PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnin
»tnitu piacana v gotovim	OP	1*
Abb postale 1 gruppo “ v j CII tl tjO lir
Leto XVII. - Št. 305 (5079)
TRST, sobota 23. decembra 1961
Poročilo o sestanku na Bermudih
Kennedy in Mac Millan sta sklenila obnoviti stike z Moskvo glede Berlina
Sporazumela sta se tudi o pripravah za jedrske poizkuse v atmosferi, ki jih bodo verjetno delali skupno na Božičnih otokih - ZDA nadaljujejo jedrske poizkuse pod zemljo, ki so jih registrirali tudi v Tokiu
i HAMILTON, 22. — Kennedy in Mac Millan sta da-Jjes zaključila svoje razgovore. Uradno poročilo pravi, “a sta sklenila, da bo ameriški poslanik v Moskvi obnovil stike s sovjetsko vlado, da vidi, ali je mogoče najti podlago za pogajanja 0 Berlinu.
Poročilo dodaja, da sta se ---------------------
Kennedy in Mac Millan sporazumela, da je potrebno začeti priprave za jedrske poizkuse v atmosferi kot ‘Previdnostni ukrep» spričo ‘dolge vrste jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi«.
1 Poročilo ugotavlja zatem z z&dovoljstvom, da je «kot kotah v smeri razumevanja bil Kitoni koristen sestanek Adulo in Combejem«.
Mac Millan in Kennedy sta “gotovila, da je resno napre-
Juvanje na poti razorožitve e-■•ni način za izhod iz nevar-aeSa oboroževalnega tekmova. “la,. «Ki ga je tako ostro obnovila Sovjetska zveza«. Poročilo pravi, da so bili azgovori na Bermudih plod-S1 in da so se osredotočili na j erlin, na jedrska vprašanja j? Kongo, in da bodo sestav-?®*i podlago za nadaljnje so-■alovanje med ZDA in Veli-■o Britanijo v prihodnjih me-
. Clede Berlina pravi poroči-da je Mac Millan izjavil, ?a bo britanski poslanik v JSoskvi sir Frank Roberts prijavljen na vlogo, ki bi se ‘dela koristna pri obnovlje-stikih.
Pozneje je predstavnik Fo-,eign Officea izjavil, da je
'htanska vlada upoštevala tu.
prožnost uporabljanja Bo-
Zl®nih otokov za morebitne ahcdne jedrske poizkuse. Angleški in ameriški pred-•tavnik nista hotela povedati, *‘i bodo jedrske poizkuse v sjptosferi obnovile samo ZDA, p.Pa skupno z Veliko Bri-. aijo. Angleški predstavnik !e dodal, da zadevo še prou-eujejo in da koliaor mu je j-Pano, ni bil sprejet še no-?en sklep za obnovitev poizkusov.
Predstavnik Bele hiše Salin-ter je izjavil, da niso govo-•ili o morebitnem sestanku kennedyja in Hruščeva in tu-ne o sestanku Mac Milla-Ja in Hruščeva. Salinger ni aotel povedati, ali so govorili °. možnosti konference zuna-Jiih ministrov Vzhoda in Zahoda.
.Skupno sta Mac Millan in pnnedy govorila včeraj pet r in danes pet ur.
V krogih blizu konference ?a Bermudih niso našle potrdi, .a informacije, ki jih je objavil švedski tisk, da bo ko-januarja prišlo do sestanka med Kennedyjem in Hru-jpevom v zvezi z Berlinom. ,atrjuje sc, da so govorice o šakem sestanku preuranjene. ..° Pa tembolj, ker Američa-ib Anglež; niso nit; gotovi, , ! bo v prihodnosti mogoča
jt?bferenca štirih zahodnih mi-
j'strov med Zahodom in Vzho-®ele na podlagi prihodnjih
diplomatskih stikov z Moskvo bo mogoče določiti prihodnjo mednarodno diplomatsko de. javnost.
V poučenih krogih pravijo, da je predsednik Kenmedy pod pritiskom Mac Millana privolil, naj bi med novimi stiki s sovjetskimi voditelji ameriški in britanski poslanik v Moskvi načela bistvo berlinskega vprašanja. Ne bi sicer šlo za prava pogajanja, temveč za uvod v pogajanja, in pri tem bi še posebno obravnavali pogoje za naslednjo fazo.
Glede Berlina sta se Kenn-dy in Mac Millan sporazumela že včeraj, danes pa sta nadaljevala razgovore, kar se tiče jedrskih poizkusov.
Predsednik Kennedy se je nocoj vrnil v Palm Beach na Floridi. Mac Millan pa bo odpotoval ob treh jutri zjutraj v London.
Sporazum med Kennedyjem in Mac Millanom o ravnotežju atomskih sil med SiZ in Zahodom se tiče bolj jedrskih poizkusov in spopolnjevanja raketnih izstrelkov, kakor pa konkretnih ukrepov. Mac Millan je sprejel ameriško ocenitev sovjetskega napredovanja na jedrskem področju. Prepustil pa je ameriški vladi, naj sama odloči, ali bo obnovila jedrske poizkuse v atmosferi ali ne, in ali naj Velika Britanija da ZDA na razpolago svoje naprave na Božičnih otokih na Tihem o-ceanu.
Danes je ameriška komisija za atomsk^i energijo sporočila, da je napravila v Nevadi nov jedrski poizkus pod zemljo. To je že osma eksplozija te vrste v ZDA, odkar so obnovile jedrske poizkuse. Vsi a-meriški poizkusi so bili v puščavi Nevada.
V zvezi s podzemeljskimi poskusi se ugotavlja, da je registriranje v Tokiu in Up-sali podzemeljske eksplozije z jakostjo petih kiloton, ki so jo napravile ZDA 10. decembra, zrevolucioniralo dosedanje koncepcije o ugotavljanju podzemeljskih eksplozij, in bo lahko cjajšalo sporazum za nadzorstvo nad jedrskimi poskusi.
Eksplozija je nastala 10. decembra v rudniku soli v Novi Mehiki. Američani so predvidevali, da je ne bodo sploh registrirali izven severnoameriškega kontinenta. Toda ta eksplozija je dokazala prav nasprotno, kar so hoteli Američani. Zdi se, da so jo registrirali skoraj vsi observatoriji na svetu od Banks Islan-da v Kanadi do Upsale na Švedskem, ki je oddaljena 9 tisoč kilometrov, in do Tokia, ki je oddaljen 12.000 kilometrov
mMm
Mac Millan in Kennedy na letališču v Kindleyu na Bermudih
Sukarno: Niso mogoča pogajanja o Zahodnem Irianu če ne predvidevajo njegovega odstopa Indoneziji
Predsednik Indonezije je ponovno pozval prebivalstvo, naj bo pripravljeno - Nizozemski guverner pravi, da ni «bližnje nevarnosti*, in da Sukarno ni še «zaprl vrat* za pogajanja
DJAKARTA, 22. — Ob proslavah dneva matere je indonezijski predsednik Sukarno v svojem govoru pozval indonezijske ženske, naj «poskrbijo, da bodo njihovi sinovi in njihove hčere sodelovali za osvoboditev Zahodnega Iriana izpod nizozemskega kolonializma«. Dodal je, da bodo vsi, ki bodo izbrani, organizirani v skupine, ki se bodo začele vežbati.
«če nimate sinov, je na-
daljeval predsednik, pridite ve same za osvoboditev Zahodnega Iriana, s tem da stopite v akcijo pod mojim poveljstvom, da dvignemo našo zastavo na Irianu, da preprečimo ustanovitev slamnate vlade in države Papua ter da pripravimo splošno mobilizacijo.«
Zatem je Sukarno poudaril, da niso mogoča pogajanja o Zahodnem Irianu. če ne predvidevajo prepustitev tega o-zemlja Indoneziji.
Predstavnik indonezijskega ministrstva za informacije je izjavil, da je indonezijska vlada mnenja, da bi bilo potrebno samo nekaj dni za premaganje nizozemskih sil v Zahodnem Irianu. Izjavil je dalje, da Indonezija in druge države vedo, kako šibka je nizozemska obramba na tem ozemlju. »Samo Nizozemci, je dodal, mislijo, da bi nekaj tisoč vojakov, opremljenih z zastarelim orožjem in razpršenih na obširnem ozemlju, kakor je Zahodni Irian, lahko vzdržalo pred obsežnim napadom indonezijskih oboroženih sil».
«Ce bo predsednik Sukarno dal svojim četam ukaz, naj
izženejo Nizozemce, je nadaljeval predstavnik, bo šlo za nekaj dni, in ukaz bo izvršen. Dejstvo, da ta ukaz ni bil še dan, dokazuje, da indonezijska vlada še vedno upa, da bo Nizozemska prepustila Zahodni Irian Indoneziji na podlagi pogajanj*.
Toda nizozemski guverner Zahodnega Iriana Pieter .T. Platteel je po radiu izjavil, da bodo zaradi sedanje napetosti pospešili prihajanje živil, tako da si zagotovijo zadostne zaloge za prihodnje mesece. Pripravil je tudi načrt za ra-cioniranje in je odredil ukrepe za evakuacijo civilistov z najbolj izpostavljenih področij. Guverner je dalje izjavil, ds sedaj ni »bližnje nevarnosti*. Pripomnil pa je, da »se dogodki okrog nizozemske Nove Gvineje, ki jo rajši imenujemo Zahodno Papuo, zelo naglo razvijajo in niso vedno prijetni*.
Guverner je dejal, da je bil položaj v Goi bistveno diuga-čen kakor v Zahodni Novi Gvineji, ker da Nizozemska lahko računa na številne prijatelje v okviru Združenih narodov.
Zatem je guverner izjavil, da Sukarno ni še do kraja zaprl vrat in da ni napovedal
Zorin obtožuje	ZDA	vmešava
z namenom,	da	rešijo^	gl
Zorin je omenil možnost sklicanja Varnostnega sveta - Čombe je takoj po * prihodu y Elisabethville zatajil podpisani sporazum
NEW YORK, 22. — Sovjetski predstavnik v OZN Zorin je na tiskovni konferenci izjavil, da ni izključeno, da bo Sovjetska zveza zahtevala sklicanje Varnostnega sveta zaradi vmešavanja ZDA v kongoške notranje zadeve.
«Nihče — razen morda predsednika Kennedyja —
ni pooblastil ameriškega poslanika v Kongu Guiliona za kakršno koli misijo v tej deželi,« je nadaljeval Zorin, ki je pripomnil, da je bil namen ameriške intervencije za sestanek Adula-Čombe rešiti glavo glavnega agenta kolonializma.
Zorin je dalje poudaril, da Varnostni svet, ki je edini pri. stojni organizem, ni odredil ustavitve operacij OZN v Ka-tangi. Pripomnil je, da so ZDA dale ukaz pomočniku glavnega tajnika Buncheju, ki je Američan, ukaz, naj sledi navodilom ameriškega poslanika v Kongu, čeprav je mednarod.
'“"■lliililitniMuniiliiuiiiiiiin Minil  .............
Drago Kunc o osmem zasedanju mešanega odbora
V PRIČAKOVANJU UKREPOV
---
0 makedonski manjšini v Grčiji ■ 0 vstopu Avstrije v evropsko skupno tržišče
(Od našega dopisnika)
Beograd, 22. — Na zasedanju mešanega jugoslo-j“bsko-italijanskega odbora za manjšinska vprašanja,
S Se je končalo preteklo soboto v Beogradu, sta — po a sedah zastopnika državnega tajništva za zunanje za-Draga Kunca — obe strani v duhu konstruktivni &a sodelovanja in razumevanja opravili podrobno in
v •	-	-	•• •	 *11-	-
listno izmenjavo informacij in pogledov. Poročilo o o predloženo obema &tg*ama v Proučevanje- <-:e'
v?111 bo predloženo obema
h
Jav ni na’ zasedanju pri-v° do konkretnih sklepov :k,2vezi z vprašanji, ki so v a na dnevnem redu, je i^bdarle lahko pričakovati, s Poudaril Kunc, da bo zadnje ugodno vplivalo na jjPešen sprejem konkret-jP ukrepov.
drugo vprašanje s pod-lltjk1* jugoslovansko-italijan-
Lp odnosov, ki se je nana-il? na vrnitev jugoslovan-ii,„ kulturnih dobrin iz ita-
jlee’ ie Kunc" izjavil, da_ so bi-v. kulturne dobrine večinoma
i!,!1'0. kar dokazuje, da je. z voljo mogoče doseči
sluti kot orodje tujih računov, to nikakor ne zmanjšuje velike odgovornosti albanskih voditeljev.
Kunc se je dotaknil na da-našnji tiskovni konferenci tudi reagiranja grškega časopisja na njegovo nedavno izjavo, da jugoslovanska vlada meni, da v Grčiji živi makedonska manjšina. «Po tonu v člankih grških listov, v katerih je mnogo nedobronamernih podtikanj na račun jugoslovanske politike, ne kaže, da je grško časopisje sposobno objektivno in razumno presoditi obstoječi problem,« je poudaril Kunc.
Resolucija o Alžiriji, ki so jo nedavno sprejeli v OZN, je po mnenju zastopnika državnega tajništva konstruktiven prispevek svetovne organizacije k rešitvi alžirskega vprašanja s pogajanji in na osnovi priznanja pravic alžirskega ljudstva do samoodločbe.
Na vprašanje, Če bi pristop Avstrije k evropskemu skupnemu tržišču vplival na jugo-slovansko-avstrijske gospodarske odnose, je Kunc odgovoril; #Upamo, da ne. Na vsak način bi bilo potrebno s skup. nimi napori preprečiti morebitne negativne posledice.«
V zvezi z obsodbo Eichman-državama! Če' ta politika na je Kunc izjavil, da je ta
in je izrazil zadovolj-da se je to vprašanje
°,atumno rešitev, fu je označil ’kot netoč-li,-.yesti, ki so se pojavile v 6r‘lh. ceš da je albanski od-C|tik poslov v Beogradu ■omagal normalizacijo odno-tjj bled Jugoslavijo in Alba-Vjjt To dokazuje tudi najno-
abske vlade Spira Koleke Hj,“ugoslavijo. Napadi alban-io , voditeljev na Jugoslavi-Ds^fiejo, da albanska vlada l-tit- Uje svojo izzivalno po-V«?’ ki je edini vzrok ne-Hj. "\alnih odnosov med obe.
obsodba simbolična obsodba vseh zločincev v drugi svetovni vojni ,in da je Eich-mann prejel zasluženo kazen. V obsodbi Eichmanna se o-menjajo tudi nekateri zločini Artukoviča, To potrjuje, kako nepravilno je bilo ocenjevanje vlade ZDA do zločinov ustaškega zločinca Artukoviča, čigar zločini so bili ponovno prepričljivo potrjeni v obsodbi Eichmanna. B. B.
Nova sirska vlada
DAMASK, 21. — Nova sirska vlada je bila dokončno sestavljena. Glavna ministrstva so takole razdeljena: Predsedstvo in zunanje zadeve: Maruf Davalibi. Podpredsednik in kmetijstvo:	Jelal El Sajed.
Obramba in prosveta: Ahmed Kambar. Gospodarstvo: Adnan Kuatli. Finance in oskrba: Ra. šid El Dakr.
V nov; vladi je šest pred-stavnikbv bivše stranke muslimanskih bratov, en odpadnik od stranke Baas in en bivši član stranke narodne osvoboditve.
DUNAJ, 22. — Danes so uradno javili, da so bila od L do 22. decembra na Dunaju avstrijsko-sovjetska trgovinska pogajanja za določitev kontingentov za izmenjavo za prihodnje leto. Podpisan protokol določa, da bo Avstrija izvažala v Sovjetsko zvezo ko-vinaste plošče, stroje, jeklene kable, barve, tkanine, obuvalo, živino za rejo, uvažala pa bo premog, rude, železne zlitine, svinec, bombaž, surov petrolej in .stroje.
ni funkcionar.
Na razna vprašanja je Zorin odgovoril, da je bil sklep, da se poveri glavno tajništvo OZN U Tantu začasen. «Potrdi_ tev njegovega mandata leta 1963, ko bo potekel, bo odvisna od načina, kako bo dejavnost glavnega tajnika potekala in kako se bo prilagodil danim zagotovilom«.
Pomočnik glavnega tajnika Ralph Bunche je v zvezi z Zorinovo izjavo izjavil na tiskovni konferenci, da mu a-meriška vlada ni v nobenem trenutku dala navodil ali pa skušala vplivati nanj. «Ce bi skušala to storiti, bi jo opozoril, da sem mednarodni funkcionar v službi OZN, in če bi vztrajala, bi takoj odstopil.« je dodal Bunche.
Dalje je Bunche izjavil, da v nobenem trenutku niso skušali vplivati na kongoške predstavnike, ki so se pogajali, temveč so jim nudili samo tehnično pomoč. Kar se njega tiče, si ni izmenjal navodil z ameriškim poslanikom Gullionom. O Combeju je Bunche dejal, da mu je treba priznati dobro vero do nasprotnega dokaza. Combe se je obvezal z izjavo, ki jo je podal prostovoljno in ki nosi njegov podpis. Ce je ne bi spoštoval ,bi pomenilo, da ni držal besede.
Zatem je Bunche izjavil, da v Katangi ni prišlo do ustavitve ognja, temveč da so-se Združeni narodi enostransko obvezali, da bodo ustavili o-genj med razgovori Adule in Combeja.
Predsednik kongoške vlade Adula je dal Combeju pet dni časa, da pokaže svojo dobro vero in da se prilagodi sporazumu, ki ga je včeraj podpisal v Kitoni skupno z njim.
To opozorilo so objavili, potem ko je radio Brazzaville oddajal sporočilo, ki zatrjuje, da Combe ni imel nobenega mandata za podpis sporazuma v Kitoni. Sporočilo pravi: «Razgovori med Combejem in Adulo so potekali v zelo prisrčnem ozračju. Toda navzočnost ameriškega poslanika je, na žalost, kompromitirala o-zračje razgovorov v Kitoni. Ameriški poslanik je predložil izjavo, ki bi jo moral Combe podpisati. Combe ni mogel podpisati te izjave, ker n; imel mandata, da obveže Katango. Potovanje v Kitono je bilo določeno nepričakovano. Ustava Katange pa določa, da Combe: 1. Skliče svojo vlado. 2. Se posvetuje s svojo vlado. 3. Skliče narodno skupščino na plenarni seji, preden obveže državo za neko novo pot. Combe bo torej moral ob svojem povratku iz Kitone poročati o svojih razgovorih v omenjenih forumih. V Kitoni ni bil podpisan noben dokument, ki obvezuje državo.«
Adula pravi v svojem opozorilu:	«To je tendenciozno
sporočilo, in prisiljen sem vprašati, ali skuša Combe iska.
i ti izgovor, da zataji svojo iz-I javo.
I Sam Combe je določil datum 27. decembra za odhod njegovih senatorjev in poslancev v Leopoldville. Ce ne bodo ti prišli, bo to dokaz slabe vere.«
Dalje pravi Adula, da ((obstaja protislovje, ki si ga ne morem obrazložiti«. Combe je prvi poslal pismo predsedniku Kennedyju: ((Sprejel sem sestanek z njim takoj in s tem sem dal koncesijo, da sem opustil svoje prvotno stališče, t. j. da sem pripravljen srečati se z njim samo v Leo-poldvillu. T0 je dokaz, da želim mirno rešitev katanškega vprašanja. Ne morem verjeti, da je Combe prišel v Kitono brez kakršnega koli mandata.
Moj mandat je bil jasen: temeljni zakon, in moral sem priti do sporazuma v okviru tega zakona. Ali morda katan-ška pokrajinska vlada in skupščina miskta, da imata še kako alternativo za to vprašanje, ko je njih sam zakonit obstoj odvisen od tega zakona?« Zatem opozarja Adula Combeja, da bo osrednja vlada prisiljena uporabit; silo, če bo Combe zatajil svoj sporazum. Na koncu pravi Adula, da nima namena sestati se še enkrat s Combejem za nove razgovore.
Preteklo noč je Combe sklica] sejo svoje vlade. Zatrjuje se, da je bila seja prekinjena po treh urah razgovorov. Davi ie bila nova seja, na kateri so sklenili, da vlada ni pristojna pooblastiti predsednika, da «poda izjavo, ki mu je bila vsiljena v Kitoni«. Vlada je tudi »čestitala predsedniku zaradi odločnega stališča, ki ga je zavzel na sestanku v Kitoni, ker ni obveza) katanškega ljudstva brez njegove poprejšnje privolitve«.
Sporočilo pravi dalje: »Ministri so sprejeli na znanje načrt izjave, ki je bila predložena predsedniku, in so sklenili predložiti jo narodni skupščini Katange, ki je edina veljavna oblast, da se o tem izreče. Ministrski svet je soglasno obnovil svoje popolno zaupanje predsedniku in mu zagotovil solidarnost vseh ministrov v hudih urah, ki jih preživlja Katanga*.
Pomočnik glavnega tajnika OZN Ralph Bunche je ob svojem povratku v New York izjavil, da upa, da bo sporazum med Adulo in Combejem pripeljal do miru v Kongu. »Combe je sprejel zelo važna načela, ki bodo pripeljala do miru, enotnosti in stabilnosti v Kongu*, je izjavil Bunche in je izrekel prepričanje, da je Combe »ravnal v dobri veri z namenom, da spoštuje sporazum*.
Glede ukrepov, ki bi jih sprejeli Združeni narodi, če se sporazum ne bi spoštoval, je Bunche izjavil: «Menim, da gre za hipotetično stvar. Verjeti moramo, da bo sporazum spoštovan. Ce ne bi verjel, da je Combe ravnal v dobri veri, ne bi predložil svojega poročila o rezultatih sestanka*
V svojem poročilu pravi R. Bunche, da Combe ni izrekel nobenega pridržka, ko je jav-
no sprejel	priznanje oblasti	i	daj ne	nastaja vprašanje	po-
osrednje kongoške vlade.	šiljanja	ameriških	čet	v	to
Hkrati pa	je izročil Bunche-	I	azijsko	deželo«,
ju pismo, v	katerem pravi, da
ni pooblaščen govoriti v imenu katanške vlade. »Naglica s katero je bilo organizirano moje potovanje, pravi Combe. mi ni omogočila, da bi se posvetoval s pristojnimi oblastmi Katange, tako da bi bil pooblaščen govoriti v njihovem imenu. To nameravam storiti ob svojem povratku in obvestiti osrednjo vlado glede ukrepov, ki bodo potrebni za izvajanje priložene izjave*.
V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da je po mnenju ameriške vlade Combe vezan na sporazum, ki je bil sklenjen v Kitoni z Adulo. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da bo britanska vlada storila vse, kar more, da zagotovi izvajanje sporazuma. Dodal je. da sta britanski poslanik v Leopoldvillu in konzul v Elisabethvillu dobila navodila, kako naj ravnata, da olajšata izvajanje tega sporazuma. V poučenih krogih pravijo, da bosta oba britanska diplomata še posebno vztrajala pri Combeju, naj spoštuje prevzete obveznosti.
Namestnik predstavnika O ZN v Katangi Ivan Smith sporoča, da so sile OZN vzpostavile svobodo prometa civilistov v Katangi. Pozneje je predstavnik OZN izjavil, da so Combejeve čete v zadnjih štirih dneh štirikrat prekršile sporazum o premirju, in zaradi tega je prišlo do žrtev med civilisti. Predstavnik je dejal, da so Combejevi vojaki trikrat streljali na etiopske čete OZN, skupina Combeje-vih žandarjev pa je napadla poslopje, kjer je sedež glavnega štaba OZN. Pripomnil je, da je odgovorna za enega teh napadov skupina francoskih ekstremističnih plačancev v Katangi, ki jih imenujejo »Les affreux».
