski sestanek, ki ga je sklicalo vodstvo osnovne šole BRATOV RIBARJEV. Starši so napolnili dvorano do zad_ njega kotička. Z velikim zanimanjem so sledili poročilu o delu šole, poročilu o izvenrazrednem udejstvovanju učencev in ugotovitvam ankete o tem, kaj šolarji be. ro. Rezultati o najraznovrstnejšem čtivu so marsikoga neprijetno presenetili, saj prevladuje periodični tisk naslabše vrste, in še ta večinoma v srbohrvaškem jeziku. Ve. liko truda bo še treba za usmerjanje mladih k dobri literaturi. ■ SAP LJUBLJANA — TURISTIČNA POSLOVALNICA v Brežicah obeta izletnikom lepo novoletno darilo. V decembru bodo za potovanja v Trst znižali ceno. Samo 6.500 dinarjev bo veljala voznina za eno osebo. V Trstu bodo ves mesac razprodaje sezonskega blaga Prosvetno društvo iz Kapel bo s pomočjo drugih množičnih organizacij priredilo v soboto, 26. novembra, ob 19. uri v gasilskem domu v Kapelah proslavo dneva republike in počastitev Goriškega slai'čka. Na slavju bodo sodelovali mešani, ženski in moški pevski zbor iz Kapel, kapelska godba in reci-tatorji. Po proslavi bo družabni večer. Kapelske druž-beno-politične organizacije vabijo na prireditev tudi okoliška društva in občane. D. V. V nedeljo zvečer bo v prosvetnem domu v Brežicah proslava v počastitev praznika republike. Po uvodnem govoru se bodo brežiškemu občinstvu predstavili gostje iz bratske občine Velika Plana. Amaterska dramska skupina bo uprizorila Nušičevo komedijo »Dr«. Vabljeni! perspektivo izključno v preselitvi na primernejši kraj. Denar za gradnjo bo prispevala AGROTEHNIKA, ki namerava urediti tudi trgovino z avtomobilskimi deli. Tako bo servisna delavnica dobro oskrbljena z vsem materin-lom za popravila in prihranjena bo marsikatera pot v Ljubljano. To je zasedaj še prihodnost, do katere morda le ni tako daleč. in SAP vam nudi priložnost za ugoden nakup. Izkoristite njegovo novoletno darilo! H DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE v Brežicah je imelo v nedeljo občni zbor. Bil je dobro obiskan, saj so ga sklicali v dogovoru s šolo. Prisotni so bili vsi člani, ki so predtem prisostvovali roditeljskemu sestanku. Na zboru so izvolili novo vodstvo in podelili priznanja najbolj delavnim članom. ■ V POKRITEM DELU TRŽNICE si ureja prodajne prostore kmetijska zadruga Brežice. Tam bo naprodaj sadje in zelenjava, u-redili pa bodo tudi ribarnico. Rib si gospodinje že dolgo želijo na brežiškem trgu, saj jih že nekaj let nihče ne pripelje. Zaradi tega se toliko bolj veselijo zadruge. ■ TE DNI POTEKAJO v Brežicah sestanki osnovnih organizacij ZK, kjer obravnavajo reorganizacijo ZIC. Posebna komisija je pripravila tri inačice, na podlagi katerih naj bi razen osnovnih organizacij oblikovali tudi nove občinske organe. ■ NA ČETRTKOVI SEJI predsedstva občinskega sveta ZKPO * Brežicah so se pogovarjali o pripravah na letno skupščino in ureditvi denarnega vprašanja. BREŽIŠKE VESTI m* Konference SZDL pred vrati Za delo v sekcijah, tribunah in družbenih centrih pričakujejo člani Socialistične zveze novih spodbud - Za te načrte je treba izbrati dobra vodstva NOVO V BREŽICAH TONE KNEZ Spodnje Zasavje v prazgodovini (4! Krdela bojevitih Keltov so jela zapuščati svojo pradomovino v Franciji in v Po-renju in v naglih sunkih so začeli prodirati po vsej Evropi. V več zaporednih selitvenih valovih so se razselili tja do britanskih otokov in Egejskega morja in prišli celo na obale Male Azije, čeprav maloštevilni, vendar dobro oboroženi in hitro gibljivi konjeniki so postali nevaren sovražnik staroselcev na Balkanu, v Podonavju in v Italiji. S seboj so prinesli nov način življenja, nov jezik, novo orožje in nov način bojevanja. Keltski grobovi se močno razlikujejo od ilirskih. Predvsem se spet uveljavi sežiganje mrličev in pokopavanje v žarah. Uporaba železa v tem času doseže svoj višek, saj ga uporabljajo celo za okrasne predmete. Meči so dolgi, dvorezni in skovani iz odličnega jekla. Velik tehnični napredek tega časa pomeni uporaba lončarskega kolesa pri izdelovanju glinastih posod. Prvič začne v tem času pri nas krožiti tudi novo plačilno sredstvo — keltski denar, čas od leta 400 pred n. št. pa do prihoda Rimljanov v naše kraje imenujemo mlajša železna ali latenska doba. Domači staroselci so to la-tensko kulturo, ki so jo prinesli s seboj Kelti, le polagoma prevzemali, hkrati pa so jo oplajali s prvinami svo- je lastne kulture. V veliki meri so ohranili posebnosti svojega kulturnega izročila in tako je sčasoma nastala ilirsko-keltska kultura, ki se je ohranila ponekod še dolgo po prihodu Rimljanov. Iz antičnih pisanih virov vemo, da se je v 2. stoletju pred n. št. na Dolenjskem in v Po-savju naselilo keltsko pleme Tavriskov, zadnji pa so se v 1. stoletju pred n. št. naselili v tej pokrajini Latobici, katerih ime je pozneje izpričano na rimskih napisnih kamnih. Keltski grobovi Tudi za poznavanje laten-skega obdobja v Posavju so nam v najboljšo oporo grobovi iz tistega časa. Keltski grobovi so bili odkriti v Brežicah, na prostoru sejmišča. Izvrstno ohranjeni in znanstveno sila pomembni keltski grobovi pa so bili odkriti v zadnjem času v Do-bovi, prav blizu že opisanega grobišča iz časa kulture žarnih grobišč- Suha prodnata tla v posavski ravnici so omogočila, da so se arheološki predmeti tako dobro ohranili. Tako imemo v Do-bovi primer izredne kontinuitete pokopališkega območja, saj so na tem prostoru pokopavali v času žarnih grobišč, v latenskem obdobju, v rimskem času in še danes. Tritisočletna tradicija pokopališkega območja v Do-bovi nam že sama po sebi govori o pomembnosti tega kraja v arheoloških obdobjih. Ob koncu mlajše železne dobe Kelti že gradijo načrt- ne mestne naselbine — op-pida, ki niso več samo na višinah, temVeč tudi že v ravninah. Preden smo začeli načrtno izkopavati v mestnem območju Nevioduna v Drno-vem, smo na podlagi keltskega imena tega kraja domnevali, da bomo pod temelji rimskega mesta našli ostanke še starejšega keltskega mesta. Toda večletna izkopavanja te domneve niso potrdila, kar dokazuje, da so mesto Neviodunum (v keltskem jeziku pomeni Nevio-dunum — Novo mesto) ustanovili Rimljani po prihodu v naše kraje in da so rimski kolonisti bili tudi njegovi prvi prebivalci. Latenska kultura je v svojem poznem razdobju že pripravljala tla rimskemu družbenemu redu in njegovi kulturi. 2ivi stiki naših krajev z Italijo v 1. stoletju pred n. št., tehnični in civilizacijski napredek, vse to je približe- valo takratne prebivalce Dolenjske in Posavja rimski omiki. K temu je odločno pripomogla medsebojna trgovina, kajti s trgovskimi in političnimi zvezami so si ilir-skokeltska plemena v naših krajih skušala pridobiti zaupanje in naklonjenost :na vzhod prodirajočih Rimljanov, da bi ušli kruti usodi premagancev. Rimljani so pri zaj sedbi naših krajev morali računati s kulturo in civilizacijsko stopnjo, ki so jo že v stoletjih razvili domorodni Iliri in Kelti. Temu primerno so tudi taktično in obzirno postopali pri uvajanju rimskega upravno-političnega sistema in državne religiJe; Zato tudi številne najdbe pri odkrivanju Neviodunuma kažejo prvine starega v zemlji zakoreninjenega ljudstva, ki je v tisočletnem razvoju tudi v rimskem času zapustilo neizbrisne ^Vv^nve. (Konec) Ne more biti vsakdo odbornik! Socialistična zveza v Krškem je pred začetkom živahne sezone. Izvršni odbor je že naredil načrt za akcijo pred volitvami v pred- Rudarji še niso dobili odgovora Podatki, ki so jih posredovali rudarjem na seji ob izvolitvi novega člana za so-cialnozdravstveni zbor novomeške skupščine, so med člani tega kolektiva vzbudili nemir. Podatki namreč kažejo, da je bilo v preteklem letu 512 zavarovancev in svojcev iz krške občine na klimatskem zdravljenju, medtem ko jih je bilo iz vseh drugih občin v območju tega socialnega zavarovanja le 522. Rudarji hočejo imeti javen odgovor, koliko je bilo na zdravljenju rudarjev in njihovih svojcev in koliko drugih. Zmaga senovskih nogometašev Na igrišču v Krškem sta se v nedeljo, 13. novembra, pomerili v prvensvteni nogometni tekmi moštvi krškega Celulozarja in Rudarja s Senovega. Čeprav je veljal Celulozar za favorita, je moral kloniti pred Senovčani z rezulta- stavniške organe. Na spomlad bo potekel mandat 15 odbornikom občinskega zbora skupščine in 15 odbornikom zbora delovnih skupnosti. Izbrati bodo morali tudi kandidate za tri poslanske funkcije v republiški skupščini, štiriletna doba bo potekla republiškim poslancem Jožetu Brile ju iz republiškega zbora. Stanetu Drobniču iz socdailnozdravstvenega zbora in Adamu Vahčiču iz orga-nizacijsko-političnega zbora. Na novo bo treba izvoliti tudi vseh pet zveznih poslancev. Tako števUna izmenjava poslancev in odbornikov zahteva veliko angažiranost Socialistične zveze. Zavzeti se bo morala za to, da bodo prihodnje volitve res pristen izraz volje občanov v demokratizaciji našega sistema. V novembru in decembru bodo zbori in konference v vseh krajih in to že zagotavlja občanom možnost za oceno dosedanjega dela občinske skupščine, odbornikov in poslancev ter njihove povezave z volivci in predstavniškimi organi. Iz teh razprav se bod0 izoblikovala merila za evidentiranje novih kandidatov. Po vsej verjetnosti bodo zahtevnejša od dosedanjih, kar je tudi pravilno. MED NAJVEČJIMI GRADNJAMI na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju je letos prav gotovo novi most čez Savo v Krškem. Naš sodelavec Vili Videnič je takole »ujel« spredaj starega, častitljivega lesenega očaka, ki še vedno kljubuje narasli vodi, med njegovimi stebri pa vidite obrise novega železobetonskega velikana, ki bo ponos vsega Spodnjega Posavja. Levo v ozadju: pogled na del tovarne papirja in celuloze DJURO SALAJ na Vidmu. Prepričljiva zmaga V prvenstveni tekmi CNR je domača Celulozar premagal nogometaše Polzele s 4:1 (0:1). Domačini so se na težkem igrišču znašli šele v drugem polčasu in dosegli letos prvo prepričljivo zmago. Za domače barve so bili uspešni: Ju-reoič, Stanojevič II in Klajič, za goste pa srednji napadalec. Celulozar bo prezimil s petimi točkami na predzanjem mestu. S SKROMNIMI ZAČETKI UBRATI NOVO POT V skrbeh za jutri in pojutrišnjem Senovski rudarji so povečali storilnost za tri odstotke — Njihovi osebni dohodki so za to stroko skromni, kljub temu za sklade skoraj nič ne ostane — Rudniku je usojeno kratko življenje in ljudje zaskrbljeno razmišljajo, RAZPRAVA JE POZNA, A NI ŠE NIČ ZAMUJENO Varstva ne bodo deležni vsi otroci V Krškem razpravljajo o tezah za republiški zakon o otroškem varstvu *— Republiški sklad za razvoj otroškega varstva naj bi dajal občinam posojila ali dotacije kot soudeležbo pri uresničevanju njihovih varstvenih programov — O stopnji prispevka za varstvo bi morali odločati vsako leto posebej Čeravno so teze za republiški zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku v razpravi že od junija, se je javna razprava o tem marsikje zakasnila. V Krškem se je svet za socialno varstvo in varstvo družine tudi šele pred kratkim odločil za razpravo. Vsi so menili, da je resnično potreben zakon, ki bo vseboval celotno skrb za otroke, pod katero pojmujemo zdravstveno in socialno varstvo, vzgojo in izobraževanje ter dnevno varstvo otrok. Ob tem so člani sveta analizirali stanje v domači občini in tako našli oporne točke za nadaljnjo razpravo. Sproti so se odločali za tiste teze, ki po njihovem mnenju najbolj zagotavljajo ureditev varstvenih vprašanj. Menili so, naj bi bili varstva deležni vsi otroci, ne le otroci zaposlenih staršev. Za upravljanje z varstvenimi skladi naj zakon pooblasti republiško skupnost za otroško varstvo, v občini pa občinsko skupnost. V sklad naj se stekajo sredstva iz osebnih dohodkov in iz drugih dohodkov, za katere so predpisani prispevki in davki. Stopnjo prispevka bi dolo- čali vsako leto posebej. V okviru te stopnje bi določili odstotek, ki bo zadostoval za izplačilo otroškega dodatka v republiškem skladu in za otroško varstvo. Razmerje med prispevkom za otroško vanstvo in otroški -dodatek naj bi določila skupščina SR Slovenije. Ko so člani sveta razpravljali, do katerega leta bi morali skrbeti za otroke, so menih, naj bodo te skrbi deležni otroci do 17. leta. Nadalje so se izrekli tudi za to, naj bi republiški sklad za razvoj otroškega varstva dajal posojila ali dotacije za soudeležbo občinam pri uresničevanju občinskih programov za varstvo otrok. V prihodnje naj bi prejemali otroški dodatek vsi, ki plačujejo varstveni prispevek. Vsem upravičencem naj izplačujejo otroški dodatek iz republiškega sklada. če ga bodo prejemali vsi otroci, katerih starši plačujejo prispevek za otroško varstvo, potem naj bi ga začeli izplačevati takoj in ne šele 12 mesecev po nastopu zaposlitve. Svet je imenoval komisijo, ki bo iz gornjih pripomb na- pravila poročilo in jih strnila v predloge. Komisijo sestavljajo: predsednica občinske zveze prijateljev mladine Rezika Pire, načelnik odd. za splošne zadeve in družbene službe obč. skupščine Rudi Druškovič, predsednik obč. sindikalnega sveta Edo Ko-močar, Jože Knez in Anton Kranjec. Na Senovem imajo še sedem milijonov ton premogo-vih zalog. Rudnik se bliža robu rentabilnosti, toda nove mehanizacije ne kaže več vpeljavati. Prekratko življenje mu je usojeno, da bi se investicija obrestovala. V rudniku je zaposlenih 650 rudarjev, vseh delavcev pa je 950. Storilnost so letos povečali za tri odstotke in je nad jugoslovanskim povprečjem. Transport je zadovoljivo mehaniziran, odkopava-nje premoga pa ne. V obdobju od januarja do septembra so zaslužili rudarji povprečno po 760 Ndin mesečno, kar je za ta poklic zelo malo. Kljub temu za sklade skoraj nič ne ostaja. Obeti torej niso ohrabrujoči. Vsi po vrsti se ukvarjajo z mislijo na prihodnost, ko na Senovem ne bodo več potrebovali rudarjev. Treba bo najti kruh za nekaj sto ljudi. Že več načrtov so ovrgli. Veliko so pričakovali od projekta za cementarno, ki so ga naročili 1960. leta, a je obležal v arhivih, ker v Sloveniji po novi cementarni ni potrebe. Potem so delali študije za predelavo plastičnih snovi, ki so bile in so še iskan izdelek na tržišču. Investicija bi veljala mnogo denarja, zato marsikdo dvomi, če bi bila res najbolj umestna, časi so taki, da si velikih vsot ne bi mogli .