Jos Kostanjevec
Učiteljeva beseda
^unaj je vršalo po zraku, težke kaplje so naletale in tolkle na okna. v prvem nadstropju so ropotali otroci in vlačili po tleh svoje igraČe, da se je trescl strop nad glavo in je odleta! belež.
iSi nocoj rlobro pupotniku, ki ga je ujelo takšnu vreme iia t-esii,. je dejata mati svojiin trcin otrokom in se ozrla proti oknu.
iln koliko jih je zunaj, rnati,« je odgovoril starejši sin. .Morajo biti zunaj! Brez potrebe ne hodi sk-er nihčc ven v takera vreraenu, toda ako kliee tlolžnost. so je treba odzvati brez pomisieka.t
jPrav praviš. sin, inarsikdo je zunaj, ki bi bil rad na naŠem mestu zdaj. Kako je udobno v ozki sobi! Clovek kar sanja. Oavno uiinuli časi liitijo mimo njega, budi sc spoinin za spominom. Viiiite, kar hipoma je stopil zdaj pred moje oči vas clobri pokojni oče. Slisim ga, kako govori. kako pripoveduje o onlh davnih lepih tasih, ko je začt! hoditi v šolo.
iPrišel je oas, ko sera začel hoditi v šolo, ki je bilu v soseduji vasi, oclda-ljena nekako pol urc. Ker sem hodil ob nedeljah tja tudi k maši, sem pd obrazu že prcj poznal tedanjega tamosnjfga učitclja gospoda Kosopoljskega, Bil vam je to resen mož v najboljših letih, velik in suh. a do sredi prsi mu je segala gosta črna brada, semtertja že pretkaua s kako belo nitjo. lzpod viso-kega čela mu je zrlo dvoje velikih. temuih oči. ki pač niso znale pogludati hudo, tudi ako so sc včasih usipale na nas poredneŽe zaslužene grajalne bfscdc. Videti je bilo, da so samo besede: oči so kazale vedno, da je bila pri moŽu celo v takšnih bese<lah skrita vejtka ljubezen. A vcndar sem sel prvi dan uezaupno v šolo, toda polem nikdar več. Pot t šolo mi je postala naj-ljabša: tisti časi so lieizbrisno zapisani v mojem spominu. \ šolo je prihajal tudi gospod župnik, častit)jiv starček, ki smo se ga otroci vsflej razveselili, kadar je prestopil šolski prag. In kadur je odhajai, snio sc kar usij)ali za njim: vsak je hotel biti prvi pri njem, vsak je lovil njcgovo roko, da bi jo poljubil. Starček se je smehljul iu se otresal, semtertja je tudi v Šali tega ali onega povlekcl za ulio a!i za !ase, a koniaj st* je priril do izhoda. Toda uied poukoui se ni ganil nihče: vsi smo zrli kakor zamaknjeni v njegovo »bličje in vlckli na ušesa njegove rahle, poučujoče besede... Ho<lil scm torej v šolo dan za dnem, učil sem se z veseljem, nobcjia reč se mi ni zdela težka. 7. lahkoto mi je šlo vse v glavo, da so me zavidali tovariši, ki niso imeli takŠnih darov. Ali bili so to samo predmcti, ki so bili predpisani v šoli. ki so me zaniuiali vsuk po svoje iu zlasti zato, ker se uii je obetalo, da bom lažje živel, ako si jih prisvojim, da ne bom s tem znanjom pomagal le samemu sebi, ampak tudi svojcem. Toda nekega dac je prišlo zraTen Še nekaj drngega, nekaj lcpega, česar še ni do iistikrat čulo nioje uho, nekaj taksnega. kar je učinilo, da je vstrepetalo v prsih moje srce, da se je zasanjala ralada duša v nebesne višine. Padta je hipoma in nenadoma nirena raz moje (>či. izpre-glwlal sem, in jasnejc* in jasneje je trepetala pred njimi prelcsina srrtloba, svftloba. kakršno so zrlt samo Še pastirji okoli lik-va v oui bla^cni noči. ko se jc odprlo nebo in so se začuli glasovi: »Slava Bogu na viŠavi in niir IjikUmh na zemlji!^ In vse to je učinila edina bcseda iz ust ljiibljcncga učiielja, Ijcseda izgovorjena o pravem fasu. izgovorjena z veliko Ijubeznijo in spoštovanjem. Tn ia beseda je bila bcscda Mlotnovina«. Kakor zgine megla ob prihodu solnčnih žarkov in zažari prcd vzra<loščeniin ocesom svetla pokrajina daleč gor do visokih gora in Še čez. tnko so Mpnma tistega dne zginile ozkp incjc.
ki sd tesnile moj razgled, in oko je začudeno zazrlo ricpoznan velik svet, ki je
vzniknil p«'d racnoj kakor v oudoviti prelestni bajki. Domovina. domovina?
Zavfflel sem se, moje učcnje je zadobilo drugacen cilj. ki mi je zabliŠčal
v duljavi, oblit s svetlimi žarki vzhajajoeega solnca, cilj, ki je po njem zahre-
pencla  z vsemi sitami  inoja  inlada  dusa.  lu  oklcnil  sem  se  z  vsem  svojim
bitjftn '*» žitjem svojega utitelja, ki mi jc zdaj postal pravi prijaielj, ki sem
v njcm zrl utelešeno vse lepo in blago, kar ima prili lepega in blajfega nad
hbsšo dommino. - Učitc se, da boste mogii kedaj koristiti svoji domovini, da
^Hmste možje. kakršmh  ona potrebuje!  \ sak   po svoji  moči.  a  vsi  skupaj  in
^B irdni slogi, in cvesti raora in rasli, da je ne prcmaga škodoželjni in zloČesti
^Hpeed.i tako nani jt> govoril, tako nas je užigal. in njegovo oko je plamtelo
^B sveteni ognju in njegov glas je zvencl prepričevaloo in prorosko. In kakor
^fcSielj. tako je govoril tudi stari župnik, roko v roki sta hodila pred nami in
^B njiju je izhajala toplota ler vnemala naŠa srca. Dolgo sta delala, a zdaj že
^B>a počivata na samotuem pokopališcu  vrhu griča.  Prvi se jr ločil župnik,
^H^knialu za njim se je napotil tadi učitelj Kosopoljski. Tara iežita. a nista
^Huirla: njiju duh Še dandancs piava uad vasjo in bo plaval šv nad poznimi
^Rdovi.
^K Mati je utihnila, a zunaj je vedno bolj razsajala ncvihta, strfsala so sc ^Hcna in iultlo je ob vogalih. Maleiuu Milanu pa so se svetile oči kakor bi sijalo ^^ra.jlepŠe solnce. Morda je bilo danrs prvič, da se je zganilo v njegovem srcu Hb, kar se je zganilo pred toliko leti v src-u njegovcga očeta pri hesedah pokoj-^w?ga učiteJja KosopoJjskcga. Morda jc ta dau prviČ padJa v njegovo tJuso ^Blkra domoljubja, da je v njem mogočno tiela vse njegovo poznejže življenje.