Etiopsko ministrstvo za informacije je odločno zavrnilo obrekovanja proti etiopskim četam v Katangi, češ da so surovo ravnale proti prebivalstvu. Izjava poudarja, da prihajajo te obtožbe s strani kolonialistov, in še posebno s strani kapitalistov v krogih »Union Miniere*
Harriman o Laosu
VVASHINGTON, 22. — Pomočnik državnega tajnika za Daljni vzhod Avereli Harriman je izjavil, da bo SEATO spoštoval voljo laoške nevtralne vlade, in če bo ta zahtevala, bo umaknil svojo zaščito nad to deželo. Harriman je dodal, da upa, da se bodo trije laoški princi sestali 27. decembra in se sporazumeli o vladi narodne enotnosti. Harriman je nato izjavil, da umik zaščite SEATO ne bi «v nobenem primeru onemogočil laoški vladi, da se vsak trenuiek, če bi bil Laos napaden, obrne na OZN ali na kogar koli drugega za pomoč«.
Glede Južnega Vietnama je Harriman izjavil, da «za se-
MOSKVA, 22. — Sovjetski delegat v OZN Zorin je izjavil listu »Izvestija*, da so napredovali, kar se tiče razgovorov o razorožitvi. Omenil je sporazum na zasedanju OZN med ZDA in SZ o splošnih načelih razorožitve in sovjetsko - ameriški sporazum o sestavi razorožitvenega odbora OZN.
začetka akcije. Dejal je, da ima vse zaupanje v oborožene sile Zahodne Nove Gvineje, in je dodal, da bi »morebitni indonezijski napad bila nevarna avantura za Indonezijo*.
»Nizozemska vlada upa, da bodo razgovori med Nizozemsko in Indonezijo mogoči ob podpori drugih držav in Združenih narodov*, je dodal guverner. ki je trdil, da domače prebivalstvo na Zahodni Novi Gvineji podpira Nizozemce.
Zatem je guverner izjavil, da so bili »odkriti razgovori* med nizozemskimi oblastmi in delegacijo »sveta Nove Gvineje*, ki je prišla na obisk na Nizozemsko. Na koncu je izjavil, da bo nizozemska ”la-da storila vse mogoče, da se izogne oboroženemu spopadu, »ne da bi bili življenjski interesi ljudstva Papue oškodovani*.
Novoletna poslanica U Tanta
NEW YORK, 22. — V svoji novoletni poslanici izjavlja glavni tajnik OZN U Tant, da so «sprava, posredovanje in pogajanja edina gotova pot in brez nevarnosti, da pride do večjega razumevanja ter do gospodarskega in socialnega napredka v okviru večje svobode«.
Poslanica poudarja, da je i-mel svet v zadnjih dvanajstih mesecih opravka s številnimi težavami, ki se bodo podaljšale v leto, ki se začenja. Razen tega so Združeni narodi podedovali tudi gotovost, da je v današnjih dneh obstanek nemogoč brez sodelovanja. To pa ni mogoče, če ni med narodi in ljudmi »odločne volje, da se posebni interesi podredijo večji kolektivni disciplini«.
«Z Združenimi narodi in s sredstvi, s katerimi razpolagajo za spravo, posredovanja in pogajanja, ima svet na razpolago aparat in 'disciplino, ki sta potrebna za zagotovitev miru in blaginje. Stopamo torej v novo leto z odločnostjo, da nadaljujemo po tej poti«, zaključuje poslanica.
 #»-------
Francija
in skupno tržišče
Mendes-France o nujnosti prehodne viade
PARIZ, 22. — Bivši pied-scdnik vlade Mendes-France je imel v Strasbourgu tiskovno konferenco, na kateri je ostro obsodil surov policijski nastop na demonstracijah proti OAS 19. decembra. Poudaril je: »Ce javna oblast ni sposobna napraviti svoje dolžnosti, morajo nastopiti republikanci*.
Zatem je Mendes-France poudaril, da bi morali ustanoviti prehodno vlado s tremi temeljnimi nalogami: preprečitev državljanske vojne, doseči mir v Alžiriji in uvesti politični sistem, ki naj bo hkrati demokratičen in učinkovit. Za sestavo take vlade je Mendes-France izjavil, da bi se bilo treba nasloniti »na žive sile naroda namesto na tradicionalne stranke*.
Na vprašanje v zvezi s Francozi, ki živijo v Alžiriji, je Mendes-France izjavil, da želi, da bi čim večje število Francozov ostalo v Alžiriji, »ker bo njih navzočnost potrebna na neodvisno alžirsko vlado*. V prehodni dobi bi morala njihovo varnost jamčiti mirovna pogodba in bivanje francoskih čet na nekaterih življenjskih področjih.
,lllllll||^Itllllllllllllllllll■lll*,■!■ll,lll|l,,,l,,,l,,,,,,,l,l,,,,1,,,,,,l,,,,,,,,l,lll,lllll,,,l,,l,,l,l,,ll,l,,,ll,,,,,,,,l*
je
RARIZ, 22. — Po seji vlade predstavnik vlade Terre-noire izjavil, da je vlada potrdila sklep, da sprejme prehod k drugi fazi evropskega skupnega tržišča, ki ga določa rimska pogodba. To pa s po-
gojem, da se določi jasna skupna kmetijska politika, in da se uredijo nekatera še nerešena vprašanja. S tem v zvezi je Terrenoire izjavil, da bi v primeru ugodnega napredovanja pogajanj lahko potrdili z rahlo zakasnitvijo 1. januar za začetek druge faze. Praktično bi zagotovili začetek s februarjem.
Dalje je predstavnik izjavil, da so vprašanja, o katerih razpravljajo na konferenci v Bruslju, zelo težavna, in da ni dovolj sporazumeti se o načelih, temveč se je treba dogovoriti o jasnih dolobah glede izvajanja.
Zatem je Terrenoire izjavil, da je vlada odločena boriti se proti OAS z vsemi sredstvi. Pripomnil je: »Kar se tiče nekaterih pouličnih demonstra. cij. ki se organizirajo z izgovorom borbe proti prevratu, se v praksi zdi, da imajo te demonstracije vsaj v namenih tistih, ki jih nadzorujejo, en sam pravi smoter, t. j. postavit; javno mnenje proti vladi.«
Zasedanje centralnega odbora KPI
Diskusija se ogiblje vprašanj načetih na prejšnjem zasedanju
Amendola je govoril v glavnem o stališču KPI do levega centra in o «splošnem političnem gibanju» za preobrat v levo
(Od našega dopisnika) | načina*. Nato se je Amendo-.la zadržal na vprašanjih stran-RIM, 22. — Na zasedanju
centralnega odbora KPI se je danes nadaljevala diskusija o poročilu Berlinguerja na temo »Moč, razvoj in naloge KPI*. Giuliano Pajetta je poročal o diskusiji, ki se o temah 22. kongresa vrši v vseh komunističnih strankah, D’0-nofrio pa je poudaril, da »nihče ne more danes misliti, da bi se KPI mogla spremeniti v reformistično socialistično stranko*, nato pa je podčrtal potrebo po večji enotnosti in politični ter ideološki trdnosti jtranke. Tortorella, glavni urednik strankinega glasila »Unita*, je pripomnil, da KPI je z »odkrito in pogumno diskusijo iztrgala pobudo iz rok nasprotnika*, medtem ko je Galluzzi zatrjeval med drugim, da je treba »podpreti,1 pospeševati in usmerjati potrebo po kritiki, ki je močno razširjena*.
Amendola je dejal med drugim:	»Naša prva naloga je
razviti splošno politično gibanje za preobrat v levo. Dolžijo nas, da podpiramo levi center, da bi ga minirali. Mi hočemo dejansko minirati transformistični manever, ki skuša razvodeniti levi center in iz njega napraviti orodje v rokah dorotejskih skupin in demokristjanske desnice. Za uspeh preobrata v levo računamo predvsem na nas same, v drugi vrsti pa na odpor PSI, ki ne bi smel zagrešiti napake, ki jo je storil z vzdrževanjem glede Fanfanije-ve vlade. Računamo tudi z naprednejšimi skupinami katoliške levice. Pripravljeni smo prispevati k oblikovanju nove večine na temelju določenih programskih obveznosti z jasnimi termini. Ne prikrivamo si težkoč in odporov, ki se pojavljajo pri razvoju velikega gibanja, in težkoč kar zadeva soglasje z drugimi političnimi silami glede časa in
kinega življenja in dela in pripomnil, da se na osnovi prakse in dejavnosti meri sprejem in razumevanje linije 8. in 9. kongresa KPI. Po mnenju Amendole je treba doseči v stranki vedno večjo stvarno enotnost, obsežno mobilizacijo in disciplino v akciji. Ko se je končno dotaknil vprašanja kongresa, je pripomnil, da se je treba nanj pripraviti resno in temeljito, brez naglice, toda izogniti se je treba, da bi se kongres vršil tik pred političnimi volitvami.
Longo je poročal o vprašanjih, ki zadevajo enotnost mednarodnega komunističnega gibanja in o načrtih izgradnje komunizma v SZ ter o pomenu, ki ga ta perspektiva odpira za razvoj in napredovanje mednarodnega delavskega gibanja.
Novella je poročal o stališču, ki ga italijanska sindikalna delegacija zavzela na kongresu svetovne sindikalne zveze in dejal, da je to stališče »doseglo pomembne rezultate in okrepilo enotnost v vrstah CGIL*. Natoli, ki je na prejšnjem zasedanju postavil zahtevo po čimprejšnjem sklicanju kongresa stranke in se povsem pridružil kritičnim pripombam Amendole, je v celoti podprl dokument tajništva in izrazil mnenje, da je ta dokument pospešil diskusijo v stranki; kakor že Amendola, se tudi Natoli ni dotaknil nobenega od vprašanj, ki jih je sprožil na prejšnjem zasedanju centralnega odbora.
Centralni odbor je odobril resolucijo o solidarnosti z a-meriškimi komunisti, nakar so diskusijo preložiti na jutri.
»Odbor dvanajstih* gospodarske komisije PSI je danes zaključil proučevanje programskega dokumenta. Glede tega
je Lombardi izjavil novinar* jem: »V odboru se v bistvu vsi strinjamo. Izboljšali smo dokument v celoti s tem, da smo bolje precizirali odnos med .politiko načrta’ in .politiko preobrata’. V prihodnjih dneh mu bomo dali dokončno obliko, da bi ga mogli iz-ročiti vodstvu stranke in centralnemu odboru*. Libertini je s svoje strani izjavil, da se dokument povezuje »z borbeno linijo vsega delavskega gibanja in predstavlja harmonično celoto smotrov, ki se jim ne moremo odpovedati*.
Jutrišnja številka glasila PSDI »La Giustizia* prinaša članek, v katerem se Sara-gat zadržuje na diskusiji v centralnem odboru KPI, predvsem na besedah Scoccimarra (»revizionizem se danes pojavlja v konkretni obliki v iluzijah, ki se ustvarjajo glede levega centra. Tu je glavna nevarnost*), in pravi: »S stališča komunizma ima Scoc-cimarro povsem prav. Komunistične iluzije, da bi izkoristili politiko levega centra bo poglobila demokratično občutljivost delavcev in oslabila arhaične totalitarne sugestije*. Nato se Saragat zadržuje na samokritiki v PSI in KPI in pravi, da medtem ko PSI »prti drugim odgovornost za svoje napake, vendar pa samokritika dejansko obstaja in je demokratični tazvoj PSI vedno bolj viden*, pa KPI »ostaja to, kar je vedno bila*, in zaključuje: »Dezorientiranost današnjega komunizma izhaja iz njegovega anahronističnega značaja spričo zahodne družbe, ki se naglo razvija k oblikam avtentične politične in socialne demokracije*.
Saragat zatrjuje, da se Evropa »usmerja vedno bolj g demokratičnemu socializmu*, zaradi česar je »totalitarni komunizem, tudi v izdaji llru-ščeva, brez vsakršne 7-ve*e i vprašanji našega časa*.
-A, P.
enotnost
a
Zadnje dve leti je Afrika prizorišče velikih nemirov. Iz pepela bivših francoskih, angleških in belgijskih kolonij so se rodile in se rojevajo nove neodvisne afriške države.
Po kratkem obdobju notranje avtonomije sta se Zahodna francoska Afrika in Franc, ekvatorialna A-frika spremenili v mozaik republik. Kongo ni več belgijski. Alžirija se je iz francoske pokrajine spremenila v alžirsko Alžirijo, še preden je postala neodvisna, če pomislimo na prezir, s katerim so stoletja gledali na Afričane, če pomislimo, da so se še pred kratkim bali besede neodvisnosti in da so zato nekateri raje uporabljali izraz «mednarodna suverenost*, se lahko s ponosom ozremo na prehojene etape dolge in težke poti k neodvisnosti.
Kako smo dosegli to? Morda zaradi velikodušnosti kolonizatorjev? Ne. Neodvisnost je posledica vztrajnega boja afriških narodov proti kolonialni vladavini.
Ta boj ima različne oblike, ki ustrezajo specifičnim pogojem vsake države. Nekje je oster, drugje manj. Vse je odvisno od reakcij kolonialistov na pravične zahteve ljudskih množic. Te so dajale in še vedno dajejo težke žrtve, da bi se rešile ponižanja in izkoriščanja. O tem dovolj zgovorno pripovedujejo primeri Alžirije, Kameruna, Angole, Južnoafriške unije. Kenije.... Pokoli, mučenja, umori — seznam žrtev je zelo dolg.
Konference afriških narodov, ki so bile zaporedno v Akri, Tunisu in Kairu, so gotovo prispevale k prebujanju prebivalcev afriškega kontinenta.
Boj za neodvisnost je deležen simpatij in podpore socialističnih držav in vseh naprednih sil v svetu.
Imperialistična vladavina je prinesla s seboj gospodarsko, kulturno in socialno nerazvitost in razdelitev Afrike. Države, ki so nedavno postale neodvisne, se srečujejo s številnimi težavami. Zahod se zaveda teh slabosti in skuša pod masko antikomunizma z vsemi sredstvi najti nove oblike, da bi ohranil svoje gospostvo nad afriškimi narodi.
Z namenom, da bi ovekovečile izkoriščanje Afrike, se kolonialne sile trudijo, da bi se sporazumele z nacionalnimi fevdalno-buržoaznimi elementi, ki si zaradi egoizma ne pomišljajo izdati interesov svojega ljudstva. Tam, kjer buržoazije ni ali pa je revolucionarna, si kolonialisti na kakršenkoli način, tudi z nasiljem, ustvarijo marionetne vlade, ki jim je edina skrb, braniti interese gospodarja. Ohranitev vojaških oporišč na afriškem ozemlju je najpogosteje prvi pogoj imperialističnih sil za priznavanje neodvisnosti, Takšna praksa nevarno omejuje nacionalno suverenost. Mir in varnost ljudstva sta tako neprestano ogrožena.
Prostovoljna ali prisilna integracija nekaterih afri ških držav z evropskim Skupnim trgom še bolj odpira vrata vplivu kapitalističnih monopolov na že tako ne kdovekako močno afriško gospodarstvo. Toda imperialisti dobro vedo, da narodov, ki so krenili na pot popolne neodvisnosti, ne bodo mogli zaustaviti. Zato se trudijo, da bi z raznimi spletkami izzvali razdor ne samo v posameznih narodih, ampak na vsem kontinentu. Vsi vemo, kaj se dogaja v Kongu. V Alžiriji, namesto da bi se pogajala, Francija govori le o tem, da bo Alžiriji odvzela Saharo, ki je njen integralni del.
Zaradi kolonialističnega vpliva sta na afriškem kontinentu dve Afriki: ena s francoskim žigom in ena z angleškim. Ker so prebujena ljudstva odkrila zaroto, poskušajo zdaj doseči razdeljenost na drug način. Skupina iz Brazavilla in Monrovie se postavlja nasproti skupini iz Casablance, reformistična Afrika nasproti revolucionarni Afriki.
To so problemi ,to je nevarnost, ki zdaj grozi Afriki: nepopolnoma dekolonizacija in neokolonializem. Kako premagati nevarnost? Po kakšni poti naj gremo, da se bomo za vedno osvobodili verige suženjstva in bede?
Po našem mnenju, ki ga potrjujejo izkušnje, je rešitev v revoluciji. To pomeni, da je treba v korist ljudstva “radikalno spremeniti politični, gospodarski, socialni in kulturni ustroj,
ki smo ga podedovali od kolonializma. Afriško prebivalstvo bolj in bolj spoznava, da politična neodvisnost brez gospodarske neodvisnosti ni nič drugega kot utvara. Afriški narodi se ne morejo več zadovoljiti samo s svojo zastavo, s sedežem v OZN in kakšnim veleposlanikom tu in tam. Politična emancipacija je tisto, kar bo afriškim narodom omogočilo dobiti bitko proti nezadostni razvitosti. Afriške množice žive danes v pogojih, ki ne ustrezajo veku sputnikov in kozmonavtov, ampak srednjemu veku. Lakota, bolezen, nepismenost, izkoriščanje, to je njihov delež.
Manjšina Afričanov, ki naseda prilizovanju imperialistov in ki jo vodijo lastni egoistični interesi, sanja o tem, da bi enostavno zavzela mesto kolonistov in ohranila nedotaknjen zastareli okvir kolonialnega izkoriščanja. Takšna politika zavira skladno in mirno graditev države, ker povzroča nepremagljiva na-I sprotja v skupnosti, če hočejo nadoknaditi, kar so zamudile v stoletjih, afriške države ne morejo sprejeti metode klasičnega kapitalizma za razvoj svojega gcspodarstva.
Nasprotno, načrtno gospodarstvo, ustvarjanje splošnega lastništva in skrb za koristi prebivalstva bi kma-m končali kronično odvisnost. k' je še vedno značilna za naš veliki in bogati kontinent. Z razvojem nacionalne industrije, z modernizacijo in postopno kolektivizacijo kmetijstva bo Afrika prenehala biti le izvor surovin za Zahod.
Za uresničitev takšnega programa so potrebni nekateri pogoji:
Likvidacija tujih vojaških oporišč na afriškem ozemlju. Afriki je potreben mir. Vojaška oporišča pa ga stalno ogrožajo. Ni mogoče obsojati hladne vojne in sprejemati vojaška oporišča Atlantskega pakta, ki nas vpletajo v nekoristno in nevarno oboroževalno tekmo. In to v času, ko sta nam kruh in obleka bol] potrebna kot topovi ip tanki.	'
Zagotoviti ljudstvu demokratične svoboščine in priznati pravico do dela in izobrazbe. Uklenjenega ljudstva ni mogoče mobilizirati. Brez navdušenja in ustvarjalnega dela.
Tuja pomoč brez političnih ali vojaških pogojev. Afriški narodi so za plodno in pošteno sodelovanje z vsemi narodi sveta. Ti narodi žeiho nesebično finančno in tehnično pomoč od vseh držav, tako od Zahoda kot z Vzhoda. Za Afriko so važni njeni interesi. To je osnova pozitivne nevtralnosti, ki se je pokazala kot najboljše sredstvo, da se naši narodi rešijo objema imperialističnih sil. To je pot, po kateri bo šla vsa Afrika, kljub trenutnim nespora-zurhom, da bi si tako vrnila svoje dostojanstvo in obnovila svojo enotnost.
Tisti, ki se danes ironično posmehujejo na račun afriške enotnosti ali se borijo proti njej, so prav tisti, ki včeraj niso verjeli v afriško neodvisnost. A-friška enotnost je stvarna, ker ima korenine globoko v težnjah narodov. Je stvarna, ker je naravna reakcija na kolonialistično razdeljevanje Afrike. Je stvarna, ker so problemi nerazvitosti isti na vsem kontinentu in ker je potrebno združiti se in sodelovati, da bi jih rešili. Zapreke in težave na poti k afriški enotnosti so posledica tega, da naš kontinent še ni dosegel resnične neodvisnosti.
Večina vlad — treba je poguma, da to priznamo — so še vedno zavestne ali nezavestne igračke v rokah sovražnikov Afrike. In zato je rojstvo nove Afrike, združene in napredne, odvisno od akcije narodov samih. Tu imajo narodnoosvobodilna gibanja posebno odgovornost za revolucionarno vzgojo množic in njihovo mobilizacijo, da bi pospešili končno zmago.
EL MOUDJAH1D
■ .
.. .
;/v > • ■	■	.	s.yv>.
...
-
Po dnevih ostrega mraza Je nastopilo precej toplo vreme, zlasti na nekaterih področjih. Na Lido d’Albaro pri Genovi so se pojavili tudi kopalci — toda gledalci so v plaščih
Pred prazniki v Parizu
«Vojna zrezka«
■ned vlado in mesarji
Številne restavracije so pripravile božične menuje po 1500 do 25000 lahkih frankov
PARIZ, 22. — Spet se pričenja »vojna zrezka«: 40.000 mesarjev pariške pokrajine bo zaprlo mesnice iz protesta proti novim davkom, ki jih je uvedel državni podtajnik za notranjo trgovino Misoffe.
Mesarji so nadalje sklenili, da prenehajo — že od davi — nabavo govejega mesa na glavnem Iržišču. In ko bodo po treh ali štirih dneh njih zaloge izčrpane, bodo Parižani zopet brez zrezkov.
Tisti mesarji, ki se bodo vzdržali nabave in prodaje govejega mesa, se lahko kaznujejo z zaporom do 5 let ter globo do treh milijonov novih frankov; to je odgovor državnega podtajnika za no-
••■lllllllavlllflllllllllllllllllltlllllllllllllllf lllllliiinaiillllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII l III1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIII lil lili llllll milil IT1III1IIIIIIIII11III11IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Strašna nesreča v St. Poltnu v Avstriji
Štirje otroci so zogleneli
pri nenadnem požaru barake
Mati je otroke v starosti od enega do petih let le za nekaj časa pustila
same
DUNAJ, 22. — Danes zjutraj so štirje otroci — 1-letni VVillibald, 2-letni Franz, 4-let-ni Walter in Metni Gerhard — izgubili življenje v požaru, ki je uničil leseno barako, v kateri je bivala njih družina. Nesreča se je dogodila v St. Poeltnu na Nižjem Avstrijskem.
Mati se je le za nekaj časa oddaljila, ko je šla nakrmit kokoši svoje tašče nekaj sto metrov od barake. Ko se je vrnila, je bila baraka že zrušena, otroci pa popolnoma zogleneli. Istočasno je prispel tudi oče otrok, delavec, ki je zaposlen na Dunaju. Ob pogledu na vso to grozoto sta se oba onesvestila. Niso še ugotovili vzrokov požara, verjetno pa je padlo iz peči kako goreče poleno, ki je povzročilo požar.
 «»——
Utonila sta v kopalnici
RIM, < 32. —r Mlada francoska študentka Caterine Paule Grancaise, stara 18 let in doma iz Nantesa, se je utopila v kopalnici pri gospe Soialan-ga v Ulici Messina, kjer je bila od včeraj gost. Po ugotovitvah policijskega komisariata se zdi, da je dekletu postalo nenadoma slabo, ko je bila v kopalnici in da je tako padla v kad in se tu u-topila.