-privoščiti, zlasti še, ker je tržišče premalo raziskano in bi CELULOZA osvaja zahodna tržišča Tovarna celuloze in papirja v Krškem bo letos izvozila za 2,067.000 dolarjev svojih izdelkov — Proizvodnjo je do konca septembra povečala za 10.400 ton — Surovine si je zagotovila iz tujine, ker je lani doma zelo primanjkovalo lesa Tovarna celuloze in papirja v Krškem je v devetih mesecih tega leta povečala proizvodnjo za 10.400 ton. Do kajšen delež pri tem porastu ima gotovo boljša oskrba s surovinami. Podjetje si je rado ali nerado pomagalo z uvozom lesa. Po izkušnjah iz lanskega leta je sklepalo, da domača dobava lesa ne bo zadostovala. Iz Češke in Skandinavije je dobilo 45.000 ton lesne su- Več skrbi podmladkarjem planinstva! Mladi senovski planinci so zadnja tri leta pokazali veliko prizadevnost in dosegli uspehe, s kakršnimi se daleč okrog ne morejo pohvaliti. Prejšnja leta so prehodili samoborsko hribovje in slje-mensko transverzalo v sosednji Hrvatski ter nekaj poti po Sloveniji. Na taborjenju v Trenti, kjer je bila obenem planinska šola za mladinske planinske vodnike in gorske stražarje, je bilo letos 30 mladih Senovčanov. Kar 35 mladincev se je odločilo, da bodo letos prehodili slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana (600 km). Osvojili so že več kot 20 postojank od vseh 67, med njimi prav najtežje: Triglav, Kriške p- de. Razor, Prisoj- nik, Jalovec, že na začetku leta so krenili na Nanos (80 pionirjev), 25 pa jih je šlo iz Križ na Kriško goro, Tolsti vrh in Malo poljano do doma pod Storžičem. Mladinski podmladek vodi svojo kroniko, kamor zapisuje vse svoje delo in priznanja ljudi. Zal pa nihče razen PD Bo-hor za mlade senovske planince ne kaže več razumevanja in jih denarno ne podpre. PD Bohor pa nima sredstev, da bi dalo mladim več denarja. Prav gotovo bi morala občinska zveza za telesno kulturo pokazati več zanimanja. Vse priznanje gre staršem mladih planincev, ki so jim omogočili nabaviti najnujnej- šo planinsko opremo ter krili stroške njihovih pohodov. Zgledu bi lahko sledili tudi drugi; zavedajo naj se, da gora vzgaja človeka, da s svojo lepoto budi v mladih srcih čut za lepoto, plemenitost, vztrajnost in pogum. Več ko bo mladih ljudi navdušenih za prelepi ' gorski svet, manj jih bomo srečevali po gostiščih in neprimernih druščinah! Rešujmo mladino, dokler je še čas, starih nam ne bo uspelo! Za vzorno vodenje planinskega naraščaja v Senovem moramo pohvaliti vodnike Albino in Milana Mahovne ter tovarišice Habithovo, Kolarje-vo in Božičnikovo. RADO KOZOLE rovine. Uvoz lesa bo krilo z izvozom celuloze in papirja. Domača oskrba z lesom je bila lani zelo kritična. Primanjkovalo ni le smrekovine, ampak tudi topolovega in bukovega lesa. Gozdno gospodarskim organizacijam je tiste čase bolj kazalo prodajati les v tujino. Letos je položaj ravno obraten. Izvoz lesa ni več donosen, zato ga je doma naenkrat preveč. Na italijansko tržišče so vskočili Romuni z izredno nizkimi cenami in tako so tudi naši izvozniki prisiljeni popustiti ali pa poskusiti več sreče doma. • Tovarna celuloze v Krškem porabi letno 450.000 kubičnih metrov lesa, od tega 70 odstotkov smreke in smrekove žagovine ter 25 odst. bukve in topole. Podjetje je že pred leti navezalo poslovne stike z gozdnima gospodarstvoma Maribor in Brežice za gojitev topolovih plantaž. Vsega skupaj je zdaj zasajenih 800 hektarov površine. Tovarna si je zagotovila ves prirastek. V CELULOZI menijo, da je treba na tak način še naprej povečevati lastno surovinsko osnovo in da trenutna preobilica lesa ne bi smela nikogar zavajati. V Sloveniji bi se lahko mnogo več ukvarjali z intenzivno gojitvijo lesa. . • Tovarna celuloze v Krškem bo po planu za 1. 1966 izvozila za 2,067.000 dolarjev svojih izdelkov. 81 odstotkov vsega izvoza bo usmerila na področja s trdno valuto. Izvoz povzroča podjetju precej skrbi, saj mora biti CELULOZA spričo zaščitnih carin evropske gospodarske skupnosti za 14 odst. cenejša od drugih uvoznikov. V tovarni marsikdo pogodnija, da se to ne izplača, toda takšni pogledi so le trenutnega značaja. Pri izvozu si je treba zagotoviti perspektivo. Pri teh poslih pa je že tako, da se proizvajalci ne morejo vključiti zraven samo takrat, ko so cene zanje ugodne. Zelo pomembna je kontinuiteta izvoza. Vodstvo doživlja tudi očitke, ker sploh pristane na izvoz z »izgubo«, vendar ti niso upravičeni. O izgubi bi lahko govorili šele takrat, ko prodajne cene ne bi pokrile dejanskih stroškov, ne pomeni pa izgube že samo razlika med ceno doma in v tujini. čez nekaj časa spet lahko govorili o nerentabilnosti. Med drugim so jim svetovali kovinsko industrijo, ki pa je tudi že nekaj časa v zagati, saj se je razbohotila skoraj v vsakem večjem kraju. Ena izmed možnosti je izgradnja livarne za precizne litine. Tudi to je draga investicija. Potrebna bi bila uvožena oprema in specializacija strokovnjakov v tujini. To so le kombinacije, ne odločitve. Senovčani se bodo odločili zelo premišljeno. Rešitve tudi ne bodo mogli najti sami. Morali bodo iskati pomoč resne strokovne ustanove, da jim bo po temeljitih preučevanjih \ržišča doma in v tujini svetovala najboljše. Že zdaj vedo, da na veliko tovarno skoraj ne kaže računati. Mnogo manj bodo tvegali z majhnimi začetki. Na noge so pomagali tudi obratu LISCE, kjer so zaposlene ženske. Ta ima še možnosti za razvoj iri domačini pričakujejo, da se bo večal in zaposloval nove delavke. Za jutri in pojutrišnjem so prebivalci Senovega zelo zaskrbljeni. Rudnik je v zatonu, to vedo vsi, radi pa bi tudi čimprej zvedeli, v katero smer se bo potem razvijal njihov kraj. Zavedajo se, da se bodo morali nasloniti predvsem na lastne moči in zmožnosti, zato je previdnost toliko bolj na mestu. J. T. DROBNE S SENOVEGA ■ SNEŽNI VIHAR, ki je divjal v noči med 16. in 17. novembrom in še ves naslednji dan, je povzročil veliko škodo predvsem v rudniku. Senovo je bilo ves dan brez električnega toka. Rudnik tega dne ni dosegel niti polovice dnevne proizvodnje. ■ KLJUB VEČJIM DAJATVAM, ki bremenijo proizvodnjo, je bilo devetmesečno poslovanje rudnika rentabilno. Čeprav je bil plan proizvodnje prekoračen, so dohodki zaostajali za predvidenimi. ■ PROMETNI ZNAK ob zgor. njem delu lesnega skladišča je ves zarjavel in razmajan. Kdo ga bo popravil? ■ RUDARJI RAZPRAVIJAJO O osnutku pravilnika o varstvu pri delu v zunanjih obratih. Pripombe k osnutku sprejema upravni odbor. Preden bo pravilnik stopU v veljavo, ga bo potrdil še delavski svet. ZGLEDOV NAM NI TREBA ISKATI LE NA TUJEM Kdor zna pa zna! Tov. Slapšak iz Gor. Boštanja je imel letos v svojem sadovnjaku pridelek 35.000 kg jabolk na hektar, vendar s pridelkom še ni bil zadovoljen. V Dol. Boš tanju: »Ali veste, kje stanuje tov. Slapšak?« »Ja, veste, v teh krajih je Slapšakov več.« »Rad bi prišel k tistemu, ki ima lep sadovnjak in vinograd« »A, ifco je pa druga stvar, kar naravnost proti Gor. Boštanju, v bližini cerkve je njegova hiša.« Ljudje ga poznajo zaradi sadovnjaka, on pa živi zanj in za zemljo. »Veste, zemlja nikoli ne odpove poslušnosti, le dati ji je treba tisto, kar potrebuje. To pa je treba vedeti. Smejali se mi boste, če vam povem, kakšno je moje vodilo pri delu: usedi se, če je najlepše sonce na nebu in se kmečko delo kar ponuja, premisli in preberi, kaj strokovnjaki in praktiki povedo, in šele potem delaj! 46 let je odkar sem končal grmsko kmetijsko šolo, in čeprav nisem vseskozi obdeloval zemlje, se nisem prenehal zanimati za kmetijske knjige, za prakso in teorijo. Ko sem pred nekaj leti kot upokojenec temeljito preuredil in obnovi sadovnjak in vinograd, s."> me drugi postrani gledaii, sedaj pa jim je žal, dami niso sledili.« Kaj ne bi! 1 ha obdelovalne zemlje mu je letos bolje poplačal delo kot mnogo večja kmetija kateremu izmed kmetovalcev. Že pred vojno so bili boštanjski sadjarji znani daleč naokrog. Redno so se udeleževali tudi sadjarskih razstav. Vendar sta od. takrat vojna in čas opravila svoje. Visokodebelni nasadi starih sort, napadeni od bolezni in škodljivcev, niso dajali več dohodka in ljudje so jih prepuščali propadanju. Drugače je naredil on. Na podlagi EM IV je vzgojil niz-kodebelni nasad jablan jona-tana in koks oranžne renete. 70 arov velik nasad, ki vključuje tudi hruške, je takoj pokazal svoje prednosti. Bolj zgodaj je obrodil obrezovanje, škropljenje in obiranje pa je neprimerno lažje. Med vrstami pusti rasti travo, ki jo med letom velikokrat pokosi in pusti v sadovnjaku. Drevje je letos osemnajst-krat škropil in jesen mu je to delo bogato poplačala. Plodove je prodal podjetju »Slovenija sadje«, v najinem pogovoru pa je menil, da je preveč 5 din marže od 1 kg jabolk, ki jih dobi sevniški Kmetijski kombinat, ki prodajo samo posreduje. V vinogradu, velikem 30 arov, je naredil terase, trto pa vzgaja v obliki enojnega ribjega hrbta, da s tem izkoristi sonce na nabrežmi, med vrstami pa lahko obdeluje s konjem in škropi. Na eni trti pusti spomladi 3 do 4 šparone, zemljo pa pognoji s 30 do 40 centi hlevskega gnoja in s 3000 kg umetnih gnojil na hektar. Pridela do 150 hI vina na hektar. Taki ljudje naj bi imeli po-snemalce v vseh naših vaseh. Seveda ni treba, da bi bili vsi sadjarji. Treba se je vreči na eno stvar ali kot temu pravimo: specializirati se in iz zemlje iztisniti kar največ dohodka. Tako bo revščina vse redkejša v naših domačijah. M. LEGAN V Slapšakovem vinogradu nič več nt* pojejo težke vinogradniške motike. To delo hitreje in z manj znoja opravita konj in plug. Pridite na zbore volivcev! Prihodnji teden se bodo v sevniški občini začeli zbori volivcev, na katerih bodo odborniki poročali o volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. Z volivci bodo razpravljali o uresničevanju nalog krajevnih skupnosti v letu 1966, hkrati pa bodo sklepali o programu dela za leto 1967. Predstavniki občinske skupščine bodo predložili pregled dohodkov in izdatkov občinskega proračuna, povsod pa se bodo pogovorili tudi o odmeri davkov in prispevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje. Dnevni red je zares zanimiv in za vsakega občana zelo pomemben — zato prosi vodstvo občinske skupščine za polno-številno udeležbo! Zbori volivcev bodo v naslednjih krajih (katera naselja spadajo na posamezen zbor, je občanom že znano iz dosedanjih zborov!): Log — 4. 12.: ob 8. uri v jedilnici »Jutranjke« na Radni. Boštanj — 4. 12.: ob 7.30 v šoli Boštanj. Tržišče — 4. 12.: ob 7.30 v šoli. Telče — 4. 12.: ob 11. uri v šoli. Gabrijele — 4. 12.: ob 14. uri pri Dragu Berku. Vel. Cirnik — 4. 12.: ob 15. uri v šob na Velikem Cirniku. Kal — 4. 12.: ob 15. uri v šoli. Loka — 4. 12.: ob 8. uri v prosvetnem domu v Loki. Razbor — 4. 12.: ob 7.30 v osnovni šoli. Breg — 4. 12.: ob 15. uri v gostilni Rozman. Bučka — 4. 12.: ob 9. uri v zadružnem domu. Studenec — 4. 12.: ob 7. uri v šoli. Poklek — 3. 12.: ob 18. uri pri Mešičku v Selcah. Krmelj — 6. 12.: ob 18. uri v kino dvorani v Krmelju. Kulturno zabavna prireditev v Boštanju Aktiv ZMS v Boštanju bo v nedeljo, 27. novembra, s svojo kulturno-zabavno skupino organiziral tradicionalno zabavno popoldne v počastitev 29. novembra. Na prireditvi bodo nastopali: oktet Boštanjski fantje, ženski zbor, zabavni ansambel Akordi, trio Jožeta škober-neta s pevci in dramska skupina, ki se bo predstavila z Linhartovo veseloigro Županova Micka v režiji štem-peljnove. M. P. Malkovec — 10. 12.: ob 18. uri v zadružni kleti na Malkovcu. Blanca — 11. 12.: ob 15. uri v šoli. Drožanje — 11. 12.: ob 15. uri pri Ivanu Kožuhu v Dro-žanju. Ledina — 11. 12.: ob 15. uri pri Crniču v Ledini. Lončarjev dol — 11. 12.: ob 15. uri pri Kozmusu v Lončarjevem dolu. Jelovec — 11. 12.: ob 15. uri pri Jožetu Mavriču v Križu. Brezovec — 11. 12.: ob 15. uri pri škulju na Jablanici. Primož — 11. 12.: ob 14. uri v šoli. Šmarje — 13. 12.: ob 18. uri v gostilni »Na križišču«. Sevnica — 15." 12.: ob 17. uri v gasilskem domu. Šentjanž — 18. 12.: ob 7.30 v prosvetni dvorani. Kompolje — 18. 12.: ob 15. uri pri Zelezniku na Kom-poljah. Zabukovje — 18. 12.: ob 8. uri v šoli. Podvrh — 18. 12.: ob 15. uri pri Ivanu Jazbecu v Podvrhu. ■ OBČANI: udeležite se ■ zborov volivcev in sami od- ■ ločajte pri reševanju vseh ■ vprašanj, ki vas zanimajo ■ in od katerih je v mnogo-B čem odvisna hitrejša ali ■ pa počasnejša nadaljnja ■ ra-1 naše občine! OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA Zgledna pomoč Na pobudo občinskega odbora SZDL je podmladek Rdečega križa na osnovni šoli v Sevnici začel zbirati med svojimi vrstniki obleko in drugo, kar bi njihovi vrstniki, učenci iz revnejših hribovskih krajev, lahko še koristno uporabili. Hkrati zbirajo tudi prijave tistih, ki bi pomoč potrebovali. Doslej se jih je prijavilo čez 100. SevnFki otroci so že zbrali nekaj obleke, starši pa naj bi jih v njihovi vnemi podprli, saj se po stanovanjih valja še uporabna obleka, ki bi nekaterim prišla zelo prav. Hud problem tudi vodovodi Letošnji izbruh nalezljive zlatenice je opozoril na nevarnost, ki preti zaradi zanemarjenih vodovodov in vodnjakov Na petkovem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, ki je bil namenjen posvetu o načrtih za prihodnje leto, so ugotovili, da sta v sevniški občini le še dve strnjeni naselji, ki nimata elektrike, in štirje zaselki, do katerih ni mogoče priti z motornimi vozili. Letos so pri tem krajevne skupnosti že veliko naredile, kot smo zapisali v prejšnji številki. Opozorita pa je treba tudi na nekatere slabe plačnike samoprispevkov. Ta denar bi lahko izterjali s pomočjo občinske uprave, vendar bi bilo škoda povečevati stroške in zmanjševati učinek prispe-vanega denarja. V letošnjem letu je močnejši izbruh nalezljive zlatenice opozoril na slabo stanje vodovodov in vodnjakov. Vseh 30 vodovodov, kolikor jih je v občini, bo treba temeljito pregledati in ukreniti vse potrebno, da v bodoče ne bi bili spet vir okužb. Vodovode in vodnjake bo potrebno predvsem redno čistiti in vzdrževati. 461.900 Sdin na prebivalca Vrednost celotne proizvodnje v sevniški občini znaša letos že 16 milijard S din, kar je 29,7 odst. več kot lani. Dosedanja stopnja rasti zadnjih nekaj let je 16,5 odst. Letos se je narodni dohodek povečal za polovico, kar je občutno več kot znaša porast cen. Na prebivalca je dosegel višino 461.900 S din. Proizvodnost dela se je povečala v letošnjem letu za 11 odst., temu pa so sle dih tudi osebni dohodki, ki znašajo v gospodarstvu v povprečju 69.382, v negospodarstvu pa 76.416 S din. Manj zadovoljiva pa je stopnja zaposlenosti, saj se je šte- Seminar v decembru V sodelovanju z občinskim komitejem ZK in občinskim sindikalnim svetom pripravlja v decembru Delavska univerza v Sevnici 25-urni seminar za družbenoekonomsko izobraževanje članov kolektivov. Razpored predavanj, ki bodo obsegala področja zakonodaje, notranje delitve, samoupravljanja in še kaj, bodo določili v skladu z željami ljudi, ki jih bodo obi-' skovali. vilo zaposlenih v letošnjem letu zmanjšala za" 1 odst. To je povzročilo predvsem znižanje zaposlenosti v terciarnih dejavnostih, kar je posledica slabih prometnih zvez z drugimi kraji Slovenije. De-> lovnih mest primanjkuje predvsem za moško delovno silo. V sevniški občini za 6000 N-din prostovoljnega dela V sevniški občini je 25 krajevnih organizacij SZDL. --Mnoge so zelo delavne, posebno kar se tiče prostovoljnega dela: urejanje poti in kanalizf 'je ter drugih objektov. Po podatkih, ki jih je dala anketa ObO SZDL v Sevnici, so člani 18 organizacij opravili 27 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ko bo anketa zaključena, bo število gotovo preseglo 30.000, kar pomeni, da so občani prispevali skupnosti 6000 N din dohodka. Najbolj delavni so bili vaščani Studenca s 5100 urami, vaščani Šentjanža so jih opravili 4600, Držanjčani pa 3000. Te tri organizacije bi morale biti v spodbudo tudi drugim! »Martinov« sejem v Sevnici V soboto, 19. novembra, je bil v Sevnici zelo živahen se-manji dan. Lončarji so razstavili svoje izdelke, ki so šli dobro v prodajo. Suho robo je hvalil in prodajal znani »Ribničan« iz Sodražice. Pogrešali nismo niti trgovcev iz Zagreba, ki so prodajali konfekcijo in obutev. Na sejmu so šli prašički dobro v promet, manj kupčij pa je bilo sklenjenih za govejo živino. Ne samo na tržnih prostorih, tudi po vseh trgovinah je bilo ta dan sila živahno. Polne so bile tudi sevniške gostilne in obiskovalci so le stežka dobili toplo hrano. Tradicionalni sejem je prišel tako spet do svoje stare veljave. S. Sk. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA odobrava potrošniške kredite 1. za nabavo pohištva, 2. akustičnih predmetov, radijskih sprejemnikov, televizorjev in gramofonov, 3. gospodinjskih aparatov: hladilnikov, pralnih strojev, štedilnikov in šivalnih strojev, 4. za motorna kolesa, mopede, dvokolesa in preproge. Konferenca bo 31. decembra Na seji izvršnega odbora SZDL v Sevnici 16. novembra, so se udeleženci sporazumeli, da bodo konference krajevnih organizacij zaključili do 31. decembra. V kratkem se bo odbor sestal tudi s predsedniki krajevnih organizacij, na tem sestanku na bodo določili podrobnejši razpored. Zadnje ure vinotočev V sevniški občini bodo v bližnji prihodnosti zaprli vi-notoče, ki so jih kljub sila pomanjkljivim pogojem odpirali v preteklosti z namenom, da bi zmanjšali število .črnih' vinotočev. Tega namena pa s tem niso dosegli. Vino-toče bodo zaprle inšpekcijske službe republiškega sekretariata za gospodarstvo. Pod slepčanski grad so spadale vasi: Slepšek, Sv Križ, Ribjek, Pu-gled, Gorenja vas, Ostrožnik, Log, Martinja vas itd. Te vasi so danes v krajevni skupnosti Mokronog. V srednjem veku je sodil grad Slepšek pod Gornji Mokronog, kasneje pa pod deželsko sodnijo Otočec, kamor so spadali tudi gradovi Rakovnik, Dob, Mirna, Kot Zapuže, Grič in Lamprež. 13. GRAD GORNJI MOKRONOG Ta grad se je imenoval tudi Sončni dvorec in je bil za Valvasorja že v razvalinah. Ležal je v bližini cerkvice sv. Petra pri Trebel-nem. Prvi lastniki gradu so bili Ortenburžani, za njimi pa Mokro-noški gospodje, Oton Mokronoški je 1228 prodal grad Spanheimom. Sam pa je postal ministerial (oskrbnik). Eden mokronoških mini-sterialov je bil VVolzling, ki se leta i 1248 omenja kot oskrbnik gradu jj Spodnji Mokronog. Koroški vojvoda Bernard II. jj Spanheim je dal freisinškemu ško- fu Otonu II. 20 kmetij od svojega posestva v Gornjem Mokronogu kot odškodnino za neko škodo, ki jo je bil prizadejal škofu. Kasneje je dobil vrnjene v obliki fevda. Po smrti Bernarda II. sta si delila posest njegova sinova Ulrik III., koroški vojvoda, in Filip, oglejski patriarh. Ulrik III. je zastavil oglejskemu patriarhu grad Gornji Mokronog z dohodki 60 mark letno za poravnavo neke škode v znesku 1000 mark. Zaradi tega je oglejski patriarh Raimund della Torre po smrti Filipa zahteval od koroškega vojvode Majnharda IV., tedanjega deželnega upravitelja' na Kranj- dov ministerialov itd., ki jih je daroval pokojni Urlik III. oglejskemu patriarhu, le-temu vrne tudi gornje mokronoški grad. Toda ta grad je patriarh dobil šele po smrti Filipa Spanheima (1279). Kasneje je bil grad Gornji Mokronog v lasti Andreja Mokrono-škega, po njegovi smrti pa je 1451 pripadel njegovemu sinu Janezu Mokronoškemu. Valvasor kaže sliko gornjemokronoškega gradu že v razvalinah. Grad je stal na zaraščenem hribčku nad cesto, ki pelje v štatenberg. Za Valvasorjevih časov je bil v rokah plemenitaša Sonca z Otočca, kjer je bila deželska sodni j a za vse zahodno in južno ležeče kraje okrog Mokronoga. Gornjemokronoški grad se je P°; rušil v 16. stoletju. Spomin nanj je razvalina Varoh pri sv. Petru. V Gornjem Mokronogu je bil tik pod cerkvijo župnijski dvorec, je tudi povsem izginil. Zraven cerkvice je znamenit osarij (kostnica) v romanskem . slogu. V kripti te STA RI S101P facl Crtti yica. prosvetno društvo Svoboda, krajevna skupnost in mladina s skupnimi močim usposobili večji prostor, ki bi ga po razporedu lahko vsi uno-rablali. Na sestanku je bila imenovana tudi komisija, ki naj podrobno preuči vse možnosti. Takole ima tovarna šivalnih strojev na Mirni zaprto bližnjico na postajo kot kazen za »pomoč« v enotni akciji, v kateri naj bi destilacija Dana, tovarna šivalnih strojev in kmetijska zadruga Trebnje s skupnimi močmi popravile pot mimo mlina. (Posnetek: M. L.) sta Mercatorjevi poslovni enoti imeli za 16,9 odst. večji celotni dohodek kot lani, kar je manj, kot je znašal povprečni porast cen. Zato smo zapisali, da se količinski obseg prodaje ni povečal. Kot nam sporoča uprava Mercatorja, se je v zadnjih mesecih stanje občutno spremenilo. Nova trgovina na Mirni, ki je stala 40 milijonov S-din, predvsem pa v moderno blagovnico preurejena Groskova hiša v Trebnjem, za kar je podjetje porabilo 90 milijonov S-din, že kažeta vpliv na povečanje prodaje. Denarni obseg prometa se je v letošnjem septembru povečal nasproti lanskemu za polovico, čeprav se število zaposlenih ni povečalo. Kupci hvalijo postrežbo in usluž-nost, kar velja zlasti za obe novi trgovini, ki sta dobro založeni z raznovrstnim blagom. Trgovsko podjetje Mer-cator je začelo preurejati trgovine tudi v Dol. Nemški vasi, na Pristavici in v Vel. Gabru. Ocenjevalna vožnja AMD Trebnje AMD Trebnje je nedavno priredilo društveno ocenjevalno vožnjo na progi Trebnje—Pristava, kjer je bil 300 metrov pod Partizanskim domom cilj. Kljub slabemu vremenu je prišlo na start precej tekmovalcev. Nepričakovano je zmagal Darko Novak iz Trebnjega, drugi je bil Stane Kolenc, tretji pa veteran društva Franjo Brulc iz Mirne. Vsi udeleženci so dobili diplome. D. B. kapelice je na stotine človeških kosti, ki so jih izkopali iz grobov okrog cerkve in jih spravili v kostnico. Ljudje pravijo, da je tu ma-ševal sv. Metod na poti v Rim v 9. stoletju. . GRAD ČRETEŽ Grad leži že na povirju Radulje, ki teče v Krko. Ker je v bližini Mokronoga, ga naj tu opišem. Njegove razvaline stoje na strmem pobočju Trebelskega gričevja tik nad Laken-skim potokom. Obstaja gornji in spodnji grad. Grad je bil v zgodnjem srednjem veku znano gnezdo roparskih vitezov, ki so plenili pod gradom vozeče trgovce. Stari čreteški grad je sezidan v obliki širokega stolpa z zelo debelim zidovom iz rezanega kamna. Na vrhu stolpa je bil mostovž, odkoder je lep razgled proti Krški dolini in tja do Slemena na Hrvatskem. S stolpa, v katerega si prišel po mostu, so lahko obstreljevali sovražnika, kar je bilo važno zlasti v turških časih. Grad so imeli čreteški gospodje. V letu 1346 sta tu bivala brata Leopold in Greiff. Kasneje je znan čreteški gospod Henrik, ki se je 1420 poročil z Uršulo, hčerjo Nikolaja pl. Gallenberga. Kdaj je bil sezidan novi ali gornji grad, ne vemo. Ta grad je bil večji in je imel pravokotno tlorisno podobo z osrednjim večjim dvoriščem. Bil je dvonadstropen. V okolici gradu je bilo mnogo divjačine vsake vrste. Poleg gradu so bili lepi vrtovi in sadovnjaki. Gornji grad je bil povezan s spodnjim po podzemeljskem hodniku s skrivnim izhodom. Leta 1378 se omenja Fric pl. čreteški, ki je na turnirju premagal Rudolfa pl. Svibenskega. Kasneje je prišel grad v posest avstrijskega vojvoda Leopolda Lepega. Mnogo kasneje so pridobili grad oglejski patriarhi, celjski grofje, nato pa baron Khreug. Ta rodbina je bila dolgo lastnica gradu. Po smrti zadnjega moškega potomca barona Krištofa Khreuga je grad podedoval Baltazar pl. Lamberg. Nato sta grad dedovala sinova Viljem in Hans pl. Lamberg, potem Katarina pl. Lichtenstein in Polixena pl. Buchheim. Kasneje (1587) je postal Viljem pl. Čreteški edini lastnik gradu. Za časa Valvasorja je bil gospodar gradu Janez Harvart grof Lamberg, nato pa njegovi potomci. V spodnji grad (stolp) je v drugi polovici 18. stoletja udarila strela in ga zažgala, da je pogorel. Ostalo pa je močno zidovje stolpa. Ljudje so to imeli za kazen božjo, kajti pripovedovali so, da so tam mučili tlačane in jih metali na dno stolpa, kjer so obležali mrtvi. V novejšem času je imel grad neki Ravnikar, ki je na trg v Mokronog vozaril prodajat zelenjavo in cvetlice. Imel je oslička, ki je to rad ali nerad, opravljal v veliko veselje trških otrok. Za Ravnikarjem je gospodaril na čretežu neki Berdajs. Danes je grad že skoro povsem porušen, ker ga že dolgo ni nihče popravljal. 