DEIVA MARINA, 22.	—
Župnika naselja Piazza di Deiva Marina Giovannija Po-deslaja, starega 38 let, so našli mrtvega v kopalnici župnišča. Truplo je odkrila pokojnikova mati, ki je opazila, da sina dolgo ni iz kopalnice in je zato vdrla v kopalnico. Župnik Podesta je župnikoval v tem kraju od leta 1958. Njegovo smrt je treba pripisati srčni kapi.
«»---
Kri iz Caparija za ranjence v
RIM, 22.	— Na iniciativo
sardinske dežele in krajevnega Rdečega križa so darovalci krvi iz mesta Cagliari zbrali 20 kg krvi, da bi jo z letali Alitalia poslali ranjen cem cirkusa v Rio de Janei-ru. Družba «Alitalia» je s svoje strani ponudila brezplačen prevoz krvi iz Caglia-rija do Rima in od Rima do Rio de Janeira. Pošiljka bo odpotovala nocoj z letališča • Fiumicino* z letalom BC-8 ob 21.15 in bo prispela v Rio de Janeiro jutri zjutraj ob 7.25 po tamkajšnjem času. Naglica v prevozu bo torej omogočila čimprejšnjo in zato čimbolj učinkovito uporabo krvi, ki so jo poklonili meščani Cagliarija.
Leteči avtobus London-Pariz
LONDON, 22. — Včeraj so z uspehom preizkusili na otoku Wight »leteči avtobus« (Ho. wercraft), ki bo služi] za prevoz potnikov od Londona do Pariza preko Rokavskega pre-
bc prostora za 66 potnikov. Vozilo tehta 27 ton, zgradila pa ga je družba «Saunder-Rce»
Montgomcryjevc izjave
MANAGUA, 22. — Po krajšem obisku v Nikaragu] je maršal Montgomery v Mana-gui med tiskovno konferenco deja] med drugim: «Nobenega dvoma ni, da je blok vzhodnih držav močnejši od zahodnega bloka.«
Maršal je dodal, da ne verjame v možnost jedrske vojne. Prav tako je še enkrat izrazil prepričanje, da bi Ljudska republika Kitajska morala biti sprejeta v OZN.
 «#-------
V Firencah je umrl kardinal Dalla Costa
FIRENCE, 22. — Davi ob 6,30 je umrl florentinski nadškof, kardinal Elia Dalla Costa. Imel je skoraj 90 let (rojen 14. maja 1872) in bil je najstarejši med živečimi kardinali. (Sedaj je najstarejši
Francesco Morano, ki je 25 dni mlajši).
le
V kardinalskem kolegiju je sedaj 80 članov, ki predstavljajo 29 narodov; Italijanov je 28.
MANTOVA, 22. — Na polju blizu naselja Bozzola so našli izredno veliko gobo, ki tehta 8 kilogramov. Gobo je našel neki 16-leten deček, ki jo je nato prodal v neki tamkajšnji restavraciji.
tranjo trgovino na sklep mesarjev pariške pokrajine.
»Vojna zrezka« torej spet razsaja in še huje kot kdajkoli. Odgovor morajo sedaj dati mesarji, ki jim grozi zapor. Podtajnik v obvestilu, ki je bilo izdano dopoldne, zairjuje, da so bili sprejeti vsi ukrepi, da se zaščiti svoboda in varnost tistih, ki hočejo nadaljevati svojo dejavnost v skladu z zakonom. Seveda je zelo verjetno, da bo vladi možno s takimi grožnjami streti odpor mesarjev.
Sicer pa se Parižani tudi drugače pripravljajo na praznike in ne mislijo samo na goveje zrezke. Že davi je glav. no tržišče sprejelo živil, da bi zadostovala za celo vojsko: 78 ton puranov (kljub pomanjkanju, ker ni holandskega izvoza), 130 ton piščancev, 14 ton gosi, 12 ton rac. Pričakujejo pa se še večje količine tako še danes kot jutri. Pričakujejo tudi še 600 ton ostrig, ki se bodo pridružile 300 tonam, ki so prispele v teh dneh.
Za tiste — in ne bo jih malo — ki se raje zaupajo patentiranemu kuharju ali hočejo domači gospodinji prihraniti delo, so številne restavracije pripravile najrazličnejše menuje po cenah od 1500 do 2500 lahkih frankov.
Nekoliko bolje Kennedyjevemu očetu
PALM BEACH, 22. — V bol. nišnici, kjer leži Joseph Ken-nedy, oče ameriškega predsednika, so včeraj izjavili, da je bolniku «nekoliko bolje«, da pi je njegovo stanje še vedno zelo resno.
L. 1931 je pogumno nastopil proti fašizmu. Ko je po imenovanju za kardinala v Rimu 1.	1933	prevzel	svojo
cerkev sv. Marka, ki se drži palače Venezia, je bila ta polna — policijskih agentov. Pridiga, ki so jo tam potem poslušali, jim ni mogla biti preveč všeč.
      ...................
Podrobnosti o letalski nesreči nad Ankaro
Tolikšna	moč
da se je letalo razletelo
Itniige gtpdali&ce
••d
glubhu ^ bliltu'ibtvo w''<
Na robu tistega čemur pravimo - usoda
(Ob smrti Herberta Griinaj
ANKARA, 22. — Zaradi pozne ure smo sinoči le na kratko poročali o letalski nesreči nad Ankaro. Naknadno so prišle o nesreči nekatere podrobnosti.
Prve vesti o 29 mrtvih in 5 preživelih potnikih letala so
Prizor iz filma »Topo Gigio in njegove pustolovščine«, ki se sedaj predvaja že tudi v Trstu
Anekdota s sodišča
MILAN, 22, — Sodniki ape-lacijskega sodišča so potrdili razsodbo prvostopnega sodišča ter oprostili upravitelja nekega podjetja za izdelovanje gramofonskih plošč, Roberta Calzonija in Antonia Casetto, ki sta bila obtožena, da izdelujeta in razširjata spolzke plošče. Plošča, ki je povzročila obtožbo, se imenuje «The Jungle Chase*, in je prišla v liva. Na «letečem avtobusu« promet lani. Proti razsodbi
•jfr • .••niiiiir
Štirje morilci sindikalista Salvatora Carnevala J* Sciare na Siciliji, ki jih je sodišče v S. Maria Capua Vetere obsodilo na dosmrtno Ječo. To Je bil prvi proces, kjer je sodišče pogumno nastopilo proti predstavnikom »mafije«, ki je že pred Carnevalom dala pobiti
kakih SO sindikalistov na Siciliji
prvostopnega sodišča je nastopil tožilec, ki je zatrjeval, da plošča reproducira ljubavno strast «z zelo značilnim vzdihovanjem in sopenjem*. Zagovornik pa je tako kot pred prvostopnim sodiščem zatrjeval, da plošča reproducira beg dveh oseb, ki jih v gozdu za sleduje lev. Sodniki apelacij' skega sodišča so se tudi odločili za leva.
To je zgolj poročilo iz sodne kronike, a sliši se kot anekdota. Seveda se ljudje lahko vprašajo marsikaj ob tem poročilu.
Gos iz
RIMINI, 22. — Neko sibirsko gos je na lovu ustrelil agrarni tehnik Vittorio Buc-ci. Ustrelil jo je na obrežju reke Conca. Ptič, ki je prišel od tako daleč, je tehtal 5 kg na nogi pa je imel aluminijast obroček z napisom: »Moskva 12 225 A*.
potrjene. Med mrtvimi je 7 članov posadke, ostali pa so potniki, med katerimi pet o-trok.
Angleški in turški funkcionarji sedaj raziskujejo ostanke *Cometa», da bi ugotovili vzroke nesreče. Najverjetneje se zdi, da so nenadoma odpovedali motorji, takoj potem ko se je letalo dvignilo. Velik štirimotornik na reakcijski pogon, ki je odletel iz Londona včeraj, se je zrušil med nevihto. Namenjen je bil v Nikosijo in Tel Aviv. Očividci tragedije so povedali, da se je letalo zrušilo takoj po startu. Tovrstna letala navadno hitro dosežejo hitrost dokaj strmem letu, tokrat pa se je po izjavah očividcev dvignilo takoj po startu skoraj navpično v zrak in se nato zrušilo. Poveljnik letališča je dejal, da je letalo eksplodiralo šele potem ko je padlo na tla in ne v zraku. Moč eksplozije je bila tolikšna, da se je gornji del leta-lovega trupa dobesedno razletel. Poveljnik je imel vtis, kot da bi posadka takoj po startu zapazila začetek požara in skušala zaradi tega zasilno pristati na skrajnem robu zletišča,
• Comet* z imenom »Juliet Michael* je odletel iz Londona včeraj okrog poldneva in pristal najprej v Rimu. Vendar pa potniki, ki so vstopili na letalo'v Rimu, niso med mrtvimi, ker so izstopili na vmesnih postankih v Atenah in v Carigradu.
Letalo je pilotiral 39-letni angleški kapetan Keneth Rud-dulesdin. Od ostalih članov posadke sta bila dva Angleža, štirje pa Ciprčani, ki so vstopili v letalo v Carigradu.
Letalo vrste »Comet* je bilo prvo reakcijsko letalo na svetu, ki je začelo prevažati potnike. Modeli, ki trenutno vzdržujejo promet po vsem svetu, so izpopolnjeni osnovni model iz leta 1952, ki je doživel dve katastrofi v letih 1953 in 1954, pri katerih je izgubilo življenje 78 oseb. Po teh dveh nesrečah so bila letala umaknjena iz prometa, temeljito revidirana glede konstrukcije in ponovno strogo preizkušena. Ugotovili so, da so prve nesreče bile posledica popustitve nekaterih konvinskih struktur.
V zadnjih dveh letih so bile s tokratno v Ankari že tri letalske nesreče. Januarja 1960 se je pri pristajanju zrušilo letalo Caravelle družbe S.A.S., oktobra letos pa je v nevihti strmoglavilo dvomotorno turško letalo «Fair-child*.
priliki praznovanj šeste stoletnice kanonizacije sv. Katarine. Nagrada se, kot je znano, podeli po oceni neke državne komisije, ki prouči »curriculum vitae* tekmovalk, ki so prebile prej preizkušnjo posameznih pokrajinskih in deželnih selekcij.
Zdaj se s trudno mislijo in ostro bolečino sprašujem, kakšna je filozofija smrti, če je človek le tisti, ki živi. Sprašujem se torej tudi, kakšna je matematika smrti, če je človek — dokler je živel — bil mimo vsega tudi zaporedna številka. In kako smešna, kako tragično bedasta, neponovljivo zoprna, cinična, iz plehkega sofizma je narejena misel: mlad umre, kogar bogovi ljubijo.
Zdaj je umrl tudi Herbert Griin, ta čisti intelektualec, to miselno in čustveno zvenenje kristala. Letos je bil v Jeruzalemu, na procesu Adolfa Eichmanna. Na monstre-procesu stoletja, kjer so sodili krvniku Herbertove-ga očeta. Napisal je knjigo. Toda vsi ljudje so tiste dni brali polnokrvne stavke, pa ne le stavke: misli, občutja, čustvovanja, razglede, vsa drobna in tako zelo pomembna o-pažanja. Stavke na straneh naših časopisov. Res je: Griina so bogovi morali ljubiti, saj ni bilo mogoče drugače. A zakaj je moral mlad umreti, tega menda tudi bogovi ne vedo. Ni nobene pravljice o usodnem naključju. O krutosti. Predvsem pa je kruto to, da Griina ni več: z njim je namreč odšlo vse tisto, kar imenujemo osebna, subjektivna kultura, pravičnost in neizkazano poštenje do vseh umetnosti tega sveta, neponovljive razsežnosti znanja, e-na sama skladna urbanizacija duha, intelekta, emocionalnosti. Odšel je od nas potem, ko je občutil veličino arhitekture Ca-stella del Monte na apul-ski zemlji, poteni, ko je do dna spoznal najbrutal-nejši človeški cinizem, u-podobljen v turadniku nacistične hierarhije», v stokratnem morilcu Eichman-nu, potem, ko je — komaj šestintridesetleten — do-gledal vso dolgo perspektivo svojega radodarnega
trajanja. In zdaj? Komaj kaj manj kot naivno je reči: ostal bo večno med nami! Puhle fraze, s katerimi dan na dan dekorira-mo omledne nekroloSe-Res pa je to: sto in tisoč njegovih velikih literarno-publicističnih del in še več drobnih, ostrih, čistih m v polno zadetih utrinkov bo njegov spomin vseM oživljalo. In ne samo to. zdaj bomo v njegovem delu šele dogledali pravo vrednost.	.
Napravimo iz matemaVr ke smrti spomin na živijt-nje. Kajti vredno se Je spominjati Griina takega, kakršen je bil do za&nJ misli: otrok nemirnega dv-ha, voltairejansko raznežen. In pošten do vsega, kar je dobro, lepo in V0" šteno. Tam, kjer bo odslej počival, bo nemara sama od sebe zrasla bela breza.
Mibi
Micheluzzi in Seglin sta zapustila gledališč®
PADOVA, 22. — Carlo Micheluzzi in njegova žena Margherita Seglin sta sklenila, da se umakneta z Bi daliških odrov. Tako bo be-nečansko gledališče izgubi o dve svoji najbolj popularni osebi. Do tega sklepa s a prišla zaradi bolezni Mične.
luzzija, ki si mora pri
hop
pomagati s palico. Zakoncu sta zapustila Baseggiovo skupino in sta nastanjena v nf kem hotelu v Padovi. Car Micheluzzi je prvič nastV? pil, ko mu je bilo 16 I. 1903 v Feltru z gledali** skupino, ki jo je vodil rico Corazza.
V Rimu premiera filma »Baraba«
RIM. 22. — Na gola Pre^ stavi je bil danes prvič V kazan novi film »Bara o#’ Pri predstavi je bil naVl.M tudi predsednik repubo. Gronchi. Ves izkupiček ^ namenjen Rdečemu križu, dolgim aplavzom je "i sprejeta scena sončnega **. ka, ki so jo snemali m resničnim mrkom v !e’ njem letu. r
Danes v «ARC0BALEN0»
r
«Ncvcs(a 1962»
SIENA, 22. — Letošnja svečana proglasitev »Italijanske neveste 1962» bo v Sieni. Svečanost, ki se je doslej po navadi vršila v Meranu, bodo prenesli v Sieno, in sicer ob
((Italijanke in ljubezen« je pravo in poglobljeno «poroeilo» o ljubezni v Italiji, saj prvič načenja argumente pretresljivih interesov: spolna vzgoja otrok, mladoletnice in ljubezen, zločin zaradi časti, trmasta želja po uspehu, dokaz ljubezni, dekleta-matere poročno potovanje, zakonska nezvestoba, ločitev zakona, absurd poroke.
V veliki anketi, ki jo je vodil Cesare Zavattini in jo izvedel Maieno Malenotti, je bilo intervjuva-nih stotine žena vseh starosti in položajev. Njihove ljubezenske izpovedi, ki so bile deloma filmsko obnovljene, je zbralo enajst režiserjev mlade generacije: Gianvittorio Baidi, Marco Ferreri, Giulio Mačehi, Francesco Maselli, Lorenza Mazzetti, Gianfraneo Mingozzi, Carlo Musso, Piero Nelli, Giulio Questi,
Nelo Risi in Florestano Vancini.
ITALIJANKE IN LJUBEZEN
(iz knjige G. PARC A ITALIJANKE SE IZP0VEDUJEJ0»)
»Italijanke in ljubezen« je nov senzacionalen eksperiment kinematografskega pripovedovanja. Ni film z zgodbami niti film z enotno tematiko. Sto ljubezenskih zgodb, ki so nadvse resnične in kot zasačene v realnosti, se pomnožujejo in prepletajo, tako da ustvarjajo enotno sliko, ki razsvetljujejo z vsakega vidika skrivnost ljubezni v Italiji.
«**»«*»»4-*•*♦««*«•*» •»♦«♦»««»«•♦«♦»««♦♦«•««♦«««4
Nobena poklicna igralka: toda sto nepozabnih obrazov žensk. V enem od teh se boste spoznali ter v njeni zgodbi zaživeli del svojega življenja.
To je najbolj pričakovani film leta
!
IZ KNJIGE	HERBERTA	GRUNA:
Pekel brez stopnjevanja
Objavljamo odlomek iz pravkar izšle knjige «Proces v Jeruzalemu*, ki jo je napisal po svojem povratku iz Izraela slovenski literat, dramaturg in novinar Herbert Gruen, ki je predvčerajšnjim tragično preminil kot žrtev prometne nesreče.
Ponedeljek
Bliža se vrnitev domov.
Slovo od procesa ne bo težko — podobno bo prebujenju iz hudih sanj, polnih o-tivljenega spomina; težje, dosti težje bo slovo od dežele čudežnih rok in tragične volje. Kljub obilju morečih vtisov (Mea šearim in Mandel-baum Gate nista edina). In kljub temu, da si doživel v teh treh tednih tako inten-2ivno kot še nikoli poprej nadvse prepričljivo potrditev svojega starega izreka: PO-TOV AN JE JE SOLA DOMOLJUBJA. (Ondan me je preprost neinformiran Izraelec cisto naivno vprašal: «Imate v Jugoslaviji kako reko?» Saj se niti ne zavedamo, kako smemo biti srečni v blagi evropski naravi, sredi obilnega bogastva; tu je vsaka kaplja vode — a voda pomeni življenje, tu še bolj kot kjerkoli — pridelek nadčlo-
veškega truda, fizičnega in organizatoričnega.)
Toda veselje vračanja ne more negirati otožnosti slovesa. Zato te zadnje dni hlastaš vtise. Se in še.
Na šabat (predvčerajšnjim torej) so turistični organizatorji priredili izlet na sever, v Lohamei hagetaot. Manj ljudi kot tistikrat ob mitingu spomina. Sicer še hujša improvizacija (zopet premalo časa, vsaj za ogled kibuca) — vendar vsaj eno nadvse zanimivo in konec koncev po vseh mrakovih vendar tudi malce spodbudno doživetje.
Dokumentacijska knjižnica muzeja se še ni preselila v novo stavbo. Neurejeno je stlačena v dve sobici kibuc-niške hišice. Tu je vse — od zgodovinskih študij in kompleta nuernberških protokolov do vezanih letnikov «Stuermerja» in nacističnih
antisemitsko-hujskaških slikanic za otroke.
Ravno te so šle najbolj do živega dvaindvajsetletnemu G. W. iz severne Bavarske. Fant je novinarski začetnik pri podeželskem listu.
V avtobusu nazaj grede je dolgo govoril in izpraševal. Obotavljivo, z zatikovanjem. Redek, razveseljiv primer občutljivega, tenko skrupoloz-nega mladega človeka — nota bene Nemca.
«Slišal sem marsikaj o rečeh, ki so se zgodile — ne, oprostite: ki smo jih storili •— ampak vendar nisem poznal vsega tega. Vse je bilo tako megleno. Pet in pol let mi je bilo, ko sem videl transport iz razpuščenega koncentracijskega taborišča, videl sem, da so ljudje padali. Vtis je bil silovit, ostal mi je v spominu — a saj veste, kako je z ranimi o-troškimi spomini; popolnoma megleni so. Niti starši niti učitelji mi niso pravili. Pač, videl sem uRože za državnega pravdnikat). Bral sem Schnablovo knjigo. (Ne, razmeroma malo je znana Pri nas.) Ampak prosim vas —
5 mladi koncertant
Preteklo sredo je Glasbena Matica priredila v Gregorčičevi dvorani glasbeno-recitacijski ''ečer, na katerem sta nastopila tudi violinist Žarko Hrvatič (zgoraj) in pianist Andro Jur-«‘č (spodaj) ob spremljavi komornega godalnega orkestra pod vodstvom Oskarja Kjudra
Sobotu, 23. decembra 1901
Radio Trst A
7.00: Koledar-. 7.30: Jutranja Stosba; 11.30: Šopek slovenskih Pesmi; 11.45:	Vrtiljak; 12.30:
vsakogar nekaj; 13.30; Plo-Sče prvič v oddaji; 14.40: Igra orkester Bojan Adamič; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Novi sko-Puhi», radijska igra; 16.15: fantazija dunajskih motivov; l6-45: S popevko okrog sve-ta; 17.25: Sem in tja po lahki Slasbi; 17.45: Dante Alighieri: božanska komedija — Nebe-sa — 6. spev.; 18.15: Umet-n°st, književnost in prireditve; *8-30:	Skladbe jugoslovanskih
Udobnih avtorjev; 19.00:	Po-
menek s poslušalkami; 19.20: Znani pevci in solisti; 20.00: $Porr:	20.40:	Zbor Slovenske
^harmonije; 21.00:	Za smeh
•o dobro voljo: nato Glasba iz baletov; 22.30: V ritmu in metodi ji.
Trst
1.2.25:	Tretja stran; 14.20:
Mario Bugamelli: «Sveta noč»; 14.45: Lina Gal)i: «V srcu Re-**e»; 14.55: Koncert organista Tarcisia Todera; 15.35: Zborovske petje.
Koper
6.15:	Jutran a glasba;
^enos RL; 7.15; Glasba za “r« jutro; 12.00: Glasba p0 Bah: 12 40: Lahka sla ha; l Nadaljevanje glasbe po žel 13.40;	Popevke	in	ritmi	•!....
Majhen koncert: 15.15: Zabavna glasba: 15.30: Domače po-hCvkc; IG.00: Izbrali ste; 16.30: dogodki in njih odmevi; 16 4 : Preludiji Sergeja Rahmanlno-va; 17.00: Srečanje med notami; 17 40:	Jazzovski koktail;
16.00.	Prenos	RL;	19 00:	Poje
Jo Stafford; 19.30: Prenos RL: 22.15;	Plesna	glasba;	23.00:
Brenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme	na	ital. morjih;
8.30: Omnibus; 10,30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20:	Glasbeni album;
13.30: Ves svet poje ipo italijansko; 15.15:	Ital. folklorna
glasba; 15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Jutrišnje športne prireditve; 17.20: Svet jazza; 17.50: Avstrijski program; 19.20:	Savagno-
ne: Simionične variacije; 18.40: Poje Tonina Torrielli; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30:	E-
notni razred; 19.45: Knjige tedna; 20.00:	Glasbeni album;
21.00:	Magična flavta; > 21.20:
Godala in klavir; 21.50: Max .Mell: «Drama apostolov«;’ 22.45: Na lovu za zakladom v Ape-ninu.
//. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Jutri bo nedelja: 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00; Program ob štirih; 17.00: Neapeljske poezije; 17.30: Glasbeni koktail; 18.50: Plešite z nami; 20.30. Verdi (fPles v maskah«.
III. program
17.00:	Na programu Franz
Liszt; 17.45: Ameriški puritanci; 18.15: Ob desetletnici smrti A-nolda Sohoenberga; 18.45: Anglija v Evropski ekonomski s upnosti; 19.00:	Schubertov
kvintet za godala; 20.00: Vsa-■invečerni koncert; 21.30: Sim--uiični koncert; 23.00: Glasbeni pregled
Slovenija
8.05: Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30: Z melodijami po Južni Ameriki; 8.55: Radijska Šola; 9.25: Glasovi Balkana; 10.15; Oj tod in ondod; 11.00: Preveč Dušan JanšiČ; 11.15:	Angleščina za
mladino; 11.30:	Zabavni zvo-
ki; 12.05; Marija Gazvoda po-
je slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.21: Melodije; 13.30: Poj ure orkestralne glasbe; 14.00: Pevka Ljilja-na Petrovič; 14.15: Medigra z Miusorgskim; 14.35:	Naši poslušalci čestitajo; 15.20:	Na-
potki Za turiste; 15.25: V ritmu tanga; 15.40; Moški komorni zbor iz Celja; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino...;	17.50;	Orkester Les
Baxter; 18.00: Aktual osti doma in v svetu; 18.10: Slovenski oktet; 18 25: Ritmi Latinske A-merike- 18.45:	Okno v svet;
19.05: Domače viže; 20.00: Vedro in priljubljeno; 20.20: Zabavna radiiska igra: 20.50: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05; D0 polnoči v plesnem ritmu .