1BI NOV i Podatki o prodaji v drugem polletju kažejo, da je trgovina že prebrodila krizo, ki jo je občutila po reformi, saj je kupna moč prebivalstva že začela naraščati. Z modernizacijo trgovin, ki imajo večjo izbiro, pa se zmanjšuje tudi odliv kupne moči v večja mestna središča. Lasten avtobus -CENEJŠE? Ker so nastopile težave s prevozom otrok iz podružnične šole na Trebelnem v popolno osemletko v Mokronog, so na občinski upravi v Trebnjem začeli razmišljati, da bi občina kupila avtobus za prevoz šolskih otrok, ki bi ga, predvsem v času počitnic, lahko uporabljali tudi v druge namene. Zastopniki občine so se pred kratkim že seznanili z izkušnjami v sosednji sevniški občini in pravijo, da bi bila takšna rešitev tudi v trebanjski občini najbolj gospodarna. ti ., ,r rfthabaJsasn obod vse Za sodoben vrtec še 7 milijonov Da bi lahko uredili sodobne prostore za otroški vrtec v novem bloku v Trebnjem, je potrebnih še skoraj 7 milijonov S-din. Vrtec bo v pritličju, v katerem so bih po prvotnem načrtu predvideni samo poslovni prostori in je del tega prostora občina kasneje odkupila za bodoči otroški vrtec. Za dodatno preureditev, kuhinjo in jedilnico v kletnih prostorih, se bo površina vrtca občutno povečala, za to pa bi potrebovali še precej denarja. V Trebnjem ni podjetja, ki bi pomagalo premostiti to oviro s posojilom, zato bo potrebno najti drugo rešitev. Kaže, da bo gradbeno podjetje Pionir pristalo na to, da naredi dodatna dela na kredit, ki bi ga občina odplačala v letu dni. organizacij v občini, vendar se temu pozivu do roka (20. novembra) niso odzvale. V sodelovanju s sindikatom bodo zastopniki odbora obiskali delovne organizacije in poskušali na osnovi medsebojnega dogovora zagotoviti denar za darila. Zavarovalnica naj več prispeva v gasilski sklad! V trebanjski občini znašajo letos dohodki občinskega gasilskega sklada komaj dob. ra 2 milijona Sdinarjev, kljub temu da je velika potreba po sodobii gasilski opremi pri vseh 26 gasilskih društvih, ki delajo v občini. Vsa društva premorejo le dva uporabljiva gasilska avtomobila, vsem po vrsti pa primanjkuje sodobne opreme. Po zaslugi dobre preventivne dejavnosti teh društev in upravnega organa na občinski skupščini je bilo letos v trebanjski občini le 5 požarov, ki so skupno povzročili 3 milijone Sdin škode. Na občinski upravi menijo, da bi morale zavarovalnice nameniti gasilcem večji odstotek zavarovalnih premij, saj dobi gasilski sklad zdaj le 4 odst Turistična postojanka na Veseli gori Krajevna skupnost in turistično društvo iz šentrupe rta nameravata urediti del pritličja gradu na Veseli gori v turistično postojanko, ki bi imela kuhinjo, točilnico, lovsko sobo in še posebno sobo. Zaenkrat imajo na voljo dva milijona S-din, sodobna ureditev pa bi stala precej več. Prostore bodo začeli preurejati spomladi. Verjetno bi bilo najbolje, da bi upravljanje prostorov prevzela restavracija Dana, ki bi sama lahko prispevala tudi del denarja za dograditev. sprejema in oddaja vaše želje Pismo iz Aleksinca »Preko našega priljubljenega tednika pozdravljamo za letošnji 29. november vse domače in mladino v domačih krajih ter jim želimo še mnogo uspehov in zadovoljstva. Srečko Zaje iz šmihela pri Žužemberku, Karel Kmet iz Gor. Sušic, Jože Zagore in Anton Lužar iz Šentjerneja, Ivan Krakar iz Šmarjete, Janez Vovk iz Soteske, zdaj vojaki v Aleksincu.« TREBANJSKE IVERI ■ DOPOLNILI SO VOZNI RED. Prejšnji teden sta uslužbenca podjetja GORJANCI iz Novega mesta končno dopolnila vozni red v vitrini, ki je bil pomanjkljiv in ni imel zabeleženih vseh prog, kar je potnike zelo motilo. Kot sta za. trjevala, je vozni red stvar turističnega društva, češ da je društvo prejelo od njih v te namene tudi denar, človek bi mislil, da je vozni red stvar avtobusnega podjetja prej kot turističnega društva, pa kot kaže, ni tako. ■ PRIPRAVE ZA PROSLAVO. V ponedeljek sta se v Trebnjem sestala stalni odbor Gubčeve brigade in občinski pripravljalni odbor za proslavo 25-obletnice Gub-čeve brigade. Na sestanku so se dogovorili za program, ki ga bo treba temeljito pripravita. ■ PRESELILI SO SE. Prejšnji teden se je preselila trgovina Kmetijske zadruge v Trebnjem, ki pre. skrbuje kmetovalce z reprodukcijskim materialom, v mnogo večje in primernejše prostore v zadružnem domu, ki jih je imelo doslej' v najemu podjetje MERCATOR. V trgovini vedo povedati, da po običajnih .suhih' mesecih promet ni tolikšen, kot je bil ponavadi v tem času. Na prodaj imajo tudi traktor znamke Zetor, ki si ga obiskovalci lahko le pobožno ogledujejo, saj stane brez priključkov 2,900.000 Sdin. »Ce bi bil milijon manj, bi ga kupil, tako pa se mi zdi neumno, da bi plačeval v ceni tudi tolikšno carino. Jaz bom kot kaže, še kar s konji za brazdo ho. dil, mogoče bo moj sin lahko sedel na tem rdečem vragu«, je rekel kmet, ki je nakupoval v trgovini. ZAČELE SO SE KONFERENCE SZDL Povsod predvsem komunalna vprašanja Prejšnji teden so se v novomeški občini začele letne konference Socialistične zveze, na katerih občani razpravljajo o dejavnosti organizacije, volijo nova vodstva krajevnih organizacij oz. občinske konference, hkrati pa evidentirajo možne kandidate za odbornike občinske skupščine oz. poslance skupščinskih teles. Ker tečejo hkrati tudi zbori občanov v krajevnih skupnostih, je prav na teh zborih glavni poudarek na komunalnih vprašanjih. Poglejmo, kako so minile prve konference na našem področju. Razprave so bile povsod živahne, srečanja članov organizacije pa tudi razgibana in plodna. POLJANE: razprava o kmetijstvu V Poljanah so se pogovarjali predvsem o kmetijstvu, razen tega so krajevna komunalna vprašanja dobila vi- Jože Mlinaric: J*V»VALVASOR O NOVEM MESTU S Litšta i-kv'A so poskušali Novo mesto zavzeti, bili pa so odbiti; pometli pa so vse okoli mesta z metlo uničevanja in tako so drugi kraji morali ostreje občutiti trgajoče kremplje divjih zveri: požigali so vasi, trge in mesta, ubogim ljudem rušili hiše, davili može in žene, otroke natikali na plotove ali jih ob zidu raztreščili, neoborožene ljudi zabadali ali jih s sabljami sekali, bogate ljudi pa so vezali in segnali skupaj kakor pse ter jih tako zvezane gnali pred seboj v suženjstvo. Toda kakor smo že povedali, od Novega mesta so bili odbiti. Zgodilo pa se je to tedaj, ko je bil Ali paša s svojimi 10.000 možmi na Koroškem tepen, pri tem jih je bilo 7000 pobitih, vendar je tudi kristjanov, če ne računamo ranjencev, 6000 mož obležalo na bojnem polju. Leta 1547 so Turki dvakrat prišli pred mesto in so vse, kar leži v okolici, uničili. Pa koliko gorja je Novemu mestu napravil ogenj! Tako je pred pustom v letu 1576 mesto do tal pogorelo. V letu 1583 je ta nenasitni požeruh pogoltnil še to, kar je od prejšnjega požara še ostalo in kar je bilo na novo pozidano. 1 • Leta 1605, na dan 3. oktobra, je ogenj zajel trg in upepelil preko šestdeset hiš. Ja, ni še dolgo tega, leta 1664 je to mesto moralo na žalost najhuje občutiti ognjeno šibo, ko je s franči-škanskim samostanom in cerkvijo vred l izvzemši nekaj malih hiš) skoraj do tal pogorelo. Nič manj škode ni prizadejala ljudem tega mesta nesrečna kuga, kakor hišam uničujoči ogenj. V letu 1578 in prav tako v letu 1590 je pobrala mnogo ljudi in jih pri življenju pustila tako malo, da je na trgu pognala trava tako visoko, da bi jo lahko .$ koso kosili V ietu 1625 je kuga v Novem mestu pogubila štiristo oseb. Ko pa se je pisalo leto 1648, je kuga zapisala tu v mrtvaško knjigo le osemnajst oseb ter jih tako izbrisala iz števila živih. Ker je mesto pretrpelo toliko škode, je zdaj začelo močno propadati in vsemu temu so se pridružile še druge neugodne reči. Pred ustanovitvijo Karlovca je bilo mesto v najlepšem razcvetu in slavni deželni stanovi so imeli tu svoje skladišče. Tu so izplačevali tudi obmejno vojaštvo, in ker so zdaj tudi še to mestu odvzeli, so ljudje izgubili precejšen zaslužek za vsakdanji kruh. Da, preden je Turek osvojil Kanižo, je bila tu zaloga trgovskega blaga in tako so z onim mestom od tod na veliko trgovali. Kljub vsemu temu pa je Novo mesto na Kranjskem za Ljubljano najbolj imenitno mesto in je še pred njim imelo pravico krvnega sodstva. Dobrih ustanov tudi ne manjka, čeprav mesto ne živi več v prejšnji blaginji. Na nedeljo pred godom sv. Gola volijo meščani mestnega sodnika, a na sam god ga potrdijo in dati mora prisego zvestobe. Na dan nedolžnih otrok oddajo meščani izpraznjena službena mesta in jih izpolnijo z novimi ljudmi. Tu so tudi tri lepe apoteke, kjer opravljajo službo sposobni lekarnarji in trije zdravilni doktorji. Novo mesto ima tudi pet velikih žegnanj ali letnih sejmov, na katere priženejo s Hrvaškega veliko glav različne živine, posebno volov in konj. Prvi semenj je na nedeljo po sv. Antonu v januarju, drugi na praznik sv. Filipa in Jakoba 1. maja, tretji na nedeljo po sv Jerneju, četrti na god sv. Luke in peti na prvo nedeljo v adventu. Nekoč so bili tu v Novem mestu tudi protestanti; tako so v letu 1567 meščani sprejeli Jurija Vlahoviča za svojega predikanta, ker pa mu prost in kapitelj v nobeni cerkvi nista dovolila pridigati, je pridigal v hiši gospoda Scheuerja. Preden pa se od Novega mesta poslovimo, se moramo ozreti še na bližnjo okolico. Ta je zelo rodovitna, ima lepa polja, silno veliko sadnega drevja in tu uspeva tudi dobro vino. ki ga na splošno imenujejo cviček. V mestni okolici stoje tudi drug poleg drugega lepi gradovi in miljo od tod je topli vrelec, imenovan Toplice. Tik pred mestom stoji prijazen dvor, po imenu Kamen, ki je bil prej last gor-poda Dergančiča, zdaj pa je last gospoda Janeza Krstnika Ganserja, znanega zdravilnega doktorja, ki ga je lepo in čedno obnovil. Ne-i^leč od mesta stoji tudi dvor, imenovan Slat-nik, či rar lastnik je gospod Jurij Khern. Zdaj je mesto deželnoknežje. KONEC dno mesto. Izvolili so novo vodstvo krajevne organizacije, ki jo bo vodil Jože Avguštin, tajnik pa bo Jože Bučar, član občinske konference je postal Jože Bučar. Občani so predlagali za možna kandidata za občinsko skupščino tudi Franca Markoviča in Ferda Heferla. Občinski odbor SZDL je zastopal Ko-stja Virant. HINJE: vso skrb družbenim službam Tu so občani namenili razpravo nekaterim nerešenim vprašanjem s področja družbenih služb. Predlagali so, da bi dokončno uredili vprašanje stanovanj za prosvetne delavce in uredili zdravstveno službo. Pri teh načrtih so doslej imeli že več ali manj sreče, prav gotovo pa jih bodo lahko do kraja uresničili, če bodo znali izkoristiti lastne moči in jih pravilno usmerjati. Za predsednika so ponovno izvolili Janeza Skubeta, tajnik pa je Tone Skufca. Za člana občinske konference so izvolili Cirila l'ape/.a. Občinski odbor SZDL je zastopal Dušan Zupane. DVOR: hočemo svojo Krajevno skupnost! Občani na Dvoru so živahno razpravljali na konferenci, ki je pokazala resnične kvalitete in potrdila, da dvorska organizacija zares dobro dela. Imeli so o čem govoriti, saj so v dveh letih marsikaj uresničili. Tokrat so predvsem razpravljali o svoji bodoči krajevni skupnosti, ki ima po njihovi presoji vse možnosti za uspešno delo. Razprava je ponovno dokazala, da so krajevne skupnosti v samoupravnem sistemu že našle svoj prostor. Za predsednico so ponovno izvolili Slavko Andrejčič in jo hkrati izvolili tudi v občinsko konferenco, tajnica organizacije" pa je Edica Petruna. Za možne odbornike občinske skupščine so predlagali kar sedem občanov: Dušana Možeta, Albina Jakliča. Viktorja Vovka. Franca Primca, Slavko Andrejčič, Jožeta Knafeljca in Mirka Reparja. ----- Občinsko skupščino SZDL sta zastopala Kristina Plut in Tone Po-črvina. DRGANJA SELA: najprej čisti računi -potem pa naprej! Na konferenci so posvetili glavno skrb staremu problemu: nedo-zidani šoli. Kljub precejšnji pomoči skupnosti do danes vendarle še niso mogli urediti prostorov, ki naj bi bili namenjeni samo za družbene namene. Zanimivo je, da je material v glavnem že zbran. Delo pa vendarle ne gre naprej, ker je gradbeni odbor dovolil, da so občani material raznesli, zdaj pa ni nikogar, ki bi ga spravil nazaj! Javnost lahko sama presodi, kdo bi to moral urediti! — Predsednik KO SZDL je postal Jože Boh, tajnik pa Ivan Pugfetj; krajevno organizacijo bo zastopal na občinski konferenci .lože Avsenik stan [Si, Konference sta se udeležila Franc Kotnik in Slavko Dokf. ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU: kaj dela krajevna skupnost? Razprava občanov je tu pokazala, da z delom krajevne skupnosti niso zadovoljni. — Opozarjali so, da so pripravljeni sodelovati, da jim pa manjka organizatorjev. Ker je v tem delu občine res precej odprtih komunalnih vprašanj, je prav gotovo, da bodo šmihelčani iskali korist v dobrem delu bodoče krajevne skupnosti. Več opore bodo morali vzeti tudi iz lastnih moči. saj j.h nimajo malo! Predsednik organizacije bo zdaj Jože Uršič. tajnik pa Miro Lilik. Za člana občinske konference je bil izvoljen Jože Urš;<". B1RĆNA VAS: spat komunalna vprašanja Razpravo na letni konferenci v Birčni vasi bi lahko primerjali z razpravo v odboru krajevne skupnosti. Razumljivo je, da so občani poudarili predvsem vprašanja, ki jih najbolj težijo. — Vsa pa sodijo na področje komunalnega dela. Pozdraviti je treba njihovo pripravljenost, da bi rešili odprta vprašanja kar najhitreje. To je tudi pogoj za nadaljnjo boljšo družbeno dejavnost. Na konferenci so izvolili desetčlanski odbor; v občinski organizaciji jih bo zastopal Franc Ilar. Občinski odbor SZDL je zastopal Miha Po-črvina. L0ĆNA-MAČK0VEC: večjo skrb programu organizacije Na konferenci so razpravljali o kmetijstvu, o sredstvih starega krajevnega odbora in o programu krajevne organizacije SZDL, ki naj bi zajel vso dejavnost, s katero se že zdaj ukvarja organizacija. Ni se treba bati, da bi bili na področju Ločne in Mačkovca brez dela. Za predsednika so izvolili Antona Darovca, tajnica in članica občinske konference pa je postala Kristina Rifelj. Zastopnik občinske skupščine SZDL na konferenci je bil Jože Plavc. S. DOKL Vojaki bodo svečano proslavili dan republike Ves garnizon »Milana Majc. na« se marljivo pripravlja na svečano proslavitev dneva republike. Na vsakem koraku je čutiti predpraznično razpoloženje. Razen zidnega in ilustriranega časopisa ter svečano okrašenih prostorov pripravljajo mladd vojaki tudi bogat program športnih prireditev in šahovskih tekmovanj. Zabavni del proslave pripravljajo vojaki iz enote majorja Slavka Bavčarja. Za to priložnost se učijo tudi recitala borbenih, ždvih in ohrabrujočih besed o vstaji, stradanju in herojstvu naših narodov v bitkah po vsej Jugoslaviji. Posebej je treba opozoriti na Boška škoriča v vlogi Nikoletine Bursača in na Bratdvoja Vulina v vlogi Jovice Ježa. Drugi del programa je posvečen izvajalcem narodnih in zabavnih melo- dij. Vojaki bodo peli makedonske, dalmatinske, bosanske in druge pesmi jugoslovanskih narodov. » V dosedanjih pripravah so se posebej izkazali naslednji vojaki: života živkovič, Vito-mir Kuzmanovič, Miodrag Vasic, Bino Ferizaj, Boško ško-rič, Brativoje Vulin, Božidar Cvetkovič, Miobor Stošič, Ko-sta Stamenkovič, Slobodan Kovačević, Borislav Milošević in drugi. A. KORDIC Čestitka za dan republike Iskrene čestitke za dan republike pošiljajo vsem domačim, sorodnikom in prijate, ljem ter mladini domači fantje, ki služijo vojaški rok v Zadru. Jože Lovšin, Mirko šega, Janez Tomšič. OB JUBILEJU NA GRMU Delovni sestanek kmetijskih šolnikov Zaskrbljeni ob težavah kmetijskega šolstva Ob 80-letnici kmetijske šole na Grmu je bilo v soboto, 19. novembra, veliko zborovanje učiteljev slovenskih kmetijskih šol. Udeležili so se ga tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine, republiških organov in organizacij ter drugi. Zborovanje je začel ravnatelj grmske srednje kmetijske šole inž. Niko Rihar s slavnostnim nagovorom, v katerem je okoli 60 navzočim predstavil grmsko šolo in njeno zgodovino od ustanovitve 1. 1886 do jubilejnega letošnjega leta. Spomnil se je ' tudi nekaterih ravnateljev in odličnih predavateljev, ka- Zapustil pismo in mladoletne otroke V nedeljo, 13. novembra, je odšel neznano kam Franc Pire iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju. Zvečer, ko je bila njegova žena pri sorodnikih, je še nakrmil živino, se ppnivi] v najslabšo obleko in čevlje, napisal poslovilno pismo in izginil. Domnevajo, da je naredil samomor, čeprav nihče ne ve za vzrok. Kot je pel 'dala žena, je bil že nekaj časa sam vase zaprt. Menda ji je tudi rekel, da bi sama bolje gospodarila. Do zdaj ga kljub prizadevanju nivo našli. Pire je oče treh mladoletnih otrok. P. M. terih prispevek za razvoj kmetijstva na Dolenjskem stoji zapisan na prvem mestu. Nato je predsednik skupnosti slovenskih kmetijskih šol inž. Branko Lovše spregovoril o problemih kmetijskega šolstva. Ko je govori! o zaslugah šol pri razvoju kmetijstva, je poudaril, da je treba grmsko šolo postaviti na eno prvih mest v Sloveniji. To je veliko priznanje za vse prizadevanje, ki ga ;e kmetijska šola na Grmu pokazala od obstoja, skozi vsa huda leta vojne in po vojn;. 2al te«a ne znajo ceniti vsi dejavniki in se zdi, da tudi družba odmika pogled od grmske šole in drugih kmetijskih šol. ki jim pa ni ravno z rožicami postlano. To ima posledice; šole so v nezavidljivem položaju. Mnogim šolam so bi!a vrhu te™a zmanjšana ali odvzeta posestva, kar pomeni, da so jim bila vzeta učila. Inž. Lovše je zatem omenil, da so bile ob reorganizaciji kmetijskeeu šolstva ukinjene gospodin i-ske šole, s čimer je bila kmečkim dekletom vzeta možnost, da bi si še nadalje doma pridobivale znanje, zato so ga šle mnoge iskat v tujino. Izobraževanje kmečke mladine bo treba kljub vsemu znova postaviti na trd-ne noge, to nalogo pa naj bi prevzele kmetijske šole. »Zelo težko pričakujemo novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, saj upamo, da bodo takrat rešeni nekateri hudi problemi,« je rekel na koncu inž. Lovše. Vse te misli in dognanja je zajela tudi resolucija, ki jo je na zborovanju prebral tajnik skupnosti kmetijskih šol inž. Friderik Degen. v njej zahtevajo, naj bi ustanovili nekaj gospodinjskih šol, kmetijska šola v Poljčanah pa naj se ukine. Vozniki na izpitu Do 16. novembra je opravljalo pred izpitno komisijo v Novem mestu vozniške izpite '5()a5 kandidatov, okoli 250 pa jih je še prijavljenih. Vozniki so se bolj slabo odrezali, saj jih je 65 odstotkov pri izpitih padlo. Letos so opravljali izpite predvsem za A in B kategorijo, število voznikov se je v zadnjih letih zelo povečalo. Lani je vozniške izpite raznih kategorij oprav-'jalo le 2348 kandidatov. OBVESTILO Dolenjske banke in hranilnice Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto obvešča vse svoje komitente in druge stranke, da bo v ponedeljek, 28. novembra, poslovala za stranke od 7. do 11. ure in ne v popoldanskem času. V četrtek. 1. decembra, pa bo poslovala za stranke dd 7. do 11. ure in v popoldanskem času od 14. do 17. ure. Novomeška kronika j OSVESTILO Obveščamo, da po sklepu sveta delovne skupnosti i uprave občinske skupščine I Novo mesto z dne 28. 10. I 1966 uprava občinske skup-| ščine v ponedeljek, 28. no-I verohra 1 ne bo delala. jI Ta čas bodo delavci na-| domestili v sredo, 30. 11., Iin v soboto, 3. 12. 1966. IZ SKUPŠČINSKE PISARNE ■ GLASBENA ŠOLA priredi jutri, 25. novembra, ob 20. uri v prostorih Dolenjske galerije drugi abonmajski koncert. Nastopila bosta violinist Vladimir Skeriak in pianist Marijan Lipovšek. Med dru gimi deli, ki jih bosta izvajala, bodo za poslušalce še zlasti zanimive Paganinijeve skladbe, dela Prokofjeva in Gershwina. Isti dan bo ob 1G.30 mladinski končen v Prosvetnem domu. ■ GOI5I, KJER M TREBA, pravijo tisti, ki vidijo svetilko pred vhodom na kopališče Loka goreti tudi ob 14. uri popoldne, medtem ko je zdravstveni dom ponoči skoraj v temi. Jenkova in Detelova ulica sta temni, nekaj «=labotn" svetlobe prihaja le iz bližnle S°id-love ulice. ■ NENADNI SNEG V PREJŠNJEM TEDNU je izdatno posp v1 prodajo škornjev, galo* in tudi bund. V trgovinah z obutvijo je bil velik naval in je škornjev kmalu začelo zmanjkovati. Lepe bunde pa imajo še na za'ogi v trgovini »Tekstil« ■ KO JE PRETEKLO SREDO SNKG zametel ceste in pločnike, so se pešci le s težavo prebijali. Le kolektiv Mladinske knjige je takoj odstranil debelo snežno odejo pred svojo trgovino, medtem ko drugi trgovci tega niso pravočasno storili. B KAKOR VSAKO LETO so tudi letos že pred nastopom zinio pokrili z deskami vodnjak na Glavnem trgu in pa spomenik, se sreča, da je bilo delo opravljeno že pred snegom! ■ KOŠAKOVA GOSTILNA je bila zaradi popravil in prenavljanja nekaj časa zaprta. Ki'kor smo zvedeli, pa bodo še pred prazniki gostišče spet odprli: 28. novembra bodo začeli gostom streči. ■ V NOČI OD U. na 15. NO- VEMBER so z!:kovci vlomili v prostore Gla-.bene šole in odnesli magnetofon, vreden okoli 300.000 dinarjev. Upamo, da jih bodo bhalU izsledili! tS ŽIVILSKI TRG JE BIL v ponedeljek razmeroma dobro založen Rlede na slabo vreme, vendar P* so se gospodinje jezile zaradi visokih cen nekaterih živil. Solato prodajajo v trgovinah po 2R0—."00 din kilogram, na trgu pa je glavica solate, ki je tehtala 10 dkg. veljala 100 dinarjev. Tudi jajc ni bilo mogoče kupita izped 100 din. Smetano v skodelicah so prodajali o° 280 din, sirček po 500 din kilogram, kislo zelje in repo po 1"JJ din, zelje v glavicah po okol' ■» din. motovileč na merice po }yy dinarjev, jabolka po 250 din kilo* gram itd Pogovor z zdravnikom Sladkorna bolezen Diabetes ali sladkorna bolezen zajema zadnje čase precej več bolnikov, kakor si navadno mislimo. Porast te bolezni opažamo v vseh deželah, kjer se je dvignila življenjska raven, največ pa je te bolezni v mestih. Posebno to velja za osebe v drugi polovici življenja, ko se zaradi dobre hrane in premajhnega gibanja začne nabirati v telesu preveč maščob in se jim zato teža preveč poveča, če zboli mlad človek, je bolezen mnogo nevarnejša, kakor pa če zboli oseba, kateri se je najnežnejša doba že precej odmaknila. čeprav je vzrokov za bolezen lahko precej, je dejstvo, da se sladkorna bolezen razvije, če se iz tega ali onega vzroka pokvarijo posebni otočki v trebušni slinavki, ki so v bistvu žleza z notranjim izločanjem in izločajo naravnost v kri hormon inzulin. Ta hormon uravnava v zvezi z drugimi mehanizmi v našem telesu izkoriščanje sladkorjev v celicah, če torej tega hormona ni ali pa ga je premalo, se razvije sladkorna bolezen, v krvi in v urinu se pojavi sladkor, ki ne spada tja. V krvi je vedno določen procent sladkorja, ki pa seveda ne sme biti presežen, prav ta presežek pa se pojavi, če se razvije sladkorna bolezen. V urinu pa sladkorja normalno ne sme biti, če je, je sum na sladkorno bolezen. Najbolj pogosti znaki za sladkorno bolezen, ki jih spozna že sam bolnik in jih tudi pove zdravniku, so žeja in včasih huda lakota ter pogosto tiščanje na vodo. Tak bolnik mora piti vodo kar naprej čez dan, pa tudi ponoči vstaja in hodi pit vodo. Prav tako ga tišči na vodo kar naprej, ponoči in podnevi, izloča pa kar precej urina. Bolnik je tudi lačen, vendar ta znak ni vedno prisoten, vsaj ponoči običajno ne je. Pri pregledu sladkorja v krvi in sladkorja v urinu je diagnoza poleg drugih znakov jasna. Zdravljenje sladkorne bolezni je strogo individualno. Bolnik mora imeti posebno dietno hrano, ki mu jo predpiše zdravnik z ozirom na stanje njegove bolezni, starost, spol, delo in druge pogoje. Predvsem mora izločiti iz hrane sladkor, med, džem, marmelado, sladkarije, točno določiti količino kruha, testenin in krompirja. Namesto sladkorja Uporablja bolnik za sladkanje saharin, če je potrebno, mora bolnik dobivati injekcije inzulina, to je hormona, ki mu manjka in sicer spet strogo individualno. Injekcije si navadno daje bolnik sam. Uporabljamo dve vrsti inzulina in sicer kristalni inzulin in protamin cink inzulin. Približno pol ure po injekciji kristalnega inzulina je že efekt. Drugi inzulin deluje počasneje, toda dalj časa. Nekateri bolniki potrebujejo drugo zdravilo npr. tolbusal, diabenese in podobno. Vsi pa jemljejo vitamin B, ali aneurin, ker je ta pri sladkorni" bolezni v telesu nujen. Sladkorna bolezen je izrazito trajna bolezen, zaradi tega zahteva od bolnikov dosti discipline, odrekanja določenih navad in prilagoditev na svoje stanje. Bolnik, ki ima sladkorno bolezen, je v nevarnosti, da se mu razvijejo kakšne nevšečne komplikacije, še najbplj nedolžno je srbenje kože, turavost in vnetje dlesni. Zaradi bolezni se razvije arterioskleroza ali poapnenje žil huje in prej kot pri ljudeh, ki niso sladkorno bolni. Posebno pri starih ljudeh pride do odmiranja prstov ali kakih drugih delov stopala, kar ima za posledico odrezanje noge. Sladkorno bolni večkrat zbole na išijasu in vnetju živcev sploh, kar je pomanjkanje vitamina B, Pojavijo se tudi okvare na očeh. Vsaka okužba s kužnimi klicami je lahko nevarna, ker se te čudovito razmnožujejo na tkivu, ki je prežeto s sladkorjem. Zato pri sladkorno bolnih toliko pljučnic, bronhitisov, vnetij ledvic, turov in drugih bolezni, ki jih povzročajo kužne klice. Najnevarnejši komplikaciji pa sta diabetična koma in hipoglikemična koma. Oboje je nezavest s težkimi znaki in nevarnostjo za življenje. Pri diabetični komi je v telesu Preveč sladkorja, pri hipoglikemični pa ga je premalo. Prva nastane, če bolnik zdravljenje opusti, druga pa, če si je vbrizgal preveč inzulina. Jasno je, da vsaka nezavest potrebuje zdravniško pomoč, vendar je prav, če znamo vsaj približno ločiti znake za eno ali drugo komo. Morda bomo bolniku lahko pomagali. Bolnik v diabetični komi ima suho kožo in sluznice, Pulz je slabo tipljiv, ker je krvni tlak nizek, iz ust mu diši po acetonu ali po jabolkih, enako diši tudi njegov Urin. Bolnik v hipoglikemični komi je močno potan, pulz je dobro tipljiv, iz ust ne diši po acetonu, urin tudi ne. Včasih ima krče ali pa drgeta. Torej, pri prvi komi damo inzulin, pri drugi komi pa sladkor. Ker je druga koma pogostnejša, imajo navadno bolniki s seboj v torbicah ali v žepu dve do 3 kocke sladkorja, ki jih raztopljene v kozarcu vode popijejo, čim začutijo bližnjo hipoglikemično komo. Prav bo, če imamo v družini diabetičarja, da nanj Pazimo in mu pomagamo pri zdravljenju, če njegova dobra volja in disciplina začneta popuščati. Z dobro voljo in hotenjem se dajo premagati še tako težke ovire. Vsak Pa rad živi! Dr. BOZO OBLAK KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Gorjanc, član kolektiva INIS, Novo mesto; Rudi Omahen, član kolektiva Krka, Novo mesto: Franc Brulc, Janez Judež, Zvonko Milck, Franc Juntcz, Franc Svigelj, Vlado Tramte, Jože Lukan, Ahmet Gucet, Stanko Hladin, Jože Količ, Hasan Kirič, Mirko Bencina, Janez Turk in Anton Pe-tcrlin, člani kolektiva Pionir, Novo mesto; Jože Kastelic, član kolektiva Novoles, Straža; Janez Pavlin, Marija Podgoršek, Jožefa Tom.se, Sandi Rupena, Anton Kamin, Anton Iljaš, Viko Kobe, Branko Krošclj, Stanko Zlobko, Vida Redek, Živa Križan, Bojan Bele, Majda Janežič, Jože Pcčnik, Marija Pečelin, Marija Božič, Milena Petric, Nada Zlobko in Marta Rozman, dijaki novomeškega učiteljišča; Slavko Paderšič, član kolektiva spiošne bolnice Novo mesto; Alojz Gasior in Boris Pelko, dijaka novomeške gimnazije. DRZNI FANT. Tole sliko, ki jo je naredila na papirju iz leta 1932 (!), nam je poslala Betka Kolenko iz Brestanice. Krovec, ki je 14. novembra popravljal streho na brestaniški cerkvi, je kar za šalo zlezel še na betonsko rožo 26 metrov od tal. Slika sicer tehnično ni najboljša, vendar je dovolj zanimiva, da smo avtorici namenili drugo nagrado — 20 kosov papirja — z letošnjim datumom izdelave (Ferrania 40, 8/60). Bela krajina jesenski prvak Janez, morda imaš tudi fi lizane?!" In snežilo je. Nepretrgoma. Nekaj dni. Sneg nas je presenetil. Prezgodaj ga je nasulo. Povsod smo ga imeli dovolj: doma pred pragom, na ulici, na polju, na cestah. Prvi sneg — prve neprijetnosti. V mislih imamo neprijetnosti na cestah. »Na zasneženi cesti ga je . . .