Ital. televizija
8.30: TV šola: 13.30: TV šo-la; 14.40: TV šola; 17.00: Program za najmla.iše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18 30: TV dnevnik; 18.50: Opat je v Lombardiji; 19.15: C'ovek in knjiga; 19.50: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu: 20.30: TV dnpvni. s športnimi vestmi; 21.15: «Studio ena»; 22.25: Film «Madame Sans Gene«; 22.45: Stara Mehika: 23.10: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.15:	S’mfonični koncert;
22.30: TV dnevnik; 22.50: Detektivka. «Castni dolg».
Jug. televizija
18.00: France H e v k : Tonček — TV mladinska igra; 18.45: Jim iz džungle — serijski film; 18.45: Reševalna ekipa — serijski film; 20.00: TV dnevnik; 20.15; Magistrale stoletja — propagandno - dokumentarna oddaja; 20 30: Ekran na Ekranu — filmski mozaik; 21.15: Studio ena — glasbena revija; 22.25:	Detektiv John Drake;
22.25: Serijski film.
razložite mi kaj. Vse te strahote... Sicer pa so besede tako nespametne. Ce govorimo o «bestialnosti», smo živalim krivični. «Blaznost» to tudi ni. Ste videli popoldne v muzeju tisti košček mila, narejen iz človeških teles? Gospa Mirian je povedala podatek, da so izračunali, koliko je bilo povprečno mogoče dobiti iz enega mrtveca: vrednost 300 RM. Poglejte, danes živi Nemčija zadovoljno, ljudje se dobro počutijo. Tu sem slišal praviti, da ljudje v spanju kričijo... V Nemčiji nihče ne kriči v spanju. Ne vem —? neumno se bom izrazil... ampak, kje je smiseln, pravičen zaključek vsega tega, kar je bilo? Ce bi bil končni rezultat drugačen... če bi ...recimo, naj 'oi bila na kraju nemška samozavest vsaj tako strta, da bi... kaj vem, kaj naj rečem... postavimo, da bi se bilo dogodilo šest milijonov samomorov... vem, to je nesmiselno, ampak kje je odgovornost, kje je pokora... Povejte mi, lepo vas prosim: mislite, da je vzrok za to, kar so storili naši, mislite, da je vzrok v posebnih nacionalnih lastnostih nemškega naroda? Moji vrstniki so samovšečni in zadovoljni, nič jim ni hudega. Nikar ne mislite, da se delam lepega: sam nisem prav nič drugačen. Ce bi bil jaz ostal doma in bi bil prišel sem namesto mene kolega, pa bi mi potlej pripovedoval, bi ga gledal ravno tako topo in brez razumevanja, kot bodo gledali kolegi mene... nihče nam ni ničesar pravil... Kaj bi vi storili kot dober nemški učitelj? bi pripovedovali mladini?... Prišel sem sem poln napihnjenega naivnega optimizma, poln zavesti, da sam nisem nič kriv, ker sem bil leta 1945 star komaj pet let in pol, poln idej o spravi in poravnavi, poln naivnih načrtov, da bom lahko pripomogel k poravnavi med Nemci in Zidi, če bom pisal... ampak zdaj sploh ne morem pisati... Ce mi verjamete ali ne (pa ne mislite, da bi rad zganjal teater) — v tej deželi sem se naučil jecljati... Bii sem tu med prvimi, razmeroma zgodaj, že 30. marca, večinoma vsi drugi so prišli okrog 8., 9. aprila; ko sem bi! tu že teden dni, je vladni tiskovni urad priredil tujim časnikarjem prvi izlet... po naključju sem se znašel v avtobusu samih nemških kolegov... moral bi biti vesel, vse okoli mene je govorilo moj materinji jezik, po logiki situacije bi se moral razveseliti, pa se nisem, bilo mi je v resnici neprijetno. Nisem več rad med svojimi rojaki. Lepo vas prosim, razložite. mi... Prosim vas...»
Davi se je zgodil med pripovedovanjem priče incident: v občinstvu je nekdo zakričal: «Bluthund! Ubil si mi vse moje ljudi... Dajte, da ga sam ubijem!« Stražarji so ga brž prijeli in odpeljali iz dvorane. Zunaj je omedlel. Položili so ga na divan v policijski sobi, mu prinesli vode in kave. Poskrbeli, da si je opomogel. Izvedeli smo, da je izgubil nešteto svojcev. Na Madžarskem. Kasneje mu — bolj zaradi njega kot zavoljo reda — niso dovolili ponovnega vstopa, čeprav si je opomogel. Rahločutni časnikarji so pri priči skuhali senzacijo in so ga intervjuvali za NBC.
Procedura pa se je ta čas brez motnje nadaljevala.
Vendar danes procedura ni več samo procedura. Haus-ner komaj izprašuje. Priče govore, govore, pripovedujejo. Zlasti telavivski mirovni sodnik dr. Moše Belski. Vneto, kot tribun trpljenja in svetega srda, plastično pripoveduje, skoraj govorniško. Sklenjeni tok pripovedovanja je vso dvorano zgrabil in hipnotiziral. Predsednik sodišča se z vsemi silami trudi, da bi si ohranil zunanjost kipa. personificirane Justici-je. Hausner fasciniran gleda pričo, ko da bi ga bilo groza in sram s proceduralnimi vprašanji segati v dostojanstvo smrti in trpljenja. Dvorana je skoraj okamenela. Tisti krik — Bluthund, Blut-hund! — z resnično groznim glasom nam še zmerom odmeva v spominu. Samo gospod dr. Servatius si je ohranil neomajen, spokojen mir človeka, ki opravlja svoj bu-siness. Samo on —.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m imuni,mini,ii, inini
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da vas malomarnost ne zavede v slepo ulico in ne izgubljajte časa po nepotrebnem, ker je dragocene Nekoliko nervozni boste. Glavobol.
BIK (od 214. do 20.5.) Neki sodelavpe bo dosegel velik uspeh in vas s tem vzpodbudil k večji dejavnosti, S taktom in diplomacijo boste rešili zelo zapleteno družinsko zadevo.
DVOJČKA (od 21.5. do 2.2.6.) Ce se ukvrrjate z umetnostjo ali čim podobnim, boste imeli veliko navdiha in uspehov. Nekdo vam bo zaupal svoje globoko čustvo, ki je vam namenjeno.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Zaradi svoje organizacijske sposobnosti boste uspeli tudi tam, kjer je vašim sodelavcem spodlelelo.
zakaj tudi predmet v kletki se je spremenil. Danes je prvič tudi na prvi pogled ujeta zver. Vse do danes je bil korekten uradnik v stekleni pisarnici. Vse do danes se mu je menda dozdevalo, da je tudi sodna procedura pač opravilo kakor vsako drugo, opravilo, kakor je bilo pred petnajstimi leti tisto, kar je počenjal za takratno pisalno mizo. Celo v petek, ko je stala nasproti njemu v stojnici za priče Ada Lichtmannova s črnimi očali («ko da ga ne bi marala niti videti«, so zapisali nekateri) in pripovedovala svoje strašno oznanilo, se še ni omajal in spremenil. Mogoče mu je današnji krik v dvorani prvič potisnil v zavest spoznanje, da kletka iz neprobojnega stekla ni postavljena samo zaradi lepšega. Obraz je upadel, postrani skriven., -n, oči pod očali često nervozno mežikajo, sicer mirno sedi, a pogled mu bega, lasje niso nič več počesani, ampak suhi in malce namršeni. Stražnik ob strani ga včasih pogleda iz kota oči: mlad krepak fant — mogoče vse do zdaj ni dosti vedel o vseh peklenskih grozah, ki so jih prestali njegovi rojaki v Evropi. Zdaj mora stražiti pošast, da se ji ne bi kaj primerilo.
Ne, to ni več sodna procedura. To je pandemonij obnovljene groze, strašen in veličasten ritual pravičnosti.
Toda človeška pravičnost ni kos dimenzijam tega pekla zločinov.
Ob koncu dopoldanske seje je Hausner zaprosil sodnike za dovoljenje, da bi smeia biti popoldanska seja krajša. Slišali smo strahote, ki so nas vse tako pretresle — in prihodnje dni bomo še venomer poslušali taka grozna poročila iz taborišč v vzhodni Poljski. Prosil bi, da smem danes popoldne v skrašani seji samo predati nekaj dokumentov.
Nekaj dni pripovedovanja o taboriščih. To bo menda najhujše. Sicer pa — ne: kasneje pridejo na vrsto zopet hujše reči. Toda — mar je sploh mogoče tehtati, primerjati in stopnjevati pekel? Tu ni delativnih veličin. Groza je absolutna.
OSEBNA ALI JAVNA
PREVOZNA SREDSTVA?
Ako bo porast motorizacije zahteval kake omejitve, bodo te predvsem na škodo prometa v mestih.
Prej ali slej bo gneča taka, da avtomobil ne bo več zmogel hitrega in cenenega prevoza ijudi v središču velikih mest, da skratka sploh ne bo mogel naprej in bo tako postal neekonomičen.
Danes sicer nismo še na taki stopnji, vsaj pri nas ne, vendar smo že na tej poti.
V mestih je parkiranje silno ‘otežkočeno in včasih nemogoče.
Problem mestnega prometa se da rešiti na več načinov:	z izgradnjo novih
podzemskih in nadzemskih cest, z razširitvijo že obstoječih ter s projektiranjem popolnoma novih vozil, ki naj bi služila izključno za mestno vožnjo. Druga rešitev je znatno cenejša od prve in na njeni realizaciji se že dela.
Urbanisti predvidevajo še eno rešitev, ki dale v mestnih središčih absolutno prednost javnim vozilom, ki naj Pozimi je nevarnost, da bi se modernizirala in zrno- nam voda v hladilniku ali gla znatno večje prevozne motornem bloku zmrzne V hitrosti Teh smernic se drzi- tem primeru nam prvi’ in
drugi lahko počita. Nevar-
osrčje mesta zaprto za osebna vozila. Ze od 15. decembra obratujejo v tem mestu mali avtobusi. Vedno bolj često pa je videti tudi male avtomobile-mestna vozila bodočnosti, in boj med javnimi, organi in zasebniki se je že začel.
Mestni promet je torej na razpotju:	ali javna ali o-
sebna prevozna sredstva? Ena ali dve osebi z lastnim vozilom zavzemata mnogo prostora in je posebno v tistih primerih, ko vozilo stoji ure in ure na istem prostoru, v zapreko vsem ostalim. Vendar moramo priznati, da je avtomobil več kot prevozno sredstvo. Za velik del avtomobilistov je pravzaprav delovno sredstvo, brez katerega ne bo mogel izhajati. Na drugi strani imajo prav tudi urbanisti in o tem se lahko prepričamo že z bežnim po-
gledom na naše ulice. Kako naj se torej problem reši? Prva, delna rešitev, je
brez dvoma v majhnem mestnem vozilu, podobnem kot na naši sliki.
SREDSTVA PROTI ZMRZOVANJU V HLADILNIKU
izmed vseh kar jih je na te navajamo razne značil-našem trgu, izbrali 7, po na- nosti ,tako da lah’ o čitate-šem mnenju boljših in za lji med njimi sami izbirajo.
RAZJEDA JE
richu in Hamburgu, kjer so
nosti se izognemo če vodi
že uvedli posebne hitre av- , ,	,	.
tobusne zveze med predmest- dodamo sr® , Xa Pr°B zmr-ji in središčem. Ta zami- zovanju. Takih preparatov sel pa ni žela odobravanja )e na trgu vse polno, tako avtomobilistov, ki se raje da smo večkrat v zadregi poslužujejo lastnih vozil. Ur- katerega naj kupimo. Ker banisti groze, kot n, pr. v pa niso vsi enako dobri in Parizu, da bo čez tri leta, nekateri celo škodujejo, smo
SKY - KART, NOVOST ZA ZIMO
Kartizem je še razmeroma mlad šport, vendar pa ima je veliko navdušenih pristašev. Tako so se lani pojavili prvi karti za dirke po ledu in letos smo dobili kar poseben kart na smučeli.
Tak go-kart smo lahko vi-
deli v Milanu, na razstavi motorjev in koles.
Slika nam kaže sky-kart tvrdke Or.Mo.Mec iz Sere-gna. Kart ima seniški pogon pri katerem imamo na mesto koles smuči.
Proizvajalec	proizvod odstotek	rt 50 0) o o; io f- T-H 'V rt -M N C rt	Srednj: ph	(A O C >N Ti J	jeklo	varilna zlitina	1 . aluminijs1 e zlitine	1 lito železo 1
API	Antigelo	28	7,4	7,9	2	2	-18	3
AQUILA	Aquilo:l A.F.	28	7,2	8,2	2	1	— 1	13
iAREXONS Rolin Multi-								
	grade-f-i alf	30	8,2	10	0	36	1	—3
CASTROL	Anti-freeze	28	9	2,8	0	—288	7	— 2
ESSO	Perna-Guard	28	7,4	11,1	2	2	0	10
S.A.I.	F. L. Monte-							
	cat.ni	28	7	4,9	3	2	0	23
SHELL	Anti-freeze	28	6,6	2.1	0	5	1	—1
Prva kolona ne potrebuje razlage. V drugi koloni je koncentracija jonov OH. Boljši proizvodi imajo ph večji od 7 Tudi za lužnost je bolje ,da je čimvišja.
Razjedanje mora b.ti čim manjše. Vrednosti z negativnim	predznakom	kažejo,
da se v tistih primerih namesto	razjedanja	tvorijo
usedline, ki so še posebno nevarne ker nam lahko zamašijo cevi hladilnika in preprečijo kroženje vode.
Številke na tabeli nam kažejo	koliko miligramov
dotične	kovine je	razjedla
mešanica vode in protizamr-zovalnega sredstva v preiz-
kusu, ki je trajal 336 ur pri temperaturi 71°.
Zdaj ko smo si na jasnem, kateri proizvod bomo kupili poglejmo Kako moramo z njim ravnati.
Ko smo ga pomešali z vodo v d do enem razmerju, ga vlijemo v hladilnuš. \ en-dar moiamo hladilnik in motor oprati.
Odpremo vse odvodne pipe in istočasno dolivamo vodo. Ko se izteka le čista voda, operemo motor še enkrat s 4 odst. raztopino sode b karbona in šele nato. lahko dolijemo našo mešanico.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
---------------------------------------------------------------------  ;------------------------------------------  <	i?	K-	—----------7-------------------
ZIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE
Pravilna zimska nega živins
v
Važnost zračenja hlevov - Nevarnost mrzlih sap - Čiščenje hlevov - Nevarnosti napajanja s premrzlo vodo
2ivina v zimskem času potrebuje več nege kot v drugih letnih časih. Marsikdo se. tega ne zaveda in misli, da naredi za živino dovolj, če jo napoji in dobro nakrmi. V resnici pa samo krma in voda ne zadoščata, ker ima žival tudi druge potrebe.
Ena izmed naših prvih skrbi naj bo dnevno prezračevanje hlevov. Tudi dobro oskrbovana žival se bo slabo razvijala, če jo bomo držali stalno v hlevu, ne da bi ga kdajkoli prezračili. Zaradi večjega števila živine je namreč ozračje v naših hlevih pozimi zelo gorko. Zaradi stalnega vdihavanja kisika in izdiha-vanja ogljikovega dioksida bi se zrak v hlevu kaj kmalu skvaril, kar bi povzročilo resna obolenja med živino v hlevu. Da se to ne bo zgodilo, odprimo vsaj nekajkrat na dan hlevska okna na stežaj, vendar ne križem, da ne bo prišlo do škodljivih prepihov. Prepih bi škodoval vsej živini, a zlasti še brejim kravam in teletom. Pomniti moramo, da je včasih tudi majhen prepih lahko usoden za zdravje naših živali I Živini lahko škodujejo tudi nenadne mrzle sape, ki pridejo v hlev z vsakokratnim odpiranjem hlevskih vrat. Zato, ko gradimo nov hlev, ne postavljajmo vhodnih vrat na vetrovno stran hleva. Pri starih zgradbah, ki imajo vhodna vrata na vetrovni strani hleva, pa postavimo nekaj metrov od vrat zid, ki naj bo visok in nekoliko bolj širok kot vrata. Taka zidna pregraja ne
na živino mrzle sape ob od-,	ben	glavnik	za čiščenje	krta-
piranju in zapiranju vrat. Za-	|	če.	Nesnago	na živalski	koži
radi takih nenadnih mrzlih	J	sestavljajo gnoj, odmrle	celi-
sap manj odporna živina kaj	!	ce	gornjega	sloja kože in
rada zboli zlasti za turber-kulozo.
Poznal sem živinorejta, ki je imel vso živino v hlevu jetično. Da se reši jetike, je vso živino prodal mesarjem, hlev pa temeljito razkužil. Kmalu nato si je nabavil novo živino, ki je bila zanesljivo zdrava vsaj kar se jetike tiče! Cez leto dni je razpoznavno cepljenje pokazalo ponovno več primerov jetike na živalih v hlevu. Ko sem podrobno pretehtal vse možnosti, ki naj bi bile vzrok jetike v hlevu, sem prišel do zaključka, da so skoro gotovo vzrok jetike pri živini vhodna vrata, ki so bila postavljena na vetrovno stran- hleva, kar je povzročalo prihod nenadnih mrzlih sap na' živino. Kmeta sem opozoril na to dejstvo in istočasno mu tudi svetoval, naj postavi pred vhodna vrata tak zid kot sem že zgoraj omenil, kar je kmet tudi storil. Posledica tega je bila, da se je širjenje jetike v hlevu ustavilo, kar sem lahko ugotovil leto dni pozneje.
Naši kmetovalci naj hleve vsak dan počistijo in naj ne puščajo v njih večjih količin gnoja, kar bi povzročalo tvorjenje škodljivih plinov.
Smrdljiv zrak zelo škoduje zdravju naših živali! Kožo živali pa naj vsak dan čistijo s krtačami in čohali. S krtačo naj drgnejo konje in go-
prah. Ostanki znoja in kožnih maščob se na koži razkrajajo in povzročajo srbečico. Na zamazani koži se dokaj rad naseli tudi mrčes, ki živali močno Vznemirja. Tako čiščenje živali je seveda ravno tako potrebno tudi v drugih letnih časih.
Kakor poleti naj tudi pozimi napajajo, če je le mogoče, živino zunaj. Paziti morajo samo, da ne bo korito za napajanje izpostavljeno prepihu. Cim več se živina vsak dan sprehodi, tem bolje je za njeno zdravje. Mraz ne bo živini prav nič škodoval, ker jo greje gosta dlaka. V času, ko bo živina na napajanju, naj se odprejo na stežaj vsa okna in vrata, da se bo hlev dobro prezračil. Vrata in okna bomo ponovno zaprli ob povratku živine v hlev. Le tako preprečimo, da bi ^ postala nekoliko razgreta živina plen zahrbtnih bolezni. Da ne bo napajanje zunaj živini škodovalo, pa moramo v dneh, ko se temperatura približuje ledišču, sprejeti določene ukrepe. Predvsem moramo zlasti pred jutranjim napajanjem ugotoviti temperaturo vode v napajalnem koritu. Preveč mrzla voda namreč živini zelo škoduje. Ce ugotovimo, da je temperatura vode nižja od plus 8 stopinj C. vlijmo v korito škaf ali dva vroče vode, kar bo zvišalo temperaturo vode.
Strokovnjaki so dokazali, da temperatura napajalne vode
veda v smeri dlake. Pri tem bo dopuščala, da bi prihajale opravilu na uporabljajo pose1
ItUllllllllllllllUllIllllllllllllllllllllMlllllllllilllllllltlltlllllllllllllllllllllllllfllinillllllllllllllHillllllllllOIIIIIIIMIIlUOIIIIOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlOlllllltlll
čati delo, ki vas še posebej zanima. S tem si boste odprli pot k novim nalogam in uspehom. Sreča v ljubezni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V dopoldanskih urah nerazpolo-ženje, ki se bo popoldne prelevilo v veliko voljo do dela. Ne rinite v družbo, ki rada opravlja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne iščite sodelavcev, ki bi pobrali glavni dobiček vaših naporov,: Zvečer boste presenečeni, ker se boste prijetno počutili v družbi novih znancev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše sistematično delo in nevsivlji-va metoda vam bo utrla pot k večjemu zaupanju predstojnikov. Skušajte uveljaviti svojo voljo pri vplivnih osebah.
l Izredno soglasje z osebo, ki jo j imate radi.
LEV (od 23.7. d0 22.8.) Izko-| rlstite vso podporo, ki vam jo j nudi nekdo iz vaše družine ali | ožjega kroga. V čustvenih zade-j vah popolno soglasje in podpora ljubljene osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zadoščenje v poklicnem delu. U-spelu bo poseb, ki ste ga dolgo I pripravla’i Vaši načrti bodo ži-j veli popol o sogia je pri sode-I lavcih in članih družine
TEHTNICA (od 23 9 do 23.10.) Vsestranska možnost uspeha, toda le ob vaši dobri volji in požrtvovalnosti. Prijetna družba vas bo razbremenila večjih umskih naporov.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Dobili boste pomoč, s katero se boste prerinili skozi trenutne težave. Čaka vas darilo ali kako pr jemo presenečenje, ki ga boste zelo veseli.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Skušajte na vsak način dokon-
t izpod plus 8 stopinj C povzroča pri živini resne prebavne motnje, ki se večajo s približevanjem vodne temperature ledišču. Marsikateri pojav driske pri živini pozimi je treba pripisati ravno premrzli napajalni vodi. Marsikdo bo tudi opazil, da po takem napajanju krave ne prežvekujejo v redu ali pa lijejo. Pa tudi tek jim zmanjša in gospodinje namolzejo manj mleka. Kmet si pa beli glavo, kaj je temu vzrok in niti ne pomisli, da to povzroča premrzla napajalna voda. Ce se pa to ponavlja dan za dnem, nam bo v doglednem času živina resno zbolela na prebavilih. Od tega bomo imeli veliko gospodarsko škodo zaradi zdravljenja in pa zaradi zmanjšane molznosti pri Kravah mlekaricah. Zato ne dopuščajmo, da bi živina pila premrzlo vodo. Živino pa nikar ne napajajmo zunaj, če obstaja nevarnost poledice ali pa če razsaja huda burja. Takrat živino napajajmo kar v hlevu. Tudi pri napajanju v hlevu moramo paziti, da ne bo voda premrzla, da bo čista in prijetnega okusa. Njena temperatura ne sme presegati plus 14 stopinj C.
Zunaj popije živina poljubno količino vode in nihče ji tega ne krati. Ko pa napajamo v hlevu in prinašamo vodo od zunaj v vedrih, moramo vedeti koliko vode je dnevno potrebno za vsako glavo živine. Govedo potrebuje 30 litrov vode na dan (15 vsak obrok), ovca 3—5 litrov, konj 50—75 litrov in prašič 5—10 litrov. Seveda bo manjša žival iste vrste v primerjavi z večjo porabila manj vode.