« beremo v časopisih. »Prve nesreče na prvem snegu.« Koliko voznikov, ki so šli na pot z zlizanimi gumami na vozilu, je obtičalo!!! Da o škodi ne govorimo. Prvi sneg, prve neprijetnosti in izkušnje! Janez, si že pomislil: »Zima je tu.« Si že pomislil: »IMorda bom moral tudi jaz zamenjati gume.« Če jih še nisi, jih hitro zamenjaj! ,Še bo snega,' trdijo meteorologi. Zima, ki jo že čutimo, torej ne bo skoparila s snegom. Zato, Janez, vedno in kamorkoli greš: ne pojavi se na cesti s pomanjkljivo opremljenim avtom! Ne boš sam v nevarnosti, zaradi tvoje negotove vožnje bo nesreča pretila tudi drugim: ki jih boš srečaval, ki jih boš prehiteval, za katerimi boš ustavljal... Novomeška komisiji! za vzgojo in varnost v prometu je objavila sporočilo delovnim organizacijam in voznikom, naj bodo odslej na cestah še bolj previdni. Na nevarnost in nesreče na cesti bodo opozarjali tudi propagandni letaki in diapozitivi v kinu. H Zima je tu, zato naj bo zagotovljena varnost B stalna spremljevalka voznikov na cesti. Na to ■ pomisli, Janez, pa boš srečno in zanesljivo pre- ■ vozil tudi to zimo! IVAN ZORAN V nedeljo sta se v Črnomlju v odločilni tekmi za naslov jesenskega prvaka ljubljanske nogometne lige srečali moštvi Bela krajina in Induplati (Jarše). Zmagali so domačini z rezultatom 3:0 (1:0). Strelca golov: Ralič 2, Švajger 1. Sodil je. Zorko iz Ljubljane. — Vreme je bilo dokaj neugodno, med tekmo je deževalo, to pa je v precejšnji meri vplivalo na potek in rezultat tekme. Domačini so takoj po začetku tekme diktirali oster tempo ter s hitrimi in lepimi kombinacijami prisilili goste v obrambno igro, ki pa je trajala vseh 90 minut igre. Premočna in taktično boljša igra se je obrestovala z visoko zmago nad nasprotnikom, ki je še lani tekmoval v conski ligi. — Pohvala gre celemu moštvu, ki je pred številnimi gledalci prikazalo eno najlepših iger, kakor tudi 21a osvojeno prvo mesto jesenskega dela tekmovanja. ^ im Kegljaška revija Vsakoletna revija kegljačev posameznikov v počastitev praznika republike v disciplinah 1 x 200 lučajev, za katero se je prijavilo 16 tekmovalcev, gre h koncu. Nepričakovano vodi S. Dravinec, ki je podrl 801 kegelj. Obstajajo vse možnosti, da osvoji pokal, ker so glavni favoriti že tekmovali in dosegli slabše rezultate. jm PRVO MESTO KK PIONIR Tekmovanje v kegljaški ligi Novega mesta se je kljub razveljavljenim in ponovljenim tekmam u-spešno končalo. Naslov prvaka je že šestkrat zapored osvojila ekipa Pionirja. Rezultati V. kola in zaostalih tekem — Vseh devet : Luknja 367:328, Pionir : Železničar 50:0, Pionir : Vseh devet 377:363. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Btarič iz Ornuške vasi — Marjana, Anica Bartolj z Mirne — Matjaža, Cvetka Ferkolj z Malega Slatnika Marka, Elizabeta Kosec s Potovrha — Marjetko, Alojzija Florjančič iz Gornjih Ponikev — Majo, Marija Gorenc iz Podlipe — Stanislava, Ivanka Kocjančič iz Prelesja — Janeza, Ana Novak iz Zabrdja — Marka, Ana Novak iz Straže — Jožeta, Katica Marinčič iz Leskovca — Marjanco, Angela Drenik iz Velikega Podljubna — Sonjo, Roza-lija Femc z Muhabera — Andreja, Vika Levstik iz Hruševca — Ljubico, Ljudmila Gornik iz škocjana — Marjana, Marija Rataj iz Dolenje vasi — Viktorja, Antonija Pavlic iz Dolnjega Kronovega — Antonijo, Angela Pavlin z Dolža — Franca, Cecilija Zulič z Vrtače — Janka, Antonija Nučič iz Osrečja — Danico, Antonija Blažič iz Zalo-vič — Janeza, Justina Doberdrug lz Prečne — Silva, Jožica Jerele iž Ljubljane — dečka, Ivanka Babic iz Dragatuša — deklico, Stanka SimoniČ iz Svržakov — deklico in Frančiška Vavpič iz Obrha — deklico. LESTVICA: Pionir 8 6 0 2 2182:1926 12 Železničar 8 5 0 3 2308:2172 10 Starih devet 8 4 0 4 2284:2388 8 Vseh devet 8 3 0 5 2544:2579 6 Luknja 8 2 0 6 2067:2326 4 Prihodnji teden spet delavske športne igre v Kočevju Prihodnji teden se bodo v Kočevju nadaljevale delavske športne igre sindikalnih podružnic. Tekmovanja v balinanju in kegljanju so že končana, 8 ekip pa se bo pomerilo še v odbojki, 5 v šahu, 7 v namiznem tenisu in 7 v streljanju z zračno puško. Tekmovanja bodo po določenem razporedu v domu telesne kulture. Tekmovanje naj bi potekalo v tekmovalnem redu, kar je odvisno od ekip samih. Tekmovalci naj bi prihajali na tekme točno ob določenem času in se držali tekmovalnih pravil. Po prijavah sodeč, pričakujemo lepe in borbene igre. A. ARKO Poraz v Tacnu 20. no%rembra so novomeški nogometaši igrali prvenstveno tekmo v Tacnu in izgubili s tamkajšnjo »Savo« z 2:4. Na zasneženem in blatnem igrišču niso mogli pokazati vsega, kar znajo. Oba gola za njihovo moštvo je dosegel Zika Maksimovič. Razen njega so ugajali še Bučar, Murn ter vratar Retelj, ki je zanesljivo branil. — Novomeščani so igrali v takile postavi: Retelj, Bučar, Vučkovič, Klemenčič, Murn, Brankovič, Po-povič, Mrvar, Macele, Maksimovič in Kranjc. I. K. POPRAVKI Popravljamo tiskarski napaki iz zadnje številke našega lista: V poročilu ČUDOVIT VEČER V SEVNICI mora biti pravilno zapisano tako, kot je bilo v rokopisu: »Sopra-nistka Vilma Bukovčeva je zapela izbrane operne arije iz Rusalke in iz opere La Boheme, Rajko Koritnik pa je pel arije iz Verdijevega Trubadurja in iz Puccinijeve Tosce.« V članku »INDUSTRIJA ZAHTEVA STROKOVNJAKE« se mora prvi stavek v 3. odstavku glasiti takole: »Tehnični direktor Železarne Jesenice je tehnik, čeprav dela v Železarni nad 70 inženirjev in tudi nekaj doktorjev metalurgije.« V listu je bilo žal tudi precej drugih tiskarskih napak (zamenjanih in napačnih črk ter pod.), do katerih prihaja brez krivde našega uredništva. Bralce prosimo za blagohotno razumevanje! UREDNIŠTVO Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Sdntič iz Dobove — Meli to, Katerina Murko iz Skopic — Martina, Doroteja Pe-šič iz Brežic — Suzano, Ana Spi-ler iz Starega grada — d«kUco, Ljudmila Račič iz Dmovega — Ireno, Antonija 2arn iz Vel. Mra-ševega — Janeza, Amalija Keber iz Brežic — Darjo, Ivanka Crpič Iz Ribnice — Marijo, Terezija Gorenc iz Jelovice — Danico, Frančiška Kukec iz Križa — Silvo, Enka Postržin iz Podgorja — Bri-gito, Milena čekerevac iz Brežic — Natašo, Marija Hodnik iz Glo-govbroda — Tatjano, Olga Zorič iz Brezja — Aleksandra, Ana Vol-čanjšek iz Sromelj — Martino, Marija Lavrenčič iz Vrhulja — deklico, Stanka Kos iz Blatnega — Marjanco, Marija Oglar iz Poišče — Silvano, Ana Jeršič iz Šentle-narta — deklico. Nevenka Filipčič iz Zupelevca — Karla. Počitniško naselje na Gorjancih Vse intenzivnejša proizvodnja in tempo današnjega sodobnega življenja zahtevata tudi učinkovito rekreacijo za delovnega človeka. Zato se kaže vedno večja potreba po resničnem letnem, še bolj pa tedenskem oddihu. Le-ta je postal toliko bolj pomemben v času, ko delovne organizacije postopoma prehajajo na 42-uri delovni teden; s tem se v mnogih podjetjih in javnih ustanovah uvaja prosta sobota. Vsa ta dejstva bodo še nadalje vplivala na vse močnejši razvoj izletniškega turizma. Delovni ljudje želijo preživeti nedelje v mirni naravi, daleč od mestnega trušča in onesnaženega zraka. Izredno primerno področje za zdrav oddih so prostrana pobočja Gorjancev. Pred časom so obiskovali Gorjance le planinci, medtem ko danes že predstavljajo večino mototuristi, ker povezuje grebene Gorjancev razmeroma dobra gozdna cesta. 2al je na Gorjancih še premalo turističnih izhodiščnih postojank, iz katerih bi izletniki delali izlete v gorjanska področja, ki so dostopna le pešcem. Najstarejša postojanka na Gorjancih je Sv. Miklavž (969 m), zgrajena v začetku 19. stoletja. Zaradi izredne lege sredi prostranih gor-janskih košenic in zaradi lepega razgleda z zvonika cerkvice je ta točka kmalu postala priljubljeno izletišče dolenjskih in drugih planincev. Danes je tu urejen počitniški dom IMV Novo mesto, ki je odprt celo leto. Zelo znana točka na Gorjancih je Gospodična, predvsem po svoiem »čudežnem studencu«, katerega je tako lepo opisal J. Trdina. Ob tem studencu je Planinsko društvo Novo mesto zgradilo lepo planinsko kočo. Po ureditvi asfaltne ceste do Vahte in izboljšavi gozdne poti vedno več avtomobilistov obiskuje to področje. Število nočitev je letos poraslo za 100 odst. Za nadaljnji porast so kapacitete v koči odločno premajhne. Izredni naravni pogoji za rekreativni in izeltniški turizem na Gorjancih so privedli turistične delavce na misel, naj bi izdelali program za izgradnjo počitniškega naselja v bližini Gospodične, ker sta tam voda in cesta, pa tudi sončne košenice z lepim razgledom. To počitniško naselje naj bi imelo predvsem prenočitvene zmogljivosti, prehrana in družabni prostori pa naj bi bili skupni, ker je taka razporeditev mnogo smotrnejša. Posamezna podjetja iz Novega mesta so se že pričela zanimati za zgraditev lastnih počitniških hišic na področju Gospodične. Elektro Novo mesto bo ravno te dni pokrilo streho na svojem novem počitniškem domu. Tudi tovarna zdravil »Krka« se želi vključiti v gradnjo takega naselja. Za celoten načrt je potrebno pridobiti še nekaj kolektivov, ki so zainteresirani, da si uredijo razmeroma poceni in blizu kraja bivanja primerne počitniške hišice, ki jih bodo člani kolektiva lahko obiskovali vse leto. Gorjanci so namreč področje, kjer razkazuje narava svoje lepote v vseh letnih časih, v zimskem času pa tudi ne manjka idealnih smučarskih terenov. Za uresničitev te dobre zamisli je potrebno skupno delo naših turističnih organizacij in zainteresiranih podjetij. Niko Paulič 46 (869) 1) O L E N J S KI L 1 S i & *J KAKO VAM LAHKO POMAGA BANKA? Namensko varčevanje za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj je nova oblika denarnega varčevanja, ki ga je uvedla banka po ukinitvi skladov za zidanje stanovanjskih hiš. Varčevanje je pogoj za pridobitev kredita, ki ga daje banka varčevalcu po izteku varče valne dobe. Višina in vračanje kredita sta odvisna od privarčevane vsote in dobe varčevanja pri banki. Pomnite, da lahko varčuje za Vas in Vam pomaga varčevati tudi Vaša delovna organizacija. Z namenskim varčevanjem lahko pridobite kredit, ki je enak od 75 do 350 odst. privarčevanega zneska.%fc| VEČ KOT 200 VARČEVALCEV ŽE NAMENSKO VARČUJE PRI BANKI ZA GRADNJO STANOVANJI KO POTEČE VARČEVALNA DOBA, BODO VARČEVALCI IMELA ZAGOTOVLJENE KREDITE, KI JIH BANKA ODOBRAVA ZA GRADNJO, NAKUP IN ADAPTACIJO STANOVANJ! VARČUJTE IN SODELUJTE V NAMENSKEM VARČEVANJU ZA GRADNJO, NAKUP IN ADAPTACIJO STANOVANJ! Za varčevalce, ki so zaupali svoje prihranke Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu ter njenim poslovnim enotam v Krškem, Metliki in Trebnjem, razpisuje banka nagradno žrebanje, ki bo 10. aprila 1967. Zato vlagajte Vaše prihranke v DOLENJSKO BANKO IN HRANILNICO NOVO MESTO HRANILNICA NOVO MESTO VAŠ □ ZBIRA: prosta denarna sredstva - hranilne vloge depozite na vpogled in z rokom □ DAJE: kredite za osnovna in obratna sredstva stanovanjske, potrošniške in druge kredite bančne garancije □ OPRAVLJA: plačilni promet v državi deviznovalutne posle □ POGODBENO OPRAVLJA: komisijske in druge bančne posle ■ kupoprodajo deviz v odnosu do Narodne banke in podjetij, B jemanje kreditov pri domačih bankah in kreditiranje gospodarskih organizacij, sprejemanje depozitov z roki. KOMITENTI IN USTANOVITELJI BANKE, ODPIRAJTE DEVIZNE RAČUNE PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU! Zaradi potreb po integraciji bančnega poslovanja na dinarskem in deviznem področju ter z namenom, da zagotovimo gospodarstvu čim uspešnejšo bančno organizacijo, s pomočjo katere bo gospodarstvo lahko opravljalo vse dinarske in devizne posle v državi in izven nje SKLEPAMO DOGOVOR O POSLOVNEM SODELOVANJU ■ s Splošno gospodarsko banko v Ljubljani ■ s Kreditno banko v Celju, ■ z Gorenjsko kreditno banko v Kranju, ■ s Kreditno banko v Kopru, ■ s Kreditno banko v Mariboru, ■ s Pomursko kreditno banko v Murski Soboti, H s Kreditno banko in hranilnico v Novi Gorici in ■ s Kreditno banko v Ptuju S CILJEM POSLOVNO PO-VEZATI BANKE. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA V NOVEM MESTU posveča vso pozornost zbiranju prostih denarnih sredstev od gospodarstva in družbenih dejavnosti. V banki zbrana sredstva omogočajo hitrejši razvoj Dolenjske, Spodnjega Posavja in Bele krajine ter jih združuje v skupne napore za napredek naše skupnosti. OBČANI, VAŠE HRANILNE VLOGE SO PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU TER V NJENIH POSLOVNIH ENOTAH V KRŠKEM, METLIKI iN TREBNJEM VARNO NALOŽENE! Do danes je banki zaupalo svoje prihranke 16.500 vlagateljev! Samo v letu 1966 je banki zaupanih za 33,42 odst. več vlog kot lani! Vlagatelji, ne pozabite, da imate prvenstveno korist vi sami, preko vas pa vsa naša skupnost! S svojo poslovno politiko deluje banka v korist skupnosti in za napredek gospodarstva ter vseh drugih dejavnosti da Dolenjskem, v Spodnjem Posav-ju in v Beli krajini. Učinkovitost kreditnih naložb je nedvomno eden izmed temeljnih pogojev, ki stimulira zlasti gospodarske organizacije in jih privablja, da vlagajo svoja sredstva v banko ter s tem krepijo svojo kreditno zmogljivost preko bančnega mehanizma. Od učinkovitosti je odvisno, kakšne finančne uspehe bo dosegla banka, oziroma kako bo s svojo poslovno politiko iz leta v leto bogatila kreditno moč in utrjevala temelje gospodarskemu razvoju svojih ustanoviteljev in vseh tistih, s katerimi je v poslovnih odnosih. DELOVNE ORGANIZACIJE — VLAGAJTE SVOJ DENAR, KER S TEM POVEČUJETE KREDITNE ZMOŽNOSTI BANKE IN POMAGATE TUDI SAMIM SEBI! S 1. januarjem 1967 razširja banka svoje storitve na devizne posle v državi, in to na: ■ vodenje deviznih računov gospodarskih organizacij, ■ KDOR LJUBI DOLENJSKO, JI DOLGUJE iN JI HKRATI ŽELI NAPREDEK IN HITREJŠI RAZVOJ, NAJ VLAGA SVOJE PRIHRANKE PRl DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU TER V NJENIH POSLOVNTH ENOTAH V KRŠKEM, METLIKI IN TREBNJEM! TER V NJENE POSLOVNE ENOTE V KRŠKEM, METLIKI IN TREBNJEM! PETROL LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KOČEVJE razglaša prosto delovno mesto prodajalca na servisu Kočevje in vabi k sodelovanju. POGOJI: dokončana osemletka, starost do 25 let. V vsakem primeru velja poskusno delo. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti v roku 15 dni od dneva objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO EKONOMSKA ENOTA KOOPERACIJA IN TRGOVINA razglaša prosto delovno mesto trgovskega pomočnika za trgovino v Šentjerneju POGOJ: kvalificiran trgovski delavec. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite v roku 10 dni na Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, EE kooperacija in trgovine Novo mesto — Komandanta Staneta 10. Kmetovalci in rejci prašičev! IMPORT-EXPORT LJUBLJANA vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali KMETIJSKI ZADRUGI. Tudi letos smo vam pripravili nagradna žrebanja z bogatimi dobitki: osebni avtomobil, motorna kosilnica, televizorji, transistorji in dvokolesa. Žrebanja bodo 20. januarja do 20. aprila 1967. — REJCI PRAŠIČEV — IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST, ZVIŠANO ODKUPNO CENO IN NAGRADNA ŽREBANJA TER ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE, KOZE PA ODDAJTE NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUS. OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! NESREČE! Nesreča pri prehitevanju 16. novembra zvečer se je pripetila prometna nesreča v Ribnici na Dolenjskem. Iz Ljubljane je proti Zagrebu vozil tovorni avtomobil s prikolico Slavko Pinter iz Križevcev. V Ribnici je hotel prehiteti kolono vozil. Ker je močno snežilo, ga je na spolzki cesti zaneslo, da je zaprl cesto. Za njim je pripeljal tovorni avtomobil s Varčevalci? Varčevalci? Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu razpisuje novo NAGRADNO ŽREBANJE za vlagatelje, ki Varčujejo pri Dolenjski banki, in hranilnici v Novem -mestu ter-v njenih poslovnih enotah v- Krškem, Metliki in Trebnjem. 1. Za vlagatelje, ki bodo imeli 31. marca 1967 na hranilni knjižici najmanj 1.000 Ndin kot vlogo na vpogled, je razpisanih 25 DENARNIH NAGRAD PO 200 N-DIN 2. Za vlagatelje, ki bodo imeli 31. marca 1967 na hranilni knjižici najmanj 2.000 Ndin in vlogo vezano na odpovedni rok nad 12 mesecev, je razpisanih 28 PRAKTIČNIH NAGRAD: televizor RR Niš moped Partizan šivalni stroj »Mirna« hladilnik HIMO, 60-litrski radijski sprejemnik »Simfonija« blago za moško obleko tovarne »Novoteks«, Novo mesto 6 moških srajc Tovarne perila »Labod«, Novo mesto 6 kosov ženskega perila tovarne »Beti«, Metlika 5 transistorjev »Hokej 66« 5 jedilnih servisov za 6 oseb 5 jedilnih priborov za 6 oseb 5 električnih likalnikov z regulatorjem Vsak varčevalec ima pri žrebanju pravico do toliko žrebnih lističev, kolikokrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, izžreban pa je lahko enkrat. Za varčevalce, ki bodo imeli 31. marca 1967 sklenjeno z banko pogodbo o namenskem varčevanju za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj ter polo'žen osnovni polog, razpisuje banka posebno nagradno žrebanje. Ob izpolnitvi pogojev za najetje kredita bodo ti varčevalci prejeli 6 PRAKTIČNIH NAGRAD: kopalno kad s kombinirano pečjo hladilnik HIMO, 60-litrski električni štedilnik električni grelec za vodo, 80-iitrski 2 električna grelca za vodo 8-litrska VARČEVALCI, NE POZABITE, DA ZA VEZANO HRANILNO VLOGO PREJEMATE TUDI VEČJE OBRESTI! ■ Za 29. november, dan republike, naše iskrene čestitke vsem komj- ■ tentom in poslovnim prijateljem z najboljšimi željami za nadaljnji ■ napredek! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO prikolico Anton Mervar iz Boriče-vega pri Novem mestu, ki je prehiteval osebni avtomobil. Ker tovornjak, ki je zaprl cesto, ni bil razsvetljen, se je Mervar zaletel vanj. Na avtomobilih je za okrog 15.500 N dinarjev škode. Med vožnjo zadremal Robert Rezar, voznik iz Celja, se je 14. novembra zjutraj peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podborštu je zadremal in zdrsnil na bankino, nakar se je vozilo v skalnem vseku prevrnilo. Škodo so ocenili na 1000 Ndinarjev. Avto je zdrsnil po nasipu 18. novembra zvečer je v Buko-šku pri Brežicah vozniku osebnega avtomobila Gvidu Kostevu blokiral stroj, zato je ustavil na skrajni desni strani ceste. Za njim je pripeljal z avtomobilom Vinko Bar-kovič iz Kodeljevega in ga hotel obvoziti. Zaradi zasneženega cestišča pa ga je zaneslo, da se je zadel v avtomobil in ga porinil po dva metra visokem nasipu. Na vozilih je škode za okrog 5.000 Ndinarjev. Avto prevrnjen na streho 13. noieinbia popoldne Je pri Je-,-zeru • Kiftpslo tudi Štefana Simo-niča iz Ljubljane. Na bankini je podrl železni smernik, zdrknil v skalni vsek in se prevrnil. Ranjena je bila voznikova žena, drugim pa ni bilo. nič. škodo so ocenili na 6000 Ndin. Mopedist v potoku 15. novembra popoldne se je Vinko Zalezina, doma iz Orešja, peljal z mopedom iz Šmarja pri Sevnici proti Planini. Nenadoma je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste,., nato pa se je prevrnil tri metre globoko v potok Sevnična in se poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. . Na poti v šolo ga je zadel avto 7. novembra zjutraj se je pripetila prometna nesreča v Krškem. Iz Krškega je proti avto cesti vozil voznik osebnega avtomobila Edvard Špiler. Pri gradbišču novega mostu je hotel prehiteti to. vornjak s prikolico, ki se je sre-čaval s skupino otrok. Ker je Spi-ier zavozil preveč na levo, je zadel 14-letnega Albina Valanta in ga zbil na kup kamenja ob cesti. Pri tem je Valant utrpel zelo hude poškodbe in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Nenadoma pred moped 13. novembra zvečer se je iz Brežic peljal z mopedom Janez Cizelj iz Brezine. Pri Crncu mu je nenadoma skočil pred moped Alojz Oštir iz Rimskih Toplic, da sta oba padla in se poškodovala. »ELEKTROTEHNA« trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z električnim materialom — Ljubljana, Titova 39, razpisuje delovna mesta za 1. PRODAJALCE ELEKTROTEHNIČNE STROKE IN 2. PK DELAVCA za prodajalno v Krškem POGOJ: pod L: kvalificiran trgovski pomočnik iz tehnične stroke z večletno prakso, pod 2.: polkvalificiran trgovski pomočnik iz tehnične stroke. Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis in dokazila o dosedanjem delu, pošljite komisiji delavskega sveta za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 39, do 3. 12. 1966. inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo m e sto pošilja po/dravo vsem delovnim ljudem in ob DNEVU REPUBLIKE vošči nadaljnje uspehe v razvoju socialistične stvarnosti F A N T O A S - BEG IZ PASTI je naslov novega romana iz serije Fantomas. V upravi Večera, v vseh kioskih in trafikah boste lahko kupili roman - BEG IZ PASTI že v petek, 2. decembra. Fantomas navdušuje množice. Fantomas bo navdušil tudi vas! Berite BE-ČE romane! • Berite NAGRADNA KRIŽANKA Čaka vas 30 nagrad Obljubljeno — izvršeno! Za praznične proste dni še malo veselja s srednje težko križanko. Tokrat smo pripravili 30 lepih daril: 1. NAGRADA — 20.000 Sdinarjev 2. NAGRADA — 10.000 Sdinarjev 3. NAGRADA — 8.000 Sdinarjev 4. NAGRADA — 6.000 Sdinarjev 5. NAGRADA — 5.000 Sdinarjev 6.—30. NAGRADA — 25 lepih knjižnih daril Izrezana križanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 8. decembra 1966 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33, v spodnji levi kot kuverte pa posebej pripišite: KRIŽANKA. UPOŠTEVAJTE, da zamazanih, raztrganih ali nečitljivih rešitev ne bomo upoštevali. Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točni naslov! Vsem reševalcem križank — lep pozdrav! UREDNIŠTVO LISTA VODORAVNO: 1. evrop-ska država, 11. slovenska pokrajina, 19. kratica za Planinski vestnik, 21. čeprav, čeravno, 22. posel, o-pravilo, 24. združenje visokošolskih zavodov. 26. nasprotno od pod, 27. potujoči agent; popotnik, 29. eno izmed gesel francoske revolucije, 31. proč; plat, 32. latinski veznik, 33. periodična publikacija, 34. čekan, 35. rimski cesar, ki je dal požgati Rim, 36. pojav na nebu, 38. delavec v, gradbeništvu; 40. naselje pod Bohor-jem, rudnik premoga, 42. ličilo, 43. poleg, zraven', 44. znana veleblagovnica"; 45. plasti, 46. avtomat, človeku podoben stroj, 50. spleffeni lasje, 51. šesta in druga črka, 52. monarh v bivši Rusiji, 54. čevljar jeva potrebščina, 55. enotne obleke; načrti za razrez blaga, 57. preprečevati, 59. prijetno opravilo, 60. obroček na prstu, 66. sirota, 67. obrežje, 68. šesta in tretja črka, 69. znak za prvino natrij, 70. ozemlja, 73. pripovedne pesmi, 74. najmanjša številka, 75. divja žival, ki živi v Afriki in v Aziji, 77. gora blizu Beograda; 80. doba, obdobje, 82. pregrinjalo, 83. dva enaka samoglasnika, 84, trište-vilčno število, 85. ptica ujeda, 87. moker od sline, 90. kratica za Narodni svet, 91. ocet, 93. metli podobna priprava za čiščenje, 94. del telesa, 95. uloviti, 96. odprtje, 100. enote za merjenje električnega upora (fonetično), 101. nizek moški glas, 102. indijanska prebivališča, 103. ureditev, 104. moško ime, 106. isto kot 69. vodoravno; 107. bodeča rastlina, 109. nasprotno od vse, 111. predlog, 112. ime grške črke, ki označuje Ludolfovo število (3, 14), 113. vrsta ribe; kožica; opna, 116. o-krajšava za opombo, 117. del telesa krave, 118. kemična prvina (znak At), 120. estetski, 123. KE, 124. veliko pristaniško mesto v Alžiriji, 128. sodelovati v igri s kartami, 129. plin, ki ga dobimo, če polijemo karbid z vodo; 131. navažati pesek, 134. osebni zaimek, 135. krad-ljivec, 137. znak za prvino nikelj, 138. oddaja; izdajanje bankovcev, 140. moško ime, 141. država v Aziji, 144. oljčni plodovi, 145. ščepec soli, osoljaj, 146. kar človeka tolaži, 147. o-čanec. NAVPIČNO: 1. ime in priimek slovenskega pisatelja (Bajke in povesti o Gorjancih), 2. vriskati, 3. osebni praznik, 4. okrajšava za original, 5. vojak in-žinerskih enot, 6. nekdaj glavno mesto Galicije, pred zadnjo vojno poljsko mesto, po njej pa je pripadlo Sovjetski zvezi, 7. skupina slovanskih plemen v času preseljevanja Slovanov; tuja predpona, ki pomeni proti, 8. eden izmed čutov, 9. normalna reakcija otroka, 10. kratica za avtonom- na pokrajina, 11. današnji dan, 12. elipsast; 13. zdravilo, 14. gospo, darstvo; posestvo, 15. del dneva, 16. znak za prvino kositer, 17. ocet, 18. moderna prometna sredstva, 19. prostor za pranje, 20. nazaj, na hrbet, 23. pregovor, 25 kemična prvina (znak Er), 28. oslov glas, 30. oddajati žarke, sijati, 33. odslužiti davek z delom, hoditi na tlako, 37. sitnost, muha, svojeglavost, 39. nasprotno od slab, 41. kovačeva potrebščina, 42. reva, mevža, 47. igralci na orgle, 48. kazalni zaimek, 49. skriven kraj, 53. napad na znano osebnost, 56. kvartaški izraz, znak za prvino renij, 57. gora na Koroškem, 58. znak za prvino radij, 60. tuja predpona, latinski predlog, 61. vrsta tkanine, 62 naprava za tkanje, 63. kazalni zaimek, 64. nadav, delno plačilo vnaprej, 65. oznaka za vozila iz Niša; 67. glasbeno delo; vrsta gledališča, 71. žensko ime, 72 del volovske vprege, 74 moško ime, 76. osebni zaimek, 78. če, 79. kratica za Avtonomna pokrajina Vojvodina, 81. igralna karta, 82. opitost, 85. eksplozivna snov v patronah, 86. znak za prvino erbij, 88. žuželka, ki uničuje smrekove gozdove (množina), 89. zavpiti, vzklikniti, 90. mesto na Dolenjskem, 91. novec, kovinski denar, 92. srbsko moško ime, 97. vti-rati, 98. štirištevilčno število (množina), 99. obdelana zemlja; 105. najbolj znano letovišče ob kvarnerski obali, 108. daljši izraz za ime Apel (grški slikar), 110. seznam imen, 114. kratica za republiški sekretariat, 115. Q0°0®0 00P. — Pazi, da ne boš polil! mesto v Grčiji, 119. majhen tat, 121. glagol gibanja, 122. kapitan iz fantastične povesti Jules Ver-ne-a, 124. plevel, bodeča rastlina, 125. oznaka za vozila iz Reke, 126. znani slikar stare Grčije; klic; poziv; zbor, 127. upanje; žensko ime, 128. kateri; 130. reka v Egiptu, 132. AJ, 133. okrajšava za tožil-nik, 136. znak za prvino aluminij, 139. povratni o-sebni zaimek, 141. oznaka za vozila iz Sarajeva, 142. kratica za republiški odbor, 143. okrajšava za akademik. OKRUGLE Mirkec vpraša mamo: »Mamica, ali je res, da nam daje jesti bog?