Ker živini pozimi poklada-mo safno suho krmo in včasih tudi malo otrobi, dajmo ji vsako toliko nekoliko narezane repe, pese, korenja ali’ pa zeljnate štore pomešane s peščico kuhinjske soli. Kuhinjska sol je namreč neprecenljive važnosti za rast in razvoj živine. Važnost kuhinjske soli pri prehrani naših hlevskih živali pa ne smemo nikdar podcenjevati.
Ker je živina pozimi manj na soncu kakor poleti, dajmo vsak dan vsaj teletom nekaj žlic ribjega olja, kar bo blago demo vplivalo na njihovo rast.
Dr. D. R.
j Iz umetnostni!) galerij
Osmorica v «Moncenisiu»
Univerzitetni center za u-metnostni siudij pureju v baru Moncenisio zop^i ru^-Stavo. lOKrut za osem t,zu-šnin viso .o oicec- s^tcai med kacerjui jet tuai rai-čtč v svoji nov i injoi mutui pi eusmei ilvi pLus~.v.*i,ga st..-nanju, haz.tac iju ave s.iitt, ki sta p.od tsfwn, a t n p, i-lugojtoU cja v novo v u.e-goveni snovanju preteki, teta. Cepiuv so iz ten a el se iiPKu^eie komponente Vv a-Ke Manerjeoe Q~guuoi\*ve izraznosti, je pa ie v o^eu sukan dovolj oseone pre-osuove raznJi diug.n vzo>ovt ki se oaru^a v Ooij urejeni ign kompozicijskih e.e-menico krogu m uuvptčnice. Tudi kot ta/c pa Palač v tej novi ouhki uslo^a izmed pasotnui kot na^no nejsu o-zebnost. Po izrazni muci mu siedi uotgan, ki pa se m se samo opieuelu. tiiako dobro posnema koslu.custega Cern,goja kot ekspi cStomsi.c. no kubistične grafike ter e-legantnejse Francoze v izvrstno uspeli sreornkusii po-kiajtni. Peterim je nedvomno zelo nadarjen m slinar, sko razgledan, kur izpričujeta ouu dobro zgiajena akvarela: uMasice» in e^olni v grudnji)). Cisto grafičen je Masur,, ni pa se figurativno prav dozorel v živalsm tematiki. Hostraktno usmerjena slo Uolaussi in t>onacci, ki še kar spretno obvluduta tovrstne slikarske prijeme. Po izraziti toda še ne organiziram barvni sili pa izpričujejo vehka olja, auttiche-ve, aočnn ostaja Milič, ki tudi pesnikuje, enaso pesniški v obeh, zelo sodobno zasnovanih slikah.
Akvarelistka
Amerighi
V Rcssonijevi galeriji razstavlja že dokaj znana akva-rehstka Silvana Amenghi. Po Raimondovi razstavi briljantnih aKvarelov razstavlja, ti ietotam zovet akvarele ne bi vsa k tvegal. Vendar pa so tudi Amerighine podobe na dostojni višini m kar je predvsem važno, ločijo se stilno in barvno od Raimon-dovih. Njena tehnika se nekoliko razlikuje od one klasičnega akvarela. Na mokro sbka le posamezne predmete in to ploskovno ter v teh ploskvah opušča vse podrobnosti, kot n .pr. listje, vejevje in slično. Manjkajo ji torej virtuozni prelivi barv m zato mora zelo paziti, da ne postane pretrda, kot na pr. v podajanju hiš in drugih arhitektur. To pa bo bolj zaradi tega, ker je Ameri-ghijeva predvsem krajinar-ka. Najboljše tovrstne slike so gotovo velike pokrajine in obalni razgledi od Opčin pa tja do Devina
MILKO BAMBIČ
— 1 —
23. decembra 1961
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.5, najnižja —0.8, ob 19. url 2.8; zračni tlak 1021.2 stanoviten, veter VSV 9 km, vlage 54 odst., nebo 3/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.1 stopinje.
Tržaški dneva
Danes, SOBOTA, 23. decembra
Vlasta
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 8.32 Jutri, NEDELJA, 24. decembra Adam in Eva
Na podlagi sinočnjih volitev
Albin Škrk - župan
občine Devin-liabrežina
V novem odboru bodo zastopane vse stranke Občinske liste Razočaranje demokristjanov ■ Srečko Colja bo podžupan
Sinoči je bila na županstvu V Nabrežini izredna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, katere so se zopet udeležili vsi občinski svetovalci. Takoj po pozdravu predsednika Colje je odbornik Markovič spregovoril nekaj besed v počastitev spomina bivšega občinskega svetovalca Josipa Marice, ki je umrl ta teden. Lik zavednega Slovenca in antifašista so svetovalci počastili z enominutnim molkom.
Na dnevnem redu je bila Izvolitev župana. Po nekaterih vprašanjih in predlogu, da se dopolni tudi mesto v občinskem upravnem odboru je svetovalec dr. Rinaldini podal glasovalno izjavo, v kateri je ponovil že znane trditve na račun dosedanje občinske u-prave ter še enkrat izjavil, da bi njegova skupina glaso vala tudi za kandidata večinske liste, vendar ne za vsakega. Glasovalno izjavo je podal tudi svetovalec Drago Le-giša, in sicer v imenu svetovalcev skupin večinske liste ki doslej niso bile zastopane v občinskem odboru Ugotovil je, da so bila upoštevana njih stališča, tako da je bil dosežen sporazum in bodo zato ti svetovalci glasovali za kandidata, ki je bil sporazumno določen. Predsednik Colja pa je nato sporočil svetovalcem manjšine, da je kandidat za župansko mesto dose-
danji podžupan Albin Skrk.
Po imenovanju skrutinator-jev so bile razdeljene glasovnice. Ko so glasove prešteli, je predsednik Colja sporočil izid glasovanja:	Svetovalci
Občinske liste so enotno glasovali za Albina Škrka, ki je dobil 16 glasov, medtem ko so štirje demokristjanski svetovalci oddali bele glasovnice.
Novi župan je takol zasedel svoje mesto in se v kratkem govoru zahvalil za izkazano zaupanje. Poudaril je, da bo ob podpori svetovalcev in odbornikov storil vse, da bo program, s katerim se je Občinska lista predstavila svojim volivcem, do kraja izpolnjen in presežen. Zlasti pa je poudaril, da se bo neutrudno boril za narodnostne pravice naše slovenske manjšine, ki jo hočejo določeni krogi izbrisati z obličja zemlje ter proti tujcem, ki bi hoteli prevzeti občinsko upravo v svoje roke. Nadalje je župan poudaril namen odločne obrambe pravic delovnega ljudstva, pri čemer je še posebej poudaril vprašanje štivanske papirnice, ki zapira vrata domači delovni sili, predvsem pa mladini.
Novi župan je ob tej priložnosti pozdravil tudi vse občane in se obvezal, da jih ne bo razočaral, kot ne bo razočaral svetovalcev, ki so ga izvolili za župana in ne volivcev, ki so oddali glas Občinski listi.
Zupanu sta k izvolitvi čestitala svetovalca dr Floridan in dr. Rinaldini, potem pa je odbornik Grgič izjavil, da namerava podati ostavko na od-borniško mesto. Po nekajminutnem odmoru so svetovalci s tajnim glasovanjem ostavko soglasno sprejeli.
Sledile so volitve dveh novih odbornikov. Se od prej je bilo eno odborniško mesto nezasedeno, drugo pa je ostalo prosto zaradi Grgičeve o-stavke. Izvoljena sta bila svetovalca Josip Terčon in Drago Legiša, medtem ko so de mokristjanski svetovalci spet oddali bele glasovnice.
S tem je bila seja zaključena, novi župan pa je vsem svetovalcem tn občanom še zaželel vesele praznike in mno-
»wiiiniiiiiiiiiiiniiiiiniimiiiiHiiiiiiiiiiiiliiM*ii*m,,lm|ii,ii,ii|,w,m|i,i,,l|iiniiwiiiiMiiiniiiii
Stavka	v	pri
V nedeljo popoldne
stavka	vseh
Uspešen zaključek stavke državnih uslužbencev
Obvestilo naročnikom in čitateljem
Naše naročnike in či-tatelje obveščamo, da bomo v jutrišnji številki, ki bo izšla na 12 straneh, posvetili celo stran našega dnevnika prihodnjemu izletu v Dalmacijo. Naročnike in čita-telje prosimo, da upoštevajo zlasti navodila, ki se nanašajo na vpisovanje za izlet.
Od 13. ure včeraj pa do 8. ure danes zjutraj je bilo vse delo v pristanišču paralizirano zaradi enotne in odločne stavke vseh pristaniških delavcev. Do stavke je prišlo, ker so delavci že pred meseci zahtevali izpremembo tarifnega sistema in tudi preureditev sedanjega načina sestavljanja pogodb. Odgovorne oblasti pa so rešitev tega vprašanja stalno zavlačevale in vse do sedaj še niso predložili niti enega protipredlo-ga. Delavci so se tega naveličali in pričeli z ostro stavko, ki se bo še nadaljevala. Obenem pa so prekinili vsako nadurno delo ob praznikih.
Pristaniški delavci sp včeraj prisostvovali skupščini, ki je biia ob 13. uri v dvorani v Ul Pondares.
Sindikalna organizacija FIL CAMS-CGIL je uradno proglasila stavko vse trgovinske stroke v nedeljo 24. decembra od 13. do 24. ure. Stavka se nanaša na nedeljsko popoldne, na navečer božiča in so jo proglasili kot protest proti ukrepu prefekture, ki zahteva, da so trgovine odprte tudi v nedeljo popoldne. Istočasno zahtevajo s to stavko tudi uveljavitev kratkega tedna.
Včeraj se je zaključila stav-
'N
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI HI. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStnl predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TEST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna U0O lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, me. sečno 426 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trta.
Skega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljub. liana, Stritarleva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani •00-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst
ka državnih uslužbencev, ki je bila povsem enotna.
Delavci grafičnih tiskarn bedo ponovno stavkali 48 ur 28. in 29. decembra.
Potresni sunek
Tržaški geofizikalni inštitut je zabeležil ob 14.05 potresni sunek v razdalji 115 km v smeri severo-vzhod.
Z motorjem je trčil v tovornik
Po Istrski ulici	se je včeraj
popoldne peljal	z motorjem
18-letni Giorgio	Visaggio iz
Ul. Catalani 8,	na zadnjem
sedežu pa je sedela njegova 27-letna sestra Marija. Da ne bi trčil v tovornik, ki je vozil pred njim, je Visaggio hotel kreniti na levo, a mu ni uspelo. Trčil je v tovornik in skupno s sestro zletel na cesto. Giorgio se je pobil po čelu in levi roki, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni; njegova sestra pa se je nekoliko pobila ter opraskala po kolenih in desni roki. V bolnišnici so ji nudili prvo zdravniško pomoč in se bo morala zdraviti dober teden.
go uspehov v novem letu 1962
Tako ima devinsko-rrabrežin-ska občina spet svojega župana, v odboru pa sta dva nova odbornika. To je vsekakor razveseljivo dejstvo, saj nam sedanji sestav odbora da slutiti, da bo občinska uprava ob sodelovanju vseh skupin, ki sestavljajo Občinsko listo, še delovala uspešno kot doslej, izvolitev novega župana z enotnimi glasovi vseh svetovalcev Občinske liste pa je istočasno tudi najboljši odgovor vsem onim, ki so na najrazličnejše načine rovarili proti enotnosti svetovalcev večine m skušali ribariti v kalnem Šestnajst enotnih glasov ja pač najboljši dokaz, da enotnosti ni moč razbiti.
Novemu županu in dvema odbornikoma, ki so bili včeraj izvoljeni, želimo pri njihovem delu za dobrobit občine in občanov kar največ uspehov!
Zaključena pogajanja o cestnem prometu med Italijo in FLRJ
Vrnila se je italijanska delegacija, ki se je v Sarajevu pogajala z jugoslovanskimi predstavniki o prometu po cestah.^ Določili so redne in turistične proge z avtobusi in kontingent blaga, ki ga bodo prepeljali s tovornimi avtomobili. Razpravljali so o vseh fiskalnih, valutnih in carinskih vprašanjih, ki se nanašajo na ta promet.
Vključitev pomorskih vprašanj v pogodbo o SET
V četrtek se je sestala pomorska sekcija tržaške trgovinske zbornice, kjer so govorili predvsem o vključitvi pomorskih vprašanj v pogodbo^ Skupnem evropskem tržišču, kar so do sedaj vedno izključevali iz te pogodbe. Predsednik zbornice dr. Cai-dassi je poročal o podobnih primerih in njih ureditvi pri kopenskem prometu. Sklenili so, da je treba to vprašanje stalno zasledovati, ker ima lahko resne posledice za pomorski promet. Razpravljali so tudi o zasedanjih pomorskih konferenc in o sedanjem sindikalnem sporu v pristanišču.
Seja tržaškega občinskega sveta
Desnica nasprotuje razširitvi obrtnih dovoljenj za prodajo mleka
Liberalci in misovci zagovarjajo monopole . V raz. pravi o proračunu je spregovoril demokristjan Stopper
Včeraj je bila izredna seja tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena predvsem vprašanju mleka: samo vodja skupine svetovalcev Krščanske demokracije Stopper je v začetku seje spregovoril o občinskem proračunu za leto 1962.
Predsednik komisije za mleko podžupan prof. Cumbat je poročal o njenem delu in rekel, da se je sestala petkrat ter da se je večina njenih članov strinjala glede razširitve prodaje mleka tudi na trgovine s samopostrežbo in glede vključitve prodaje novih potrošnih predmetov v licence mlekarn, da dobe s tem nadomestilo za morebitno izgubo. Kar se tiče neposredne prodaje mlega proizvajalcev potrošnikom, pa so se v glavnem izrekli za to, da se ohrani sedanje stanje, dokler ne bodo zgradili sirarne in povečali števila zbirnih središč, in sicer tudi zaradi obrambe tukajšnje živinoreje.
Ker bodo mlekarne prodale manj mleka, ko ga bodo
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiittninifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sinočnja seja pokrajinskega sveta
Počastitev spomina Tomažiča ob 20-letnici njegove smrti
190 milijonov za izvedbo gospodarskih načrtov ■ Skupno evropsko tržišče škoduje tržuškemu pristanišču - Odgovor na vprašanje inž. Pečenka glede odškodnine kmetom pod Križem
Na sinočni seji pokrajinskega sveta je svetovalec, tajnik federacije KPI prof. Paolo Šema počasii; spomin petih antifašistov, ki so jih pred dvajsetimi leti ustrelili fašisti. Prof. Sema je nato orisal lik Pinka Tomažiča, njegovo junaško zadržanje pred posebnim sodiščem ter citiral njegova lepa poslednja pisma. Govornik je predlagal, da naj se imenuje po Pinku Tomažiču novo slovensko šolo, ki jo sedaj grade pri Sv. Ivanu. Predsednik pokrajine dr. Deli-se se je zato pridružil izvajanjem svetovalca, nakar je ce_ lotni pokrajinski svet z enominutnim molkom počastil spomina Pinka Tomažiča in tovarišev. (Med tem delom se. je niso bili prisotni svetovalci MSI in so prišli v dvorano šele kasneje).
Preostali del seje je bil posvečen številnim in nekaterim zanimivim odgovorom predsednika jn odbornikov ter vrsti ukrepov upravnega značaja. Tako je predsednik Delise poročal ,da je vladni generalni komisariat odobri) 190 milijonov za izvedbo gospodarskih načrtov v finančnem letu 1961-1962. Od tega bo odpadlo 140 milijonov na gradnje v bolnišnici, 50 milijonov pa na ceste.
Obsežno so razpravljali o vprašanjih osebja v zvezi z zahtevami uslužbencev, ki so pred dnevi stavkali tudi v naši pokrajini. Odbornik dr. Sa-vona je prečital dve pismi v zvezi s tem vprašanjem, iz katerih izhaja, da pokrajina ne stoji na aprioristično negativnem stališču, vendar pa čakajo, da se celotno vprašanje uredi v vsedržavnem okviru.
Govora je bilo o težavah pridelovanju prve pomoč) Rdečega križa, ki ne izvršuje svoje dolžnosti, kot bi jo moral, tako da je prišlo do primera, da je ponesrečenec čakal 20 minut na rešilni avto. Dr. Delise je ugotovil, da so te ugotovitve točne in je pokrajina že večkrat predlagala, da se preuredi ta služba, za katero bi morale odgovarjati vse zainteresirane ustanove.
Prav tako je predsednik Delise potrdil upravičenost pritožb, da še vedno niso sklical) zasedanja upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove in da je stari upravni odbor potrdil proračun, pa čeprav je veljavnost tega odbora že zapadla. Pokrajina je že intervenirala, da se ta nenormalni položaj uredi.
O tržaškem gospodarskem
(lliillllllIllllIliimiillllllillllliiilliMHllIllllllliiliillllliliilllIlliliillIllIllllIllllllHlliililimliiillli
Taksi povozil pešca in ga hudo ranil
Laže se je poškodovalo tudi dekle, ki se je vozilo v taksiju
Na Trgu Cagni, in sicer blizu zadnjega postajališča tro-lejbusne proge št. 19, je včeraj nekoliko po 18. uri 58-let-ni Emilio Bradovich iz Ul. Piccardi 44 s taksijem povozil 57-letnega Ruggera Miche-lazzija iz Ul. Udine 79, ki je tam prečkal cesto. Michetazzi, ki so ga z rešilnim avtom takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, si je zlomil desno nogo, pobil in ranil se je po čelu, zgubil je spomin in dobil možganski pretres. Pravijo, da bo okreval v dveh ali treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
V taksiju se je peljala 17-letna Elia Apostoli iz Ul. Me-
ucci 2, ki se je zaradi nenadnega sunka nekoliko pobila in ranila po nosu, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden.
Avto povozil žensko ko je prečkala cesto
V Ul. Rossini je sinoči 43-letni Danilo Bizzoccoli iz Drevoreda d’Annunzio 78 povozil z avtomobilom 66-letno Štefanijo Clavora vd. Guidetti iz Ul. Machiavelli 13, ki je tam prečkala cesto. Zenska se je nekoliko pobila po kolenu desne noge in so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala 6 dni.
položaju pa je govoril sveto- ki njegove smrti niso še zna-
valec Fragiacomo (PRI), ki je ugotovil, da bo tržaško pristanišče v še bolj neugodnem položaju, če bosta vstopili v Skupno evropsko tržišče Avstrija in Švica. Nemška pristanišča so si namreč zagotovila posebne ugodnosti, k) bi jih sedaj pri revizij) pogodbe morali priznati tudi Trstu. Pokrajina bo za zadevo pismeno zainteresirala pristojno ministrstvo.
Odbornik Sferco je odgovoril na vprašanje inž. Pečenka v zvezi s škodo, ki so jo imeli vinogradniki pod Sv. Križom zaradi vdora vode na njih vinograde ob neurju septembra. Iz odgovora ustanove ANAS je razvidno, da ta ustanova v celoti zanika vsako odgovornost in pravi, da je v resnici odgovorna tržaška občina. Svetovalec ni bil docela zadovoljen z odgovorom, ker je ostalo nerešeno vprašanje povrnitve škode prizadetim vinogradnikom.
Odbornik Corberi je obširno odgovoril na vprašanje svetovalca Collija (KPI) glede letališča pri Ronkah. Povedal je, da so sedaj uredil: naprave za nočno pristajanje letal in da bodo začeli urejati pristajalno stezo, tako da bodo letala lahko pristajala ob vsakem vremenu. To so naredili na željo ministrstva za letalstvo in je na tak način uspostavljena redna zveza z Rimom. Potrebna sredstva so črpali od države določenih sredstev za gradnjo letališča in se te gradnje organsko vključujejo v širši načrt gradnje modernega letališča.
Pokrajinski svet je nato prešel na sprejetje vrste u-pravnih ukrepov. Izvolili so dvočlansko disciplinsko komisijo in imenovali tri nadzornike računov za pregledovanje obračunov 1961. leta. Pokrajinski svet je nato soglasno odobri; sklep, da pokrajina pristopi k na novo ustanovljeni avtonomni ustanovi »Stalno tržaško gledališče*, saj obstoječe stalno »Novo gledališče* ni več zmoglo težkih bremen in je bil obstoj tega gledališča ogrožen. Pravilno bi bilo, da bi pokrajinska uprava podprla tudi Slovensko gledališče, ki se mora prav tako boriti z velikimi težavami.
Podaljšali so najemnino devetih učilnic in drugih prostorov slovenske šole v Ul. Caravaggio 4, za kar občini plačujejo 2.660.000 lir na leto. Pokrajina je pristopila k ustanovi »Rinascita agricola di Trieste*, odobrili so prispevek za vsedržavno federacijo ustanov v korist slepih. Svet je odobril nabavo 1.540 metrov jeklene ogkraje za ceste, znano pod imenom »securvia* ter nekaj drugih prispevkov.
Med temi je bilo zanimivo vprašanje domačih ribičev, ki jim povzročajo veliko škodo z ribolovom na vlek. Tako so jim potrgali vse mreže v noči med 11. in 12. decembrom. Pokrajinska uprava je odobrila tem ribičem pomoč v znesku pol milijona lir, istočasno pa je tudi zahtevala od finančnih straž, da vrše toč-nejše nadzorstvo. Preučujejo tudi možnost, da bi od novembra do januarja v našem zalivu sploh prepovedali ribolov na vlek.
V stanovanju so ga našli mrtvega
Sinoči so pripeljali v mrtvaš-nišo truplo 54-letnega Giordana Vivoda iz Ul Schiapparel-li 64, ki so ga našli mrtvega
ni, legalni zdravnik pa je ugotovil, da se je Vivoda močno udaril po glavi.
• Na delu pri gradnji nove ladje v ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj popoldne ponesrečil 54-letni Marcel Janežič iz Kjadina 1458. Z nogo je nerodno zadel ob železni predmet in se ranil. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
Huda nesreča avtomobilista
Po obalni cesti se je sinoči peljal z avtomobilom proti Sesljanu 24-letni Lorenzo Plos-si iz Ulice S. Nicolo 36, na nekem ovinku pa ga je zaneslo in je najprej zavozil na desno stran ceste, nato pa se je prevrnil z vozilom na levi strani ceste. Pri tem se je Plossi močno udaril v glavo in ranil po čelu, zgubil je spomin in dobil pretres možganov. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški .oddelek.
Prometna policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzrok nesreče; kaže pa, da je Plossi vozil s precejšnjo brzino in ni mogel na ovinku obvladati vozila.
prodajali tudi v samopostrežnih trgovinah Delavskih zadrug, bodo vključili v licence mlekarn še prodajo kave, sladkorja in čaja, seveda v zavojih. Sporno pa je ostalo vprašanje prodaje masla in sira (hlebov), če se prodajajo tudi jajca, češ da so na njihovi lupini razne škodljive glivice. Proti vsemu temu sta zastopnika liberalcev in mi-sovcev v komisiji postavila ugovor, ki ga pa večina v komisiji ni sprejela. Komisija tudi ni analizirala cen, kot je zahteval liberalec odv. Mor-purgo.
Odbornik dr. Adovasio je nato prebral sklep, ki ga predlaga odbor, in s katerim se nadomesti dosedanji člen 160, ki ni dopuščal prodaje mleka v trgovinah s samopostrežbo. V _ sklepu so tudi podrobno našteti vsi higienski predpisi, katerim morajo ustrezati trgovine, da smejo prodajati mleko.