« »Seveda, ljubček.« »In da otroka prinaša štorklja?« »Tudi to je res, sinko.« »In da darove prinaša dedek Mraz?« »Seveda.« »Potlej pa res ne vem, zakaj imamo pri hiši očeta!« v-<;.••• ■ a. fOrif ŠE O PRAVEM TRENUTKU Vi ste torej videli, kako je tale ženska udarila svojega moža po glavi z likal-nikom? Kaj ste naredili?« »Takoj sem tekel telefonirat svoji zaročenki, da sem se premislil in se sploh ne bom oženil« PRAVI VZROK »Si že slišal? Tvoj prijatelj Bonifacij se je sinoči pošteno napil, padel v reko in utonil. Vidiš, kam človeka pripelje, če se vdaja pijači. Ubilo ga je žganje. In to tudi tebe.« »čakaj no! Praviš, da je padel v reko9« »Da.« »Ali je bil že mrtev, ko je telebnil v vodo?« »Takrat seveda še ne!« »No, vidiš! Ubila ga je voda, ne pa žganje!« Novo sredstvo za porod brez bolečin Kot trdijo švedski zdravniki, je novo sredstvo za porodnice, znano pod imenom »Lac 43«, dalo odlične rezultate, ko so ga v dveh letih preizkusili pri tisoč porodnicah. Dr. Gustav Hadberg, ki ima največ izkušenj, s tem -sredstvom za omrtvičenje, pravi, da »Lac 43« uspešno odstrani bolečine za tri ure. Isto sredstvo so uporabili tudi pri nekaterih težkih operacijah, kjer se pri ustrezni količini podaljša njegovo trajanje tudi na 118 ur. Največja raziskovalna ladja Sovjetska ladja »Izmirari« do največja raziskovalna ladja na svetu. Plula bo lahko v vsakem vremenu in p° najbolj razburkanem morju, njena hitrost pa bo 18 vozlov na uro. Na ladji bo 12 laboratorijev za raziskovanje morja, zemlje in ozračja. Novo vozilo za vse Neko japonsko podjetje Je izdelalo nov tip vozila, ki se lahko premika po suhem p1 po vodi, po blatu in snegu-Vozi lahko naprej, nazaj in po strani. Tovarna misli izdelati še večji tip tega vozila, ki bo obenem tudi dvigalo in buldožer. Dve iz dveh držav ■ V Vzhodni NemčiV se poklic gasilca feminizira Pr^d kratkim so našteli med gasilci 5000 žensk, to pa predstavlja šestino vseh gasilcev. ■ Madžarska je dežela,^ v kateri je v primerjavi z °sta' lim svetom naravni prirastek najnižji. Devetnaist odstotko vseh prebivalcev je upokojenih. 1 Z 3 4 5 6 7- 8 9 10 ^11 12 13 T4 "' 15 1G 1? 18 g| 19 2o j.' ^ZZZZZZZSZZZZZZZiZZZZZZZZl __w___ w__jlP____w^_____ 1 39 f1 |p *G % ibljuna, Devin ska 2-a. SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico, polteno in pridno. — Milo Trefalt, Ljubljana, Verov-škova 27. Nastop službe takoj ali po dogovoru. V ČETRTEK. 17. novembra letos, sem v Bršlinu od mosta do Drenika izgubil ključe. Poštenega najditelja prosim, naj jih proti nagradi vrne na upravo Elektro. Novo mesto. ZA DOPOl DANSKO varstvo otroka nudim sobo in hrano starejši ženski. Naslov v upravi lista (1330-66). PRODAM hišo s sadnim vrtom v Stranjah 3. primerno za vikend (v bližini Otočca in šmarjeških Toplic), ter njivo in gozd, lahko tudi posamezno. Vprašajte pri Francu Zamanu, Tomažja vas 20. pošta Otočec. PRODAM sobno pohištvo in štedilnik tobi, levi, ter oddam sobo. Naslov v upravi lista — '1328-66). PRODAM fiat 750, letnik 65, prevoženih 10 tisoč kilometrov. — Naslov v upravi lista (1334-66). KAVČ. knjižno omaro, dva fotelja in mizico prodam skupaj ali nosamezno. Stopar, Volčiče-va 21, Novo mesto. — Ogled od 14. ure dalje. ISCEM starejšo žensko, upokojenko, za kuhinjska dela v gostilni. Stanovanje in hrana priskrbljena. Naslov v upravi lista (1333 66). PRODAM dobro ohranjeno posteljo z žičnatim vložkom (mrežo), ■ volneno vzmetnico in mali štedilnik na drva gorenje. — Vprašajte: Koštialova 3, Novo mesto. S'i;,.\/ ...j vpiežne sani Naslov v upravi list.a (1335-66). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMFL.TNIK. telefon 21-129 in STANDARD, telefon •21-15''.. Brežice: 25. in 26. 11. francoski film »Franeoisovo zakonsko življe-1 je«. 27. in 28. 11. ameriški film »Skrivnostna soseda«. 29. in 30. 11. jugoslovanski film »Roj«. Črnomelj: 25. in 27. 11. jugoslo-vansko-nemški film »Med jastrebi«. 29. in 30. 11. ameriški barvni film »Becket«. Kočevje — »Jadran«: 25. in 26. 11. ameriški film »Prva zmaga«. 27. in 28. 11. ameriški film »Skrita nevarnost«. 28. in 29. 11. ameriški barvni film »Otroci kapitana Granta«. 29. 11. in 1. 12. film »Lucija«. Kostanjevica: 29. 11. nemški film »Gol med volkovi«. Metlika: 26. in 27. 11. italijanski barvni film »Gepard« in jugoslovanski film »Svetovljan«. 29. 11 in 1. 12. angleški barvni film »Peklenski klub« in angleški barvni film »Platnen na ulicah«. Novo mesto — »Dom JLA«: 24 do 27. 11. italijanski barvni film »Invazija Vikingov«. 28. do 30. 11. francoski film »Soldaške dekline«. Novo mesto — »Krka«: 27. in 28. 11. jugoslovanski film »Rondo«. 29. 11. in 1. 12. ameriški barvni film »Sedmorica jaha v pekel« . Ribnica: 26. in 27. 11. ameriški barvni film »Sever — severozahod«. Sevnica: 26. in 27. 11. francoski film »Meč in pravica«. 30. 11. ameriški film »Severno proti Aljaski«. Stara cerkev: 26.in 27. 11. italijanski bravni film »Samson proti misilnikom« 29. in 30. 11. ameriški barvni film »Sladka ptica mladosti«. Sodražica: 26 in 27. 11. ameriški barvni film »Enajst veteranov« . Šentjernej: 26. in 27. 11. italijanski barvni film »Invazija Vikingov.« Trebnje: 26. in 27. 11. španski barvni film »Lepa Lola«. 29. 11. francoski barvni film »Preganjana ljubimca«. Ponovno opravičilo] naročnikom Tudi preteklo sredo proti večeru nam tiskarna DELO v Ljubljani ni stiskala pribl. 5000 izv. našega časnika, zaradi česar so mnogi bralci dobili zadnjo številko spet še?e v petek. V tiskarni smo se zaradi takega ravnanja ostro pritožili, naročnike pa ponovno prosimo za razumevanje in opravičilo v upanju, da do takih zastojev ne bo več prišlo. UREDNIŠTVO in UPRAVA Marijana Vodopivca. 20.20 »Spomeniki — živi in mrtvi«. TOREK, 29. NOVEMBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Jugoslovanske zabavne melodije. 9.30 »Pesmi vedrega sr. ca«. 10.30 Vesele in šaljive slovenske narodne in umetne pesmi. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Čestitke za dan republike. 15.05 Pozdravi iz bratskih radijskih postaj za 29. november. 16.00 šport za praznik. 17.05 »Sončne poljane«. 18.00 Viktor Konjar: Mostovi. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Novosti s sporeda našega plesnega orkestra. — 20.20 Radijska igra — Ivan Potrč — Mitja Mejak: Srečanje. SREDA, 30. NOVEMBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Kolar: Soteska junakov. 9.05 Lahka glasba skoai čas. 10.30 »Cez hrib in dol . . .« 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.40 Egon Tome: »ZDA — Staro in novo v novi levici«. 13.30 30 minut plesne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — 15.05 »Opatija 1966«. 16.00 Šport na praznik. 18.00 Silvo Matelič: Jutri bomo odločali o . . . 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Giacomo Puccini: Tosoa. ČETRTEK, 1. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi harmonike. 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši ansambli domačih Dapevov. 12.o0 Kmetijski nfisveti — Inž. Mira Puc: Novi zakon o po- speševanju živinoreje. 13.30 Priporočajo vam ... 14.45 »Enajsta šola«. 15.30 Lahka orkestralna glasba današnjih dni. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Negativni oper. ni liki. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vuv. RADIO BREŽICE PETEK, 25. NOVEMBRA: 18.00 do 19.00 — Obvestila — glasbena odaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: To ne zadeva tebe, tovariš! NEDELJA, 27. NOVEMBRA: 8.45 do 10.00 — Križem po Posavju — Obiskali smo Bizeljsko — ponovitev. 10.20 — Poročila — S seje ObS Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Reportaža o delu turistične poslovalnice SAP Brežice — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce: Inž. Vlado Kovačič: Nega vina — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis razgovora z direktorjem Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice Jožatom Urekom — Pozor, nimnš prednosti- — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdrav! iajo. TOREK, 29. NOVEMBRA: 9 00 — Ob dnevu republike — Voščila delovnih kolektivov ob 29. novembru. PETEK, 2. DECEMBRA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! Prvi ustavil, drugi vanj 21. novembra sta tovornjaka drug za drugim vozila po avtomobilski cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dob ruški vasi je Martin Radoš iz Cerovca svoje vozilo u-stavil, tako da se je vanj zaletel tovornjak, ki ga je takoj za njim vozil Radoslav Lalovič. Škode je za 500 Ndin. Zadeti se je prevrnil 19. novembra je mimo Otočca proti Kronovemu potoval z oseb. nim avtom Vladimir Jane iz Leš-nice in trčil v avto Borisa Verstov-ška, ki se je zaradi okvare ustavil. Jane je tako silovito zadel v Ver. stovškovo vozilo, da se je to prevrnilo na bok. škode je bilo za okoli 4000 Ndin. Z mopedom v železniške zapornice 17. novembra zvečer se je Alojz Molan iz Globokega na križišču ceste in železniške proge v Brežicah z mopedom zaletel v zapornico in jo prelomil. Dobil je lažji udarec v prsi. Neprevidnost pri vzvratni vožnji Voznik poltovornega avtomobila Franc Kržan iz Zaloke je 18. novembra pri vzvratni vožnji na dvorišču Agroservisa v Sentlenartu pri Brežicah zadel avtomobil, ki ga je tam parkiral Franc Radanovič iz Zakota. ter na njem povzročil za okoli 500 Ndinarjev škode. S snega v drevo Franc Potočnik iz Šoštanja je 16. novembra popoldne hotel pri Karteljevem z osebnim avtom zaviti na avtomobilsko cesto, pa ga je zaneslo v drevo. Škodo so ocenili na 2000 Ndin. Avto v trnovskem vseku 14. novembra zjutraj je pri Tr-novcu zaneslo na bankino in v vsek avtomobilista Danijela Sladica iz Novega mesta škodo so oce. nili na 700 Ndin. S tovornjakom v električni drog ob cesti 16. novembra je Alojz Molan iz Globokega vozil tovornjak proti Pišecam. Na strimlni pred Pišeca-mi je močno zavrl. Zaradi zasnežene ceste ga je zaneslo na levo stran, kjer je trčil v električni drog in ga zlomil, fikoda znaša okrog 1400 Ndimarjev. Konj na prtljažniku 14. novembra popoldne se je Janez Gašperšič z osebnim avtom peljal pa Zagrebški cesti v Novem mestu. S Kandijske (stranske) ulice se je na vprežnem vozu pripeljal Alojz Kobe s Pristave. Gašperšič je zavrl, vozila pa ni mogel ustaviti. Zadel je konja, da ga je vrglo na prtljažnik, in spet na tla. Žival si je odgrnlla noge. škode je bilo za okoli 900 Ndin. V beton in na travnik 14. novembra popoldne je z zasnežene ceste pri Jezeru zaneslo ljubljanskega avtomobilista Borisa Tornja. Z bankine je zavil spet na levo stran ceste, treščil v betonsko ograjo mostu in zdrknil skozi grmovje na travnik. Škode je bilo za 5000 Ndin. Kolesarko je zaneslo pred avtobus 17. novembra zjutraj se je po starem mostu v Krškem peljala s kolesom Marija Dular iz Krškega. Iz nasprotne strani je zapeljal avtobus Ludvik Hribernik iz Loč pri Poljčanah, čeprav bi moral počakati pred mostom. Pred srečanjem je kolesarko zaradi snega zaneslo pred avtobus, ki jo je zadel in hudo poškodoval. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Avtomobil na strehi 20. novembra se je voznik osebnega avtomobila Martin Račič iz Trbovelj peljal iz Mrtvic proti Le-skovcu. V vasi Brege je pri sreča-vanju z neznanim tovornjakom zapeljal preveč na desno čez kup gramoza in se prevrnil na strelu). Voznik tovornjaka je odpeljal naprej. Voznik Račić je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je za okrog 3000 N dinarjev škode. Kolesar v ranah 13 novembra popoldne je zavil kolesar Anton Slak iz Starega trga pri Trebnjem proti trebanjski železniški postaji in trčil v osebni avto, s katerim se je po prednostni cesti pripeljal Ivan Jerša iz Vrhov-cev pri Ljubljani. Kolesar si j* precej ranil glavo. Avto v kanalu Z zasnežene ceste pri Jezeru J™ 18. novembra zaneslo avtomobilista Zika Spasiča iz Ljubljane. Vozil je nekaj metrov po bankini. nato pa zdrknil v 2 m globok kanal. Voznikova žena se je hudo ranila-Škodo so oceniil na 6000 Ndin. Kolesar je vozil po levi strani 19. novembra proti večeru Je vozik osebnega avtomobila Danilo Blanusa iz Cerkelj vozil iz Brežic proti Cerkljam. Pri vasi Boršt je zaradi goste megle šele na kratko razdaljo zagledal kolesarja, ki mu je privozil naproti po levi strani. Kolesar Anton Pegan iz Hrastja je tik pred avtomobilom zavil na desno, tako da ga je avto zbil P° cesti. Kolesar se je pri tem taiM poškodoval in je odklonil zdravniško pomoč, pa tudi odv:'