Prvi je spregovoril v razpravi svetovalec Tonel. V precej obširnem govoru je zlasti poudaril, da se je treba boriti proti dvema glavnima monopoloma pri dobav) mleka; rekel je, da skupino KPI veseli, da bodo živinorejci lahko še naprej prodajali mleko neposredno potrošnikom ter da nima skupina tudi nič proti zgraditvi sirarne. Končno je rekel, da bodo komunisti glasovali za predlagani sklep. Prebral pa je tudi resolucijo, v kateri se zahteva, da prevzame občina podjetje SAL PAT v svoje roke. Ker je Tonel v svojem govoru obravnaval še druga zanimiva vprašanja v zvezi z mlekom, se bomo k njegovemu govoru še povrnili.
Za njim je spregovoril liberalec odv. Carbone, ki je skušal dokazati, da je sklep sploh nezakonit, češ da smejo trgovine po zakonu o mleku iz leta 1929 prodajati samo posneto mleko, mlekarne pa polnomastno. Pri tem pa je pozabil, da prodajajo trgovine s samopostrežbo v raznih velikih italijanskih mestih mleko že več let.
Dr. Pincherle je dejal, da se je PSI vedno potegovala za to, da bi se prodajalo mleko v steklenicah tudi v trgovinah s samopostrežbo, da bi se zbijale cene, ter da ne bi mlekarne utrpele izgub zlasti v prvi dobi, kajti kasneje bi jim morali dobavitelji že tako znižati ceno. Kar se tiče neposredne prodaje mleka, ne bi je smeli ukiniti, marveč bi jo morali urediti tako, da bi nadzorovali hleve in ugotavljali, ali so dovolj čisti, kar bi bilo le v korist živinoreji. Važnost sklepa pa je vsekakor v tem, da razbije monopol na področju dobave mleka. Zato bodo socialisti glasovali za sklep.
Tudi odv. Simčič je dejal, da bo glasoval za sklep, hkrati pa zahteval, da se sploh nikoli ne ukine dovoljenje živinorejcem za neposredno prodajo mleka. Strogo pa naj se kaznujejo tiste mlekarice, ki bi morebiti redčile mleko z vodo, ali pa prodajale mleko, ki bi ga kupile v mlekarnah, kar pa se po svetovalčevem mnenju le redko dogaja.
Misovec Morelli je rekel, da
bo njegova skupina glasovala proti sklepu, svetovalec prof. Dulci (PSDI) pa je predvsem predlagal, naj se v sklepu določi, da bodo smeli prodajati v mlekarnah hkrati z jajci tudi sir in maslo s pogojem, da bodo jajca zavita.
Zadnji je govoril liberalec odv. Morpurgo, ki je v bistvu branil interese monopolov, saj je tudi povedal, da je član upravnega sveta centrale mleka SALPAT. Predlagal pa je tudi, naj bi smele prodajati mlekarne vsa živila, seveda v zavojih. Na koncu pa je tudi rekel, da bo glasoval za sklep, češ saj se bo tako pokazalo, da je zgrešen. Pač kaj čudna logika. Razpravljanje o mleku se bo nadaljevalo na prihodnji seji.
V začetku seje je svetovalec KD Stopper govoril o proračunu in ga seveda pohvalil. Polemiziral je s svetovalcem dr. Teinerjem in rekel, da se ne strinja z njegovo analizo gospodarskega položaja. Rekel je tudi, da se bo avtonomna dežela končno le ustanovila. Omenil je rešitev nekaterih vprašanj, ki naj bi bila po njegovem pozitivna, naštel nekatere vladne ukrepe in tudi razne zahteve, katerim bi morala država ugoditi. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da hoče pohvaliti delo odbora in prikazati, da je bilo njegovo delo v teh štirih letih zelo koristno, kar je pač razumljivo, ker bodo prihodnje leto občinske volitve in skušajo demokristjani napeljati vodo na svoj mlin. Ker pa so te njegove trditve naletele na nekaj ironičnih pripomb in vzklikov levičarskih svetovalcev, je postalo na seji precej živo, vendar je morda zaradi predbožičnega vzdušja vse to potekalo ob dobri volji.
Živahna debata o uprizoritvi Čehova «Na veliki cesti»
Čeprav udeležba na včerajšnjem debatnem večeru o uprizoritvi A.P. Čehova «Na veliki cesti» ni bila prav številna je pa bila debata sama nad vse pričakovanje živahna. Navzoča je bila predvsem mladina in vsi so posegali v debato. Pri tem so se slišale tudi zelo pametne pripombe. Poleg prof. Tavčarja, ki je debato vodil, je dajal mnoga pojasnila tudi igralec Modest Sancin. Navzoči so se zanimali tudi za splošna vprašanja Slovenskega gledališča v Trstu ter se po razlagah p obliže spoznali z načinom dela in življenja samega gledališča.
V sredo pa bo Jožko hukeš, ki režira mladinsko igro, ki se sedaj pripravlja, to delo predstavil ter povedal nekaj misli o mladinskem gledališču.
* * *
V včerajšnji zahvali »sodelujočim na proslavi Tomažiča in tovarišev je po neljubi pomoti izpadlo ime Edvarda Martinucija, čigar požrtvovalno sodelovanje je bilo za uspeh proslave odločilnega pomena.
Slovensko gledališče v Trstu
UllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHiliiiiiiiiiiiiiiiitlullHimH,,,!!,,,,!,,!,,,,,,!,,!,!!,!,!,,,!,,,,,,!
Skupina albanskih beguncev pred porotnim sodiščem
Tožilec zahteval stroge kazni za povzročitelje krvavega obračuna
Is glavnega obtoženca je predlagal 8 let zapora, za ostale pa po 3 leta za vsakega
Po več kot štiriurnem govoru je javni tožilec dr. Mal-tese postavil porotnikom svoje zahteve glede kazni na katere bi morali obsoditi 8 obtožencev z znanega procesa »Albancev*. Tožilčeve zahteve so zelo hude, saj je dr. Malte-se zahteval za Ramadana Gjo-naja, ki ga obtožba navaja za dejanskega izvršitelja kriminalnega dejanja, ki je spravilo v nevarnost življenja Ru-stema Shehuja, 7 let zapora in en mesec pripora. Za vse ostale obtožence, ki se morajo zagovarjati zaradi istega zločina, pa je javni tožilec zahteval po 3 leta za vsakega. Skupno je torej dr. Mal-tese zahteval od porotnikov naj obsodijo obtožence na 28 let zapora.
Naj ponovimo na kratko glavne obrise krvavega dejanja, ki se je odigralo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti 29, junija letos. Pri tem lahko sledimo vsaj deloma opisu, ki ga je o krvavem dogodku podal včeraj javni tožilec. Razprtija med albanskimi begunci v tržaškem taborišču se je začela več ali
je tudi, da je Shehu obvestil o tem tudi policijske organe v taborišču in celo ameriškega konzula. Vse to je izzvalo ostro reakcijo prizadetih oseb in še posebej Džemala Bila-lija, kj je menil, da bi tako govoričenje lahko škodilo njegovi kvalifikaciji političnega begunca. Tako je prišlo do prvega dogodka, ki se je odigral na dvorišču begunskega taborišča. Večja skupina Albancev je obkolila Shehuja, ga zmerjala in deloma fizično napadla. Takoj potem je Shehu odšel na komisariat javne varnosti v taborišču. Ko se je vrnil od tam ga je na dvorišču čakala strnjena skupina njegovih sonarodnjakov. Prišlo je do prerivanja in zaušnic. Končno je Shehu odbil enega izmed napadalcev (vsaj za take jih ima obtožba), ki je padel na bodečo žico, kjer si je laže poškodoval nogo. Šlo je za Ramadana Gjonaja. Trenutek pozneje je nekdo sunil Shehuja z nožem v trebuh.
To so gola dejstva, V svojem včerajšnjem govoru je
v Trst neka številka emigrantskega časopisa »Nova Hrvat-ska», ki ga tiskajo v Londonu. V tem listu je bila objavljena neka vest, v kateri so dolžili albanskega begunca Džemala Bilalija in še neke-ga drugega begunca, da sta plačala jugoslovanskim oblastem 70.000 odnosno 40.000 dinarjev zato, da bi jima dovolile prehod v Italijo. To vest je razširil v begunskem , taborišču albanski begunec v njegovem stanovanju. Vzro- Rustem Shehu. Govorilo se
anj tistega dne, ko je prišla skušal javni tožilec dokazati:
1. da gre za zločin, ki so ga zakrivili vsi obtoženci in 2. da gre za namerni poskus u-mora.
Ker so splošne okoliščine, v katerih je prišlo do krvavega dejanja precej motne, je moral dr. Maltese uporabiti vso svojo pravno znanost, da bi utemeljil svojo obtožbo na podlagi raznih dejstev, ki bi jih sicer lahko razlagali na najrazličnejše načine. V tem smislu je njegov obtožilni govor obravnaval
KNJIGA najlepši dar!
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam
nudi
10"'
/«
s
na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike
skoro izključno pravno plat vsega dogodka.
Ne gre za pretep, je dejal dr. Maltese, ker pretep predpostavlja enako odgovornost vseh soudeležencev pri pretepu samem, če bi sledili tej logiki bi moral Shehu odgovarjati za pretep kot tak, za poškodbe, ki jih je povzročil Ramadanu Gjonaju ter celo za svoje poškodbe.
Težja je bila seveda za javnega tožilca naloga, da bi dokazal, da je Ramadan Gjonaj hotel umoriti Shehuja. Pri tem se je skliceval na dejstvo, da je šla rana v trebuhu od zgoraj navzdol, kar pomeni, da je krivec poskusa umora držal noč z rezilom izpod mezinca. Po njegovem mnenju to pomeni, da je hotel zadati smrtni ubod.
Glede sokrivde ostalih obtožencev pa se je tožilec skliceval na člen 116 kazenskega zakonika, ki predvideva isto kazensko odgovornost za vse soudeležence pri nekem kriminalnem dejanju, čeprav niso hoteli določenih hujših posledic tega dejanja, ki jih je zakrivil nekdo izmed te skupine. Zakon predvideva v tem primeru samo določene olajševalne okoliščine za osebe. ki so sodelovale pri inkriminiranem dejanju, čeprav najhujših posledic tega dejanja niso hotele povzročiti.
Dolga tožilčeva izvajanja so povzročila tako pri porotnikih kakor tudi pri obtožencih in ostalih prisotnih precejšnjo živčno napetost, ki se je na koncu odrazila v splošni utrujenosti. Še važnejše pa je dejstvo, da je dolgi tožilčev govor vplival na oba zagovornika obtožencev (odv. Anto-nini in odv. Padovani) ria ta način, da se lahko predvidevajo zelo dolge zagovorne govore. Na vsak način bo o-bramba nastopila danes zjutraj ob 10. uri. Ni pa gotovo če bo lahko zaključila svoje delo danes.
V torek, 26. t. m. ob 16.30 v »LJUDSKEM DOMUd v Križu
Anton Pavlovič Cehov
«Na veliki cesti»
Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča Tvorijo enodejanke:
NA VELIKI CESTI, LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA
Režiser — Jože Babič Scena — Ernest inž. arh. Franz Glasba — Pavle Merku Prevod: Janko Moder
Predprodaja vstopnic od petka dalje v cvetličarni Žerjal Danila v Križu.
0'>C»030000C»Cy)0)OOC
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v petek, 29. dec. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Giuseppe Luongo:
BARABAU
ZMAJ SEDMEROGLA V
Igra za mladino v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku
Osebe: Kralj Sokoljikljun -Danilo Turk, princesa Perutnička . Miranda Caharija, princ Ulri . Livio Bogat.ec; čarodejka Modrasica - Lel: Nakrstova, Štrboncelj - Marti-nuzzi Edvard, Štrbincelj . Stane Raztresen, Bazum . Alojz Miiič, Beir - Julij Guštin, Zah-zar - Nora Jankovič; nastopajo še domačini in domačinke.
PONOVITEV V SOBOTO, 30 dec. ob 16. uri v AVDITORIJU v Trstu
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (vis-a-vis Avditorija)
OOOOOCOCOtOCOOOCOCO
( olkpaliSCa )
VERDI
Danes ob 20.30 bo za a-bonma A za vse rede prva predstava opere »Vanessa« Samuela Barberja. Novost za Trst. Dirigent Franco Patane. V glavnih vlogah nastopajo: Ivana Tosini, Mietta Sighele, Alvinio Misciano, Giovanna Fioroni in Giulio Bardi.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri za abonma F ponovitev «11 Saltuzza» Andrea Calma. Režija Giovan-ni Poli. Isto delo bodo igrali v ponedeljek ob 17. uri, v torek ob 17. uri in v sredo ob 21. uri.
Vrata tovornika so ga ranila v čelo
V Boljuncu je včeraj 21-let-ni Aldo Primitivo iz Ul. Or-landini 52 raztovarjal pred neko trgovino škatle piškotov iz malega tovornika. Nenadoma pa so se vrata vozila zaprla in udarila ter ranila Primiti-va v čelo, tako da mu je postalo slabo. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni.
 «»-------
Ko je stopil iz tramvaja
je padel in si zlomil
zapestje
Ko je včeraj dopoldne 58-letni Bruno Spes iz Ul. Con-ti 18 hotel stopiti iz tramvaja, se mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem si je zlomil zapestje desne roke. Skraja se mu je zdelo, da ne bo hudega, toda popoldne je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni.
Neroden padec na stopnicah županstva
Ko je včeraj dopoldne Lilia-na Jurco iz Ul. D’Alviano 86 šla po stopnicah tržaškega županstva, kjer je zaposlena, se ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Pri tem se je pobila po glavi in desni nogi. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Ruzstuvu grafik v «La Cavana»
V galeriji «La Cavanan se danes odpre razstava grafične umetnosti. Razstavo je uredil prof. Marchion in na njej sodelujejo z akvareli, risbami in tiski umetniki: Bompadre, De Vita, Licata, Spacal in Vol-pini.
C
KINO
Nazionale 15.30 ((Zmagovalci in premagani« (Vincitori e vinti) Burt Lancaster, Montgomery Clift.
Fenice 15.00 ((Težko življenje« tUna vita difficile). Alberto Sorcli.
Excelsior 15.30 «Madame SanS Gene«. Technicolor. Sophia Loren, Robert Hossein.
Grattacielo 16.00 «Baraba». Technicolor Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado.
Arcobaleno 16.00 «Italijanke in ljubezen« (Le italiane e l’a" more). Prepovedano mladini.
Supercinema 15.30 «Topo Gigio in njegove pustolovščine« (Le avventure di ToPo Gigio). Technicolor.
Alabarda 15.30 «Don Camillo, > ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore, ma non troppo). Fernandel, Gino Cer-vi.
Aurora 16.00 ((Sovražnika« (I due nemici).
Cristaiio 15.00 «Špartacus». Technicolor. Kirk Douglas.
Garibaldi 16.00 «Hiša terorja« (La casa del terrore). Christo-pher Lee. Susan Strasberg.
Capitol 15.30 »Vrača se september« (Torna settembre). Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida.
Impero 16.30 aTopli veter« (Ven-to caldo).
Italia 15.30 «Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore ma non trop-poi. Fernandel, Gino Cervi.
Massimo 16.00 «Macist na dvoru Velikega Kh,ana» (Maciste aUa corte del Gran Khan). Technicolor. Gordon Scott.
Moderno 16.00 ((Macist proti vampirju« (Maciste contro i> vampiro). Gordon Scott. Ci-nemascope, technicolor.
Astra 16.30 «Cudovita sedmorica« (1 magnifici sette).
Astoria 16.30 «Crimen». Alberto Snrdi. Silvana Mangano, Nino Manfredi.
Vittorio Veneto 15 30 »Povratek v Peyton Plače« (Ritorno 2 Peyton Plače). Jeff Chandler. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 »Zadnji tango« (L’uL tirno tango). Technicolor. Šarita Monti.
Marconi 16.00 «Teror Tongsov« (II terrore dei Tongs). Technicolor. Ohristopher Lee.
Abbazia 16.00 »Robin Hood in gusarji« (Robin Hood e 1 P'" rati) Technicolor.
Odeon 16.00 «Zadnje nasilje« "* (Ultima violenza). Yvonne Šanson.
Skedenj 16.00 »Macist v dolini kraljev« (Maciste nella val'e dei re) Technicolor. Marc For-rest, Ohelo Alonso.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL
priredi v torek, 26.t.m. ob 16-3® v dvoran) na Kontovelu
I VESELI POPOLDAN!
Sodelujejo:
Otroški nevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel. folklorna skupina z Opčin* tamburaški zbor in otroška dramska skupina z igro »Kralj Matjaž«
Vljudno vabljeni^
★ ★★★★★ štefanovanje
Q>
</>
<D
priredi za člane in p r i j a t e 1 j e
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
v prostorih PD v Barkovljab’ Ulica Cerreto ^
Na večernem redu so ple5, pijača in jelo, zabavne točke in petje od 20. ure dalje'
PROSVETNA
DRUSlVj
BARKOVLJL
Na zadnji dan leta bo v prostorih društva v Ul. Cerreto 1*
silvestrovanje
od 21.30 aapre)
Mize se lahko rezervirajo 'J nedeljo 24 decembra 1961 18. do 22 ure • Kdor računa, da bo silvestroval v Prl" jetni družbi, naj se vpiše ker brez vabila ne bo vstop*
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 79 let zapustil naš predragi soprog, oče in stari oče
JOSIP ZAHAR
Pogreb dragega pokojnega bo danes 23. t. m. ob 15. uri na domače pokopališče.
Žalujoča soproga, sin, hčere, snaha, zetje, brat. sestra in vnuki
Boršt. 23. decembra 1961.
Urnik trgovin za praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila naslednji urnik trgovin za praznike:
DANES 23. DECEMBRA
Normalen urnik.
JUTRI, 24. DECEMBRA
Trgovine na splošno so odprte od 8-13, trgovine z živili, drogerije 8-13 in 15-21; mesnice 6-12 in 15-21; frizerji in brivci 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30.
PONEDELJEK, 25. DECEMBRA
Vse trgovine so zaprte, razen cvetličarn 8-13 in slaščičarn 8-21.30.
TOREK, 26. DECEMBRA
Trgovine so zaprte, razen: trgovine z živili mesnice, cvetličarne 8-13, slaščičarne 8-21.30; fotografi 8-13.
SOBOTA, 30. DECEMBRA
Za vse trgovine, z izjemo z živili ,se urnik podaljša do 21. ure.
NEDELJA, 31. DECEMBRA
Trgovine so zaprte, razen trgovine z živili, mesnice, drogerije, fotografi in cvetličarne do 13. ure; brivci in frizerji 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30.
PONEDELJEK, 1. JANUARJA
Vse trgovine so zaprte, razen: cvetličarne 8-13 in slaščičarne 8-21.30.
PETEK, 5. JANUARJA
Vse trgovine so odprte do 21. ure.
SOBOTA, 6. JANUARJA
Vse trgovine so zaprte, razen: mlekarne in pekarne 7-12, mesnice 6-13, slaščičarne 8-21.30; brivci, frizerji, cvetličarne in fotografi 8-13
NEDELJA, 7. JANUARJA
Normalen nedeljski urnik.
Izredno nenavadna nepravilna in krivična obsodba odgovornega urednika «Matajurja
V nasprotju z že ukoreninjeno prakso, ga je sodišče obsodilo po naglem postopku Danes bo Vojmir Tedoldi vložil priv;;?
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. decembra 1961 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 14 oseb.
UMRLJ SO:	72-letni Mizzan
Guido, 55-letna Piazza por. Tre-biz Maria, 72-letni Zanino Fran-cesco, 73-letni Vatta Giuseppe, 7(Metna Muekl por. Ukmar Maria, 52-letna Bursich por. Sako-sek Giovanna, 88-letna Peternel Por. Ogrizek Antonija, 63-letna Calligaris por. Barovina Maria, 78-letnj Braico Domenico, 90-!et-na Slunecko Amalia, 72-letna Tamaro por. Giraldi Giorgina, 38-letni Sorbola Sergio, 54-'etni Pregel Enrico, 77-letna Grahek vd. Giugovaz Caterina.
 «» —
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv Janoba 1: Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Vaimaura 20; Vielmetti, Borzni trg 12.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče)
pomaranče		59	212	65
limone 		83	100	94
mandarini		71	259	94
kostanj 		—	80	—
	83	141	lp
jabolka II . . . . .	29	129	73
hruške 1 ......	141	200 1153	
hruške II ......	71	153	129
Pesa 		88	125	113
artičoke		—	60	—
zelje 		47	83	65
cvetača 		94	165 J18	
ciknrna		24	60	41
čebula	i	71	118	94
koromač 		50	80	65
razna solata . . . t	47	106	94
krompir . . . • . t .	163	250	175
paradižnik		31	61	46
rdeči radič		106	240	129
zelem radič I ...	150	563	163
zeleni radič 11 . . .	150	188	175
zelena 		55	110	80
špinača 		75	200	125
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
Va Ime
I Trst
dolar	619.75
švicarski frank	143.75
funt šterling	1740 —
francoski frank	124.95
marka	155.15
šiling	24,—
pezeta	10.30
dinar	—.63
marengo	4875 —
zlato	710 —
Urednik glasila beneških Slovencev «Matajur», ki izhaja v Vidmu, ter se tiska v tiskarni Iucchi v Gorici, Vojmir Tedoldi, je bil včeraj klican pred goriško okrožno sodišče, kjer bi se moral zagovarjati zaradi obrekovanja neke osebe v tem časopisu. Tožil ga je Giuseppe Trinco iz Ce-pletišča, ki je bil v letih 1951 do 1956 za podžupana in pozneje do leta 1960 za župana v občini Sovodnje v Beneški Sloveniji.
Tožitelj trdi v zvezi s člankom, ki je izšel v ((Matajur ju» št. 17 od preteklega septembra pod naslovom «Iz so-vodenjske občine«, da ga je pisec tega članka razžalil, ko je v njem pisal med drugim, «da se ljudje sedaj ne smejo ustrašiti nikogar, kajti časi, ko je cepletiški debeluhar delil ljudem na občini klofute in brce, so za nami». Trinco trdi, da je člankar s tistim debeluharjem menil njega in zato je vložil tožbo.
Preden se je včeraj začela razprava o tej zadevi, je pred. sednik sodišča dr. Cenisi pre-čital brzojavko, ki jo je Tedoldi poslal, in v kateri pravi, da je nenadoma zbolel in da zato ne more priti na razpravo ter da bo poslal tudi zdravniško spričevalo kot dokaz svoje bolezni. Spričo tega bi morali razpravo preložiti, ker pa velja zanjo pospešen postopek, je predsednik sodišča sporazumno z drž. tožilcem dr. Visallijem odredil, proti že ukoreninjeni praksi, naj se razprava vrši tudi v odsotnosti obtoženca in njego. vega odvetnika. Za uradnega branilca obtoženega Tedoldi-
luiMiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimi
Vozni red tramvajev za božič in Novo leto
KINOPROSEK-KONfOVEl
predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 Columbia Tecni-tama v barvah film:
Še enkrat z občutkom
(Ancora una volta con sentimento)
Igrata: YUL BRINNER in KAY KENDALL
Ravnateljstva mestne prevozne službe ACEGAT sporoča, da bodo ob «dnevu dvojnega križa* (prispevki za tbc) jutri 24. t.m. zaračunali vsem potnikom na tramvajih, trolejbusih in avtobusih po 5 lir več za vsako vožnjo. Ta dodatek bodo morali plačati tudi potniki, ki imajo tramvajske izkaznice vseh vrst.
Isto ravnateljstvo sporoča, da bo za božič in Novo leto kot že prejšnja leta spremenjen vozni red tramvajev, trolejbusov in avtobusov, tako da se bodo na večer pred bo-
Za
praznike
l
pri vašem
trgovcu
posebno
istrsko
vino
v litrski steklenici
Rllhalo
ki ga zalaga domača klet
lelJHi
'imum
«
Tum
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia film:
Sherwoodovi lokostrelci
 »
(GLI ARCIERI D I SHERWOOD)
* r
Igrajo; NIALL MACGINNIS, RISHARD PASCO in SARAH BRANCH
žičem in na Silvestrovo vsa vozila prej vrnila v remizej na božič in Novo leto pa začela' vozili nekaj kasneje kot običajno. Ob prenehanju redne službe pa bodo začela voziti izredna nočna vozila na progah 31 in 32. in sicer:
Proga 31:	Sv. Ivan, Trg
Goldoni, Dacjo pri 2avljah, Trg Goldoni, Ul. Revoltella, Trg Goldoni, Sv. Ivan.
Proga 32: Skedenj, Trg Goldoni, Barkovlje, Trg Goldoni, Sv. Just, Ul. Besenghi, Elizejske poljane, Sv. Andrej, Trg Tommaseo, Korzo Italia, Trg Goldoni, Skedenj.
Med vsakim vozom bo deset minut presledka do dveh in 15 minut presledka od dveh naprej.
Naslednja razpredelnica pa kaže v prvem stolpcu zadnje odhode vozil z njihovih končnih postajališč večer pred božičem in na Silvestrovo, v drugem stolpcu pa prve odhode na božič in Novo leto.
1	Ul. Doda	21.30	7.13
	Glavna postaja	21.29	7.31
3	Sv. Ivan	20.11	7.11
	Sv. Andrej	20.35	7.35
5	Trg Perugino	21.22	7.10
	Rojan	21.28	7.30
6	Sv. Ivan	21.18	7.04
	Barkovlje	21.42	7.29
8	Rojan	21.21	7.15
	Sv. Andrej	21.25	7.14
9	Sv. Ivan	21.12	7.05
	Elizejske poljane	21.39	7.37
10	Trg Vaimaura	21.20	7.00
	Ul. S. Carlo	21.40	7.19
U	Rocol	21.33	7.07
	Borzni trg	21.38	7.12
14	Vila Giulia	21.48	7.24
	Trg Piave	21.36	7.12
15	Trg S. Giovanni	21.15	7.15
	Sv. Andrej	21.29	7.29
16	Trg S. Giovanni	21.22	7.07
	Elizejske poljane	21.37	7.22
•17	S. Cilino	21.34	7.30
	Ul. S. Carlo	21.34	7.11
18	Ul. Cumano	21.30	7.34
	Ul. S. Carlo	21.30	7.19
19	Ul. Flavia	21.17	7.10
	Glavna postaja	21.32	7.30
20	Milje	21.31	7.20
	Stara mitnica	21.10	6.50
21	San Sergio	21.18	7.22
	Stara mitnica	21.00	7.21
25	Katinara	21.50	7.30
	Trg S. Giovanni	21.26	7.06
25	Kjadin	21.40	7.32
	Trg S. Giovanni	21.16	7.15
28	Kolonja	21.40	7.40
	Trg Riborgo	21.19	7.20
29	Javni vrt	21.24	6.57
	Skedenj	21.34	7.17
30	Glavna postaja	21.45	7.30
	Elizejske poljane	21.30	7.15
KINO SKEDENJ
predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Cinemascopt barvni film:
Maciste v dolini kraljev
(Maciste nella valle dei Re)
V nedeljo, 24. t. m. ob 14. uri ponovitev istega filma.
ja je predsednik predlagal odv. Testo, ki se mu niti sanjalo ni o vsej zadevi in Te-doldija niti ne pozna, Zato je razumljivo, da je tudi on predlagal, naj bi sodišče razpravo odložilo, pa je bil tudi njegov predlog zavrnjen, kar je zelo nenavaden ukrep v podobnih primerih, zlasti ko gre za tiskovno tožbo.
Sodišče je nato najprej zaslišalo tožitelja Giuseppa Trin. ca. iz Cepletišča pri Sovod-njah, ki je ponovil svojo trditev, da je očitno on tisti «grassone», katerega omenja člankar v «Matajurju», ter da zato zahteva zadoščenje.
Priča Giovanni Pagon, ki ga je pripeljal Trinco s seboj, je izjavil, da tisti «debe-luhar« ne more biti nihče drug kot Trinco, ker iz Cepletišča ni bil nihče drug za župana ali občinskega odbor-nika, le nekateri so bili svetovalci, nihče od njih pa ni debel. Dejal je tudi, da mu ni znano, da bi Trinco klofutal ljudi na županstvu v So-vodnjah.
Druga priča, občinski uradnik iz Sovodenj Giuseppe Pe-tričič, je povedal v glavnem isto in dodal, da je bil Trinco od 1951 do 1956 za podžupana in pozneje do 1960 za župana v Sovodnjah, kjer je tudi sedaj občinski svetovalec.
Trincov odvetnik Centazzo iz Vidma je med drugim zahteval za svojega varovanca 500.000 lir kot odškodnino in povračilo vseh stroškov.
Državni tožilec je obžaloval, da ni prišel obtoženec na raz-' pravo in zahteval, naj se obtoženec , obsodi na leto dni zapora in 200.000 lir globe.
Improvizirani branilec odv. Testa je še enkrat ugovarjal, da se obtožencu kljub njegovi bolezni ne dovoli odložitev razprave, ter nato poudaril, da sodišče nima zanesljivih dokazov, da je omenjeni članek v ((Matajurju« naperjen ravno proti Trincu, ki ga ne omenja, ter je zahteval vsaj oprostitev Tedoldija zaradi pomanjkanja dokazov.
Po krajšem posvetu v posvetovalnici je nato predsednik sodišča dr. Cenisi prečital razsodbo. Z njo je sodišče spoznalo odgovornega urednika ((Matajurja« za krivega obtoženega dejanja ter ga obsoja na eno leto zapora, na plačilo 1CO.OOO lir globe in na plačilo tožitelju 100.000 lir za odškod. nino. Obenem bo moral plačati še 65.0CO lir za stroške tožitelja in pa seveda stroške tega procesa.
Zanimivo je, da je državni tožilec v svojem govoru že predvideval priziv obtoženca proti včerajšnji razsodbi in je tožitelju predlagal, naj bi se med tem z obtožencem pobotal in spor mirno poravnal.
Zvedeli smo, da bo odg. urednik V. Tedoldi že danes proti tej krivični, izredno nenavadni in tudi nepravilni nagli obsodbi vložil priziv. Saj je vendar jasno, da se njegov zagovornik nikakor ni mogel pripraviti na obrambo in da bi bilo moralo sodišče upoštevati razloge in zahteve uradnega zagovornika. Prepričani smo, da bo prizivno sodišče to krivično obsodbo enostavno razveljavilo.
Božičnica v slovenskem vrtcu v Ul. Croce
Otroci so s petjem in deklamacijami voščili praznike svojim staršem
Darila je otrokom prinesel tudi občinski odbornik Moise
Otroci slovenskega otroškega vrtca v Ul. Croce so pravkar prejeli božična darila
Včeraj dopoldne so otroci, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ul. Croce, priredili pod vodstvom svoje vrtnarice božičnico, kateri so prisostvovali tudi starši otrok. V eni izmed dveh učilnic, ki ju ima vrtec na razpolago, so postavili veliko božično drevo, pod katerim so postavili lepe jaslice.
Ob 10. uri je prišel predstavnik občinske uprave, odbornik Moise, kateremu so otroci prikazali, kaj vsega so se naučili v tem letu. Zapeli so več pesmi, nekatere deklice in dečki pa so tudi deklamirali. Starši so jih poslušali z velikim zanimanjem. Ob koncu jim je odbornik Moise voščil vse najboljše za bližnje praznike ter vsakemu podaril polno vrečico slaščic. Srečen božič in novo leto je želel tudi vsem prisotnim staršem.
iliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMliiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiilliiiliiaiiiilliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHillii
Pismo iz Nove Gorice
Danes v Novi Gorici drugi Goriški sejem
Blago, ki ga bodo prodajali v ličnih paviljonih, bo do 15 odstotkov cenejše kot v trgovinah
V Novi Gorici se danes začne drugi goriški sejem, ki bo, sodeč po zanimanju, ki ga je zbudil med trgovskimi in proizvodnimi podjetji ter med potrošniki, privabil v dneh pred novim letom veliko ljudi iz vseh predelov okraja, pa tudi od drugod. Trajal bo od sobote, 23. do 30. decembra. Razen tega bo že danes in
jutri zvečer v restavraciji Park hotela modna revija, ki jo prirejajo podjetja za oblačila »Ideal« iz Nove Gorice, tovarna pletenin «Almira» iz Radovljice in tovarna čevljev «Jadran» iz Mirna.
Kakor kažejo priprave, bo letošnji goriški sejem mnogo bolje organiziran kakor je bil lani. Lanskoletni poskus,
liiiiillliiiiiillitHMiiiiiiiiltmiiiiiiiimiiiiilliliiiiiitiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiii
Izpred okrožnega sodišča
Prepir med možem in ženo ki je hotelu imeti vso plačo
Včeraj je bil pred okrožnim sodiščem v Gorici epilog družinskega prepira, do katerega je prišlo dne 12. septembra 1959 v družini Martinelli v Tržiču.
Tistega dne okrog 22.30 je prišla na policijo v Tržiču Angelina Macor por. Martinelli, stanujoča v Tržiču, Ul. San Vito 12 in izjavila, da jo je malo prej njen mož; 54-letni Marcello Macor tepel. Pri tem ji je prizadejal s stolom, s katerim da jo je udaril po glavi, poškodbe, zaradi katerih se je morala potem zdraviti 15 dni. Dodala je, da sta se z možem prepirala zaradi malenkosti.
Mož pa, ki so ga zaslišali pozneje, je dejal, da je žena napadla njega in zagnala vanj celo neko kozico; tudi ranila se je po njegovi izjavi sama, ko se ji je spodrsnilo in se je udarila ob rob stola. Dodal je da pride često do prepirov med njim in ženo, ker da je ta zelo pohlepna po denarju ter zahteva od njega, naj ji izroči vso plačo. Ker se mož seveda temu protivi in zahteva nekaj tudi zase, pride do prepirov in tako je prišlo tudi do omenjenega pretepa.
Pri včerajšnji razpravi so sodniki spoznali Martinellija za krivega ter ga obsodili na dva meseca in 5 dni zapora
in na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženec je preko svojega odvetnika Camberja iz Trsta vložil priziv.
razmere na
Po podatkih turističnega u-rada iz Nove Gorice je bilo stanje snega včeraj na raznih smuških področjih naslednje :
Bovec, temperatura —6 in 5 cm zmrznjenega snega; Idrija —3 in 5 cm; Lokve —4 in 10 cm zmrznjenega snega; Leg pod Mangrtom —7 in 10 cm zmrznjenega ter Vojsko —6 in 15 cm snega. Na Lokvah je v obratu vlečnica.
Ker se je že včeraj popoldne vreme zopet spremenilo, bo verjetno v višjih legah zapadel sneg in omogočil smučarjem, da bodo lahko prebili praznike na snegu. V tem primeru bo za goriške smučarje najbolj prikladno na Lckvah, kjer deluje vlečnica in kamor vozijo ob nedeljah avtobusi iz Gorice (Postaja Ribi ob 8. uri zjutraj) in iz Rožne doline (odhod ob 7.30 zjutraj).
 ........■■■■■■■mm.■■■■■■■■■■■■■■.........................    mmiii.mm
Goriški nogomet
Juventina bo sKušala jutri prinesti točke iz Čedada
Sovodnje gostujejo v Moraru in bodo skušale ponoviti uspeh od prejšnje nedelje
Po lepem nedeljskem uspehu na domačem igrišču bodo nogometaši iz Sovodenj nastopili jutri v Moraru proti tamkajšnji enajstorici. Med domačimi športniki vlada veliko zanimanje za to tekmo ter se sprašujejo, ali bodo so-vodenjski nogometaši tudi jutri ponovili svoj uspeh od pretekle nedelje, ko so pokazali lepo in povezano igro ter veliko disciplino ter bi bil rezultat lahko še mnogo slabši za goste iz Kaprive, ki so prišli v Sovodnje prepričani, da bodo zmagali. Sami so po tekmi izjavili, da niso mislili, da je sovodenjska e-kipa tako močna in disciplinirana. Predvsem disciplina in povezano igranje celotne ekipe je prineslo zmago s tako lepim rezultatom.
Jutri greao v Moraro naslednji igralci: Sergej Ferfo-Ija, Marjan Devetak, Kovic, Jelko Petejan, Podgornik, Re, Maggio(, Branko Ferfolja, Dra-
go Tomšič, Rajko in Rudi Vižintin, Anton Ferfolja, Ansel-rtni tokrat ne bo nastopil ker počiva in verjetno bo še eden od navedenih ostal v rezervi.
Kot rečeno je nedeljska tekma pokazala, da je treba igrati skupno in disciplinirano, za desego zmage in prav gotovo tudi jutri uspeh ne bo izostal, če se bodo igralci držali tega pravila in igrali tako, kot prejšnjo nedeljo.
* N= *
Juventina iz Standreža pa bo jutri nastopila v Čedadu proti domačinom. Tako eni kot drugi so zelo potrebni točk, zato se morajo igralci Juventine zavedati, da bo borba zo točke tokrat precej huda. Dejstvo je namreč, da če je Juventina na lestvici na zadnjem mestu je le za dve točki pred njo Čedad, ki bo v primeru poraza prišel na zadnje mesto. Za Juventino je peleg tega to ena izmed red-
kih prilik, da prekine serijo negativnih rezultatov.
Na srečanju s Casarso preteklo nedeljo na domačem igrišču so njeni igralci pokazali, da znajo prav dobro zaigrati, kar se je videlo zlasti v začetku prvega polčasa. Ce se bodo tudi jutri tako izkazali, potem je možno prinesti iz Čedada obe točki.
V zvezi z ekipo naj omenimo, da bo jutri zopet nastopil tudi Gomišček, ki se je vrnil od vojakov. Ta je znan kot dober igralec in požrtvovalen športnik ter bo gotovo vplival tudi na druge s svojim elanom. Ce pa bo napadalna vrsta okrepljena, bo o-lajšano delo tudi obrambi, ki se bo čutila — manj zaposleno. Vsekakor bi bilo zelo prav, da bi domači igralci ne prišli iz Čedada praznih rok, ker le na ta način obstaja možnost, da se rešijo neprijetnega mesta na dnu lestvice.
ko je bil sejem bolj improviziran kakor organiziran, je dal takšne rezultate, da se je porodila misel, naj bi sejem postal tradicionalen, Ta misel postaja resničnost. Občinski ljudski odbor v Novi Gorici je pred nedavnim ustanovil poseben zavod, ki se imenuje ((Goriški sejem«. Njegova naloga je, da organizira in prireja sejme vseh vrst, ki naj pripomorejo k pospeševanju proizvodnje in blagovnega prometa.
Tako, ne le, da bo letos sejem večji kakor je bil lani, marveč tudi njegova podoba bo mnogo prikupnejša. Namesto v improviziranih paviljonih, bodo letos prodajali blago v ličnih zložljivih paviljonih, ki so bili izdelani prav v ta namen. Svbjč blagč > bo' posredovalo potrošnikom nad 40 proizvodnih iti 13 t‘rgdv-i skih podjetij. Prodajala bodo predvsem tisto blago, ki zanima potrošnike. Zlasti dobra izbira blaga je v tekstilni in živilski stroki, prav zadovoljiva pa tudi v ostalih, saj si bo človek na sejmu lahko kupil vse od čevljev do mopeda in od stola do sodobnih gospodinjskih strojev. Domačo proizvodnjo lepo popestruje uvoženo blago, ki bo na razpolago po zmernih cenah. Domača proizvodna podjetja, ki so se pojavila na sejmu s svojim blagom, bodo prodajala blago po lastnih cenah, trgovska podjetja pa po grosističnih cenah. Tako je večina blaga, s katerim so že včeraj napolnili paviljone, do 15 odst. cenejše kot v trgovinah.
J. J.
Včeraj so imeli gasilci polne roke dela
Ob 5.50 zjutraj so goriške gasilce poklicali v Marinško-vo tovarno »Autovie Carsi-che», ki je v bližini sveto-gorskega kolodvora, kjer je nenadoma izbruhnil požar v žagi. Ogenj se je z veliko naglico razširil ter povzročil, da je zgorelo nekaj žaganja, vezanih plošč in da so se poškodovali tudi stroji. Gasilci so prišli v tovarno z motorno brizgalko. Celih pet ur so morali trdo delati, da so požar pogasili in s tem preprečili nastajanje nadaljnje škode. Ugotovili so, da znaša povzročena škoda okoli 600 tisoč lir, ki pa je krita z zavarovalnino.
Gasilci so imeli ves dan polne roke dela. Ob 8.55 so jih poklicali v Ločnik na posestvo grofa Attemsa. Poklical jih je kolon Naviglio Fa-varo, stanujoč v Ul. Rialto št. 7, ker je opazil, da so se vnele saje v dimniku. Ker se je dimnik močno ogrel, so morali odstraniti nekaj desk v stropu, ki so bile blizu dimnika, da bi se požar ne razširil. S tem delom so bili zaposleni do 10. ure. škodo cenijo na 15.000 lir.
Ob 14.15 so se vnele saje v dimniku družbe «Alimen-tari isontini», ki ima svoj sedež v Ul. Malta št. 2. Požar je nastal v oddelku za praženje kave. Ker delavci niso pravočasno opazili nevarnosti, so že pričeli goreti tramovi. Gasilcem ni preostalo drugega, kot da so jih takoj odkopali. Delali so dobro uro. Škoda znaša okoli 20.000 lir.
Ob 14.25 so se vnele saje v Ul. Baiamonti št. 2, kjer stanuje Maria Visintin. Požar v dimniku so pogasili v dveh urah. Škoda znaša 15.000 lir.
Otroci so potem prejeli vsak še po eno. vrečico, ki so poprej visele na drevescu. Ko so tako držali v rokah kar dve darilci, so bili presrečni.
Danes dopoldne bodo imeli božičnico v slovenskem vrtcu v Ul. Randaccio ter po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah v goriški in okoliških občinah.
Jugoslovanski zdravniki na obisku v Vidmu
Dva znana jugoslovanska zdravnika, prof. Frančišknvič in dr. Antonini, ki delujeia v bolnišnici na Reki ter sta oba tudi docenta na zagrebški medicinski fakulteti, sta skupaj z ravnateljem hrvat-ske bolniške blagajne obiskala te dni Videm ter si Lam ogledala naprave v bolnišnicah. Posebno so jih zanimali oddelki za notranje bolezni in dihalne organe. Gostje so prisostvovali tudi težki operaciji na srcu, ki jo je uspešno izvršil videmski zdravnik prof. Carlton. Pred odhodom so se gostje pohvalno izrazili o videmskih zdravstvenih napravah in o sposobnosti tamkajšnjih zdravnikov.
Kuharje žganja so financarji presenetili
Finančni stražniki na uod-ročju Beneške Slovenije imajo še vedno lov za skrivnimi žganjekuharji, ki kljub zimi in mrazu poskušajo svojo srečo na skrivnih krajih na odprtem. Tako so pred nekaj dnevi zopet našli blizu Tavor-jane kotel za žganjekuho, ki je deloval ter so ga zaplenili. Obenem so zaplenili okrog 40 litrov žganja in 43 stotov tropin. Skrivnih kuharjev niso dobili, ker so jo ti popihali, še preden so financarji prišli do njih.
Domačini, ki živijo v veliki bedi, se sprašujejo, zakaj ne bi vlada spremenila predpise o žganjekuhi ter jim omogočila izkoriščanje tropin in raznega sadja, ki ga v obliki žganja laže vnovčijo. Ce je kaj takega mogoče v sosedni Sloveniji, zakaj bi ne bilo tu-.djj	-.nteje. Tako
bi lahko država brez kakšnih posebnih stroškov in žrtev zanjo pomagala domačemu
prebivalstvu zlasti v teh zimskih mesecih; ko je potreba najhujša.
Padel je s kolesa in se potolkel
Včeraj okrog 10.45 so pripeljali z nekim zasebnim avtomobilom v goriško bolnišnico 10-letnega Maurizia Ber-lotta iz Standreža Ul. Del Carso 29. Deček je imel nalomljeno nosno kost in, verjetno tudi zgornjo čeljust, zato so ga pridržali za 20 dni v bolnišnici na zdravljenju.
Deček je* povedal, da se je vozil s kolesom na cesti blizu doma in ker je ta polna lukenj, je izgubil ravnotežje in padel na tla. Orožniki iz Standreža so napravili zapisnik o nesreči.
Urnik trgovin in frizerjev za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse trgovce na Goriškem, da je v veljavi za bežične praznike v vsej pokrajini naslednji urnik:
DANES 23. DEC. ostanejo lahko zvečer vse trgovine odprte do 20. ure.
JUTRI, 24. DECEMBRA se lahko odprejo vse trgovine, vendar z normalnm urnikom, kot je v veljavi ob delavnikih ter se morajo zvečer zapreti najkasneje ob 10. uri. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev kruha in mleka tudi za naslednji dan. 25. decembra. Tudi mesnice bodo na ta dan popoldne odprte.
V PONEDELJEK, 25. DEC, bodo vse trgovine, vštevši cvetličarne ves dan zaprte.
V TOREK, 26. DEC. bodo v dopoldanskih urah, do zaključka prodaje blaga odprte pekarne in mlekarne. Cvetličarne bodo odprte do 13. ure.
BRIVCI in FRIZERJI bodo imeli odprto v nedeljo, 24. in 31. decembra od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Dva polovična dneva bodo nadoknadili s tem, da bodo imeli zaprto 2. januarja 1962 in za pepelnico v popoldanskih urah. Za božič *1h Novo leto bodo brivej in frizerji imeli zaprto ves dan.
iiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiniiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsi so mislili, da je sovodenjska
Cesta, ki pelje na Vrh spada	pod_občino
Občina Sovodnje bo zanjo skrbela kot doslej
Med sovodenjsko in dober-dobsko občino se je pred nekaj meseci pojavilo vprašanje, kdo bo vzdrževal cesto, ki se odcepi od pokrajinske ceste, ki pelje proti Martinščici in vodi do Vrha. Vedno je prevladovalo mnenje, da spada ta cesta pod sovodenjsko občino, sedaj pa se je naenkrat izvedelo, da pelje po dober-dobski.
Vse doslej jo je popravljala sovodenjska občina, ker je bila prepričana, da spada pod njeno upravo kot Vrh. Lanko rečemo, da je zanjo zelo dobro skrbela in da se že nekaj let Vrhovci nimajo več razloga pritoževati nad cesto, ki je, če hočemo biti objektivni, precej boljša kot marsikatera' ravninska cesta.
Ker po novem sovodenjska občina nima dolžnosti, da bi cesto popravljala, smo poskušali izvedeti, če jo bo prevzela doberdobska. Odgovora nismo dobili niti pri predstavnikih sovodenjske niti dober-dobske občine. Ustvarili smo si sodbo, da se sovodenjska občina zaveda dolžnosti, ki jih ima do svojih občanov na Vrhu in da bo zaradi tega morala cesto popravljati in jo vzdrževati v dobrem stanju, kot doslej. Doberdobska uprava si s tem vprašanjem ne dela skrbi, ker ima dovolj občinskih cest, ža katere mora skrbeti, da ustreže svojim občanom.	,
Ker je cesta, o kateri pišemo, edina dobra cestna zveza z Vrhom, bo morala občina Sovodnje od časa do časa, kot je to delala doslej, poslati na to cesto delavce, da bi jo popravili, če bi bilo to potrebno. To je pravzaprav edms rešitev, zakaj Vrhovci spadajo pod občino Sovodnje m samo od nje lahko kaj pričakujejo.
Meja med obema občinama teče v bližini vasi, in sicer mimo tistega križišča, kjer se pri borovcih zgornja cesta odcepi proti Martinščici.
Zaradi megle v Sovodnjah
Kolesar je povozil pešca
Včeraj popoldne okrog 18.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 41-letnega Ivana Peteja-
na iz Sovodenj Ul. Ex Impe-ro št. 42. Zdravniki so ugotovili, da si je mož po vsej verjetnosti zlomil desno nogo in so ga zato pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Petejan je povedal, da ga je nedaleč od npve tekstilne tovarne pri Sovodnjah povozil neki kolesar, ki ga ni videl pred seboj na cesti zaradi goste megle, ki je bila tam okrog 18, ure.
 «»---------
Ker se je konj splašil je padel pod voz
Včeraj ekrog 16.30 s0 pripeljali v goriško bolnišnico 42-letnega kmeta iz Korone Renata Doldo. Zdravniki so ugotovili, da s; je mož polomil nekaj reber in si poškodoval tudi ključnico. Zato so ga pridržali ' na zdravljenju za 30 dni.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimii,, miimmt
OD VČERAJ DO DANES
( K I M O )
CORSO. 16.30: ((Silvester proti Gonzalesu«. 14 barvnih slikanic.
VERDI. 17.00: ((Razgibana noč«, D. Martin in S. Mac Laine. Ameriški barvnj film. ^ITTORIA. 17.15: «5 marine-sov za 100 deklet«, V. Lisi, U. Tognazzi, M. Carotenuto. Italijanski barvni film. CENTRALE. 17.15:	((Nepre-
magljivi gladiator«, R. Har-rison in I. Corey, Ameriški barvni film v cinemascopu.
  «» ■
dežurna lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št 18, tt). 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 4 stopinje ob 12. uri, najnižjo 4,6 stopinje pod ničlo ob 2.30. Povprečne dnevne Vlage je bilo 65 odstotkov.
Z 18. kolom začetek drugega dela nogometnega prvenstva A lige
Inter tudi v bodočnosti brez nevarnih tekmecev?
Za Udinese zopet gostovanje s predvidenim porazom
Lani na sredi poti nogometnega prvenstva je bila slika precej različna od letošnje. Inter je bil sicer v vodstvu, a je imel samo tri točke prednosti pred Milanom in štiri pred Juventusom, ki ga je kasneje dohitel in si ponovno prisil na društveno zastavo značko državnega prvaKa.
Letos je Juventus prenizko
V Milanu bodo vseeno lahko prisostvovali tekmi med igralci v rdeče-črnih dresih in gostujočim moštvom iz Vi-cenze. Zanimivo je, da je La-nerossi samo enkrat zmagal v San Siru, medtem ko je moral v devetih tekmah štirikrat poražen z igrišča. Toda njim v čast je treba tudi povedati, da so si štirikrat znali izsiliti delitev točk.
Tudi Torino gre v borbo s prognozo na svoji strani. Sprejel bo v goste enajstorico — Sampdorio -— ki si je znala priboriti v preteklih letih samo 2 neodločena rezultata in 2 zmagi, medtem ko so Tu-rinčani zabeležili na igrišču, kjer bodo nastopili v nedeljo, nič manj kot devet uspešnih nastopov.
Roma in Fiorentina bi morali priti brez težav do zmage. Prvi bodo imeli v gosteh videmske »zebre«, ki so zaradi pohlevnosti tako zaosti-li, da je vprašanje obstoja v A ligi v največji nevarnosti, drugi pa se bodo znašli, seveda na lastnem igrišču, pred beneškimi novinci. Do danes so bili Florentinci vedno zelo učinkoviti in so svojim gostom nasuli po pet žog v mrežo. Seveda so tudi enkrat izgubili, vendar v nedeljo se kaj podobnega zelo verjetno ne bo ponovilo.
Precej težko nalogo bosta imela Juventus v Mantovi in Bologna v Palermu. Manto-vanci, ki so v prvi tekmi n;?
v lestvici in tudi razlika v točkah prevelika, da bi sploh mislil na ponovitev lanskoletnega uspeha. Tudi Milan je zaostal za celih pet točk, kar je spričo letošnje forme igralcev Interja prevelik handi-cap, da bi ga lahko Milančani prebavili.
Ce Interju vodstvo danes nihče direktno ne ogroža, je pa vendarle res, da se je za njegovim hrbtom pojavila e-najstorica, ki se je že ponašala z naslovom državnega prvaka. To je Fiorentina, ki je sicer v začetku prvenstva nekoliko zaostala, a je znala v nadaljevanju nadoknaditi precejšnji del zamujene poti.
Florentinsko moštvo se je ojačalo in je začelo s celo kopico zmag in moralnih zadoščenj pot proti vrhu. Tik pred tem pa je obtičalo in šele prihodnost bo pokazala, če bodo igralci v vijoličastih dresih sposobni ogrožati Herrerove sanje po osvojitvi letošnjega naslova. Štiri točke razlike, kolikor jih je med Interjem in Fiorentino, pomenijo v nogometu precej in vendarle tudi nič.
Na isto stopnico s Fiorentino lahko spravimo tudi Bologno. To seveda danes, ker menimo, da se Bolonjčani ne bodo mogli uspešno kosati z drugimi tekmeci, ki streme više. Sicer se bo to kmalu videlo, ker verjetno ne bomo dolgo čakali na razjasnitev položaja.
Prihodnje kolo bi moralo biti začetek te dobe. Dovolj je namreč pogledati spored, iz katerega je razvidno, da bo med 18. zavrtljajem nogometnega prvenstva A lige možnih precej presenečenj.
Začnimo pri Interju. Milančani bodo gostovali v Bergamu, kjer jim bo skušala uporna Atalanta greniti življenje.
Sicer je tradicija na strani Interja, ki je v zadnjih tekmah zabeležil prav na igrišču nedeljskih gostiteljev 8 zmag in 7 neodločenih rezultatov, medtem ko je samo trikrat okusil grenkobo poraza.
Bo šlo tudi devetič?
mm,   MmniHHiiiHmniliiiimHiiiiMiMiiiiiMimifnilliiiiHiliMHiiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiniiiiimiiuiimmnmiimHHmill
Tako moštva ju
Totocalcio
Atalanta-Inter	2 X
Fiorentina-Venezia	1
Mantova Juventus	1 X 2
Milan-LR Vicenza	1
Padova-Lecco	1 X
Palermo-Bologna	1 X 2
Roma-Udinese	1
Spal-Catania	1 X
Torino-Sapip.iloria	1 X
Modena-Simmentha!	1
Napoli-Alessandria	1
Prato-Parma	1
Sambenedett.-Brescia	1
Genoa-Cosenza	1 X
Verona-Lucchese	1
domačih tleh Turinčanov zaigrali neodločeno, upajo seveda na celotno nagrado. Slabše bo za Bologno predvsem, ker je stadion Favorita za njih skoraj «tabu». Nedeljskim gostom se skoraj trideset let ni posrečilo priti do zmage. Zadnjo so dosegli, pa čeprav za pičlo razliko enega samega gola, daljnjega 1934. leta.
Preostaneta še dve tekmi: Spal - Catania in Padova -Lecco. Ker gre za borbo med revnimi sorodniki, so v podobnih srečanjih možni vsi rezultati. Vse bo odvisno od trenutne forme obramb in vigranosti napadov.
VALERIJ BRUMEL najboljši atlet Sovjetske zveze
MOSKVA. 22. — Svetovni prvak v skoku v višino Valerij Brumel je bij izbran za najboljšega sovjetskega športnika letošnjega leta. Anketo je izvedel sovjetski športni tednik.
Med ženskami je prvo mesto pripadlo sovjetski teniški prvakinji Ani Dmitrijevi.
Dviganje uteži
Vrsta svetovnih rekordov atletov Sovjetske zveze
Vlassov dvignil v treh olimpijskih gibih 550 kg
MOSKVA, 22. — Sovjetski atleti so med državnim prvenstvom v dviganju uteži dosegli več novih svetovnih rekordov in to s presenetljivimi rezultati.
Brez dvoma se je najbolj izkazal Jurij Vlassov, ki je dvakrat izboljšal svetovni rekord v pretegu (160 in 163.5 kg) in v zamahu (210 kg) in nato dosegel še najboljšo svetovno znamko v treh olimpijskih gibih (nateg 180, preteg 160, v zamahu 210 kg); Vlas-sovu se je posrečilo dvigniti 550 kg, s čimer je za 10 kg izboljšal lastni svetovni rekord kategorije.
Dvigalec peresne kategorije Evgenij Minajev pa je dosegel nov svetovni rekord v na-
iiiimiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiMiiiitimiiiiiMHiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiliiiifi
Od ponedeljka dalje challenge round Avstralija - Italija
Jovanovič in Pilič premagala v doublj Pietrangelija in Sirolo
Pet setov v korist Jugoslovanov v trening tekmi z najboljšim italijanskim teniškim parom
MELBOURNE, 22. — Voditelji italijanske teniške reprezentance, ki se pripravlja za nastop v finalu za Davisov pokal so mnenja, da bo «so-latna skleda« ostala v rokah sedanjih gospodarjev, to je Avstralcev. Vseeno pa ne skrivajo možnosti zmage italijanskih igralcev.
Menažer italijanske ekipe Jaroslav Drobny je celo prepričan, da gostje lahko zmagajo tudi s 5:0. V tenisu je vse mogoče in če bi imeli malo sreče in predvsem če bodo v dobri kondiciji imajo Italijani po Drobnyjevem mnenju možnost, da se čez teden dni vrnejo s pokalom domov. Tudi voditelja ekipe Migone in Canepele sta prepričana, da lahko Italijani presenetijo. Vendar je Migone od vseh najbolj realističen: njega namreč ne bi prav nič začudilo, če bi samo Pietrangeli zmagal in sicer proti Emersonu. To pa seveda pod pogojem, da bo Emerson izbran za avstralsko reprezentanco.
V krogih avstralske ekipe
#*# PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Ferrazzi, Benedetti, Sereni; De Robertis, Malavasi, Borjes-son, Fernando, Maestri.
BOLOGNA Sarttarelli; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Ren-na, Franzim, Vinicio, Bulga-relli, Perani.
*## SPAL
Maietti; Gori, Riva; Mialich, Cervato, Micheli; DelFOmo-darme, Cappa, Mencacci, Mas-sei, Novelli.
CATANIA Vavassori; Alberti, Giavara; Corti, Grani (Zannier), Bena-glia; Caceffo, Prenna, Calva-nese, Biagini, Castellazzi.
##* TORINO
Panetti; Scesa, Buzzacchera; Bearzot (Rosato), Lancioni, Cella; Gualtieri, Ferrini, Baker, Law, Crippa.
SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Marocchi; Bergamaschi, Bernasconi, Vi-cini; Tomasin, Toschi, Bri-ghenti, Veselinovič, Cucchia-roni.
##* ATALANTA
Cometti; Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Oli-vieri, Maschio, Da Costa, Fa-vini, Magistrelli.
INTER
Buffon; Picchi, Masiero; Del-la Giovanna, Guarneri, Bal-leri; Bicicli, Bettini, Hitchens, Suarez, Corso.
*** ROMA
Cudicini; Fontana, Corsini; Schiaffino, Losi, Pestrin; Me-nichelli, Jonsson, Manfredini, Carpanesi, Abbatini.
UDINESE Romano; Burelli, Segato; Be-retta, Tagliavini, Moro; Ca-nella, Pentrelli, Rozzoni, Man-ganotto, Selmosson.
*## MILAN
Ghezzi; David, Salvadore; Trapattoni, Maldini, Radiče; Sani, Altafini, Rivera, Bari-son.
LANEROSSI Milan; Bernard, Savoini; De Marchi, Zoppelletto, Stenti; Fortunato, Puia, Kruiver, Campana, Kostič.
*## MANTOVA
Negri (Francalancia); Corradi,
Cancian; Tarabbia, Pini, Lon-ghi (Giagnoni); Nelsinho (Al-lemann), Giagnoni (Sormani) Sormani (Uzzecchini), Mazze ro, Recagni.
JUVENTUS Anzolin; Garzena, Sarti; E-moli, Castano, Mazzia (Leon-cini); Mora, Rosa (Mazzia), Nicole, Sivori, Stacchini.
*** PADOVA Pin; Blason, Cervato II; Sec-co, Seagnellato, Pique; Tor-tul, Arienti, Del Vecchio, Koelbl, Crippa.
LECCO
Bruschini; Facca, Cardarelli; Gotti, Pasinato, Duzioni; Sa-vioni, Galbiati, Di Giacomo Lindskog, Clerici.
### FIORENTINA Sarti; Malatrasi (Robotti), Ro-botti (Castelletti); Rimbaldo (Orzan), Gonfiantini, Marche-si (Ferretti); Hamrin, Dell Angelo, Milani, Bartu, Petris.
VENEZIA _
Magnanini; De Bellis, Ardiz-zon; Tesconi, Carantini, Fra-scoli; Rossi, Santisteban, San-ton (Raffin), Azzali, Pochis-simo.
ni nobene novosti. Samo Rod Laver je gotov nastopa v singlu, medtem ko se za drugo mesto potegujeta Neale Fraser in Roy Emerson.
Glede Sirole, ki med treningi ni zadovoljil, je Drob-ny izjavil, da se »velikan« izkaže med borbo, ko da vse sile iz sebe. Kapetan moštva Vanni Canepele pa je precej razočaran, še posebno po jutranji trening tekmi v doublu, ko sta Italijana Pietrangeli in Sirola nastopila proti jugoslovanskemu paru Pilič-Jo-vanovič. Jugoslovana sta namreč odlično zaigrala in sta premagala Italijana v petih setih.
Canepele je še pripomnil, da se Sirola v Avstraliji še ni poslužil svojega strahovitega servisa. To pa iz strahu, da se mu ne bi pojavile bo-
w
lečine v poškodovanem komolcu. Seveda to ne izključuje, da se bo tega poslužil v primernem trenutku, to je med finalnim dvobojem, ki se bo začel 26. t.m.
Avstralski igralci so izbrali nov sedež za zaključek priprav, Iz igrišč Kooyong Court-sa so se preselili v prostore Royala South Yarra Cluba, kjer je mali Rod Laver pokazal, da je od vseh Avstralcev v najboljši formi.
Prireditveni odbor »challen-ge-rounda» je danes javil, da nadaljuje s prodajo vstopnic in da si bo dvoboj Avstralija-.Italija ogledala ogromna množica gledalcev. Na igrišču Koo-yong Courtsa je namreč prostora za 12.000 gledalcev.
Žrebanje parov za finalno sreganje bo v ponedeljek ob 15.30.
tegu. Minajev je dvignil 122 kg in tako odvzel naslov prvaka Američanu Isacu Bergerju, ki ga je branil s 121.5 kg.
Olimpijska bakla skozi 20 držav
SINGAPUR, 22. — Neki funkcionar organizacijskega odbora olimpijskih iger 1964. leta je danes izjavil, da bodo prenesli olimpijsko baklo iz Olimpiade do Tokia skozi 20 držav. Iz Singapurja bodo baklo prenesli z letalom v Džakarto in dalje v Manilo, Hongkong in končno v Tokio.
NOGOMET
KAIRO, 22. — Španska nogometna enajstorica Real Madrid je danes premagala v prijateljski tekmi domače moštvo Zamalek s 7:1 (1:1).
Gole so za Špance dosegli Puskas (3), Tejada (2), Dj Ste-fano in Felix Ruiz.
JURIJ VLASSOV
immm
Tudj za hokejiste je napočil čas naporov. Poleg mednarodnih tekem so v raznih državah tudi borbe za naslov prvaka. V Italij sodelujejo na prvenstvu A lige štiri ekipe in sicer Diavoli iz Milana, Graetz iz Bočna, Rex z Ccrtine in HC Ortisei. Moštvo iz Cortine Je bilo do sedaj zelo uspešno in je premagalo ne le bocensko moštvo, temveč tudi Milančane na njihovem igrišču; s čimer se je vsidralo na vrh lestvice. Na sliki prizor s tekme Diavoli - Rex
■•■■■■■m....................................  imunimi
Žensko košarkarsko prvenstvo A lige
V prihodnosti ostrejše borbe za kvalifikacijo v prvo ligo
Videmčanke so odpravile tudi svoje najresnejše tekmice
Ze drugo leto poteka državno žensko prvenstvo po kaj čudni formuli, o kateri smo že večkrat pisali in podčrtali njene pomanjkljivosti.
Zdaj, ko je mimo prvi del turnirja so vodilni forumi povsem nepričakovano izjavili, da bo s prihodnjo sezono sistem tekmovanja spremenjen.
Tako kot sedaj moško, in kot je bilo že včasih, bo tudi žensko prvenstvo potekalo v okviru enotne skupine. Pravico do nastopa v novi prvi ligi bodo imele štiri prvo-plasirane ekipe vsake sedanje skupine.
Čeprav imamo še vedno ve-
Sirola in Pietrangeli sta že lanj nastopila v Avstraliji v odločilnem challenge-roundu. Lani nista uspela in kot kaže tudi letošnje srečanje, pa čeprav imajo Avstralci precej težav s sestavo ekipe, jima ne bo prineslo zaželenega zadoščenja. Na slikj italijanska igralca kot «gentlemana» v Avstraliji. Taka sta bila lani, medtem ko sta letos verjetno manj optimistično razpoložena
•••••! IIIIIIIIIIIHIHIIIII •HIIIIIIIHIIIII
Moška košarkarska A liga
Philco izgubil vodilno vlogo
Do 6. januarja premor na vseh igriščih
Tudi moška A liga je po nedeljskem kolu začela svoje počitnice, ki bodo trajale do 6. januarja prihodnjega leta. V poslovilnem dnevu je treba zabeležiti dva nepričakovana rezultata:	to sta poraza ekip AlTOnesta in Perma-
flexa, ki sta . klonili pred Giro in Olimpijo. Tako smo črtali iz lestvice še zadnji dve ničli na koloni porazov.
Tudi v D skupini je zadnje kolo zapustilo globoko sled. Philco se je moral odpovedati vodilni vlogi in prvemu mestu, ki ga je zasedel šele pred petnajstimi dnevi.
Ko je vse kazalo, da bodo Tržačani na pridobljenem elanu uspešno nadaljevali na poti zmage, so jim prekrižali pot Videmčani.
Ža nas, ki smo gledali tržaško ekipo v uspešni tekmi proti beneški Reyer, ne predstavlja nedeljski poraz nobenega presenečenja. Kljub zmagi, ki je prišla prej zaradi skrajne šibkosti beneških predstavnikov, kot zaradi realne nadmoči domačinov, nismo opazili v nastopu Philca niti trohice tiste igre, ki jo je pričakovati od ekip z visokimi nadami.
Proti Videmčanom je pomanjkanje teh lastnosti prišlo do izraza, zaradi česar je bil poraz neizbežen kljub temu, da niti drugo moštvo ne zmore posebnih podvigov.
S svojo drugo zmago so se salezijanci Don Bosca končno le spravili z nevarnega zadnjega mesta in dali upati na bolj uspešno nadaljevanje letošnjega prvenstva.
Po toliko porazih in po pr-
vi borni zmagi so se salezijanci sprostili in v tekmi proti ekipi iz Camplija zaigrali znatno boljše in jo zaradi tega premagali z visokim rezultatom. Končno je celo moštvo zaigralo tako kot v bolj uspešni lanskoletni sezoni. Nasprotniki, ki niso pričakovali tako vigranega protivnika, so se zmedli in ko so spet o-stro zaigrali je bilo že prepozno, da bi rešili rezultat.
Reyer, ki je v prejšnjem kolu doživel svoj prvi poraz, je spet prišel do zmage, čeprav je imel trše delo kot je bilo pričakovati.
Iz stolpcev na lestvici je v tem kolu izginila še zadnja ničla. V Teramu je domači D’Alessandro slavil svojo prvo zmago na račun Raven-ne. kateri se je tako pridružil.
Lestvici načeluje zdaj Tre-viso. ki nadaljuje po svoji zmagoviti poti; moštvo se z lahkoto odkriža nasprotnikov kot na primer v hedeljo, ko je odpravil s tridesetimi točkami naskoka Fides.
Izidi nedeljskih srečanj: Udinese-Philco	58:50
Reyer-Stamura	59:46
D’Alessandro-Ravenna 57:51 Treviso-Fides	76:49
Don Bosco-Campli	87:53
P.ZIO
liko pridržkov glede visokega števila bodočih prvoligaških moštev (v kolikor se nam zdi, da trenutno nimamo v Italiji 12 ekip, ki bi lahko po svojem znanju in moči bile vredne prve lige), gre kritika na račun košarkarskih voditeljev, ki so šele sedaj sprožili, kot pravo bombo, te nove smernice.
Težko nam je razumeti, kako je mogoče sploh začeti neko delo, neko prvenstvo, ne da bi vedeli kako ga bodo speljali do konca. Ni še znano, kako so na te ukrepe odgovorili razni klubi, vendar smo prepričani, da stvar se ne bo iztekla tako gladko. Zdaj se bo razvil oster boj za osvojitev četrtega stolčka, ki daje možnost nastopa v najvišji ženski konkurenci. Dvignil se bo vik in krik, ne le tistih društev, ki se bodo za to mesto potegovala, temveč tudi vseh ostalih, ki bodo brez dvoma hotela ožigosati ta sklep, ki ga je zvezno vodstvo tako ležerno sprejelo.
Ze bežen pogled na lestvico tega prvega dela prvenstva nam lahko pove, katere ekipe bodo v prihodnji sezoni, nastopale v prvi ligi.
Z malimi spremembami, morda enega ali dveh imen smemo predvidevati da bo sestav bodoče lige tale: Omsa, Fontana, Ultravox, Moncini, Udinese, Standa, Philco, Pejo, Autonomi, Fiat, Golia in On-da.
V nedeljo se je zaključil prvi del letošnjega prvenstva in po zadnjem kolu je ostalo še nepremaganih, v posameznih skupinah še troje e-kip:
Omsa, Autonomi in Udinese.
Nas zanima predvsem, kaj se dogaja v skupini, kjer nastopata tržaški ekipi. Philco je premagal treviško ekipo Silverja s 65:28. Tekma, ki se je odigrala v telovadnici Ginnastice je potrdila vse močne in šibke točke tržaške petorke, vendar so se domačinke zaradi šibkosti nasprotnic lahko izkazale.
CMM je odšel iz Vicenze praznih rok ter tako še vedno nosi svečko zadnjega na lestvici. Osta borba je bila v Brescii, kjer so se domačinke za las rešile pred napadi borbenih Benečank. ki so bile skozi celo tekmo stalno v napadu. Beneško moštvo nima letos sreče in je že izgubilo nekaj tekem kljub temu, da je bilo najboljše na igrišču.
»Big-match« kola pa je bil v Milanu, kjer sta se pome-
rili kandidatinji za dokončno zmago.
Videmčanke so še enkrat neporažene zapustile igrišče in s tem postavile svojo ponovno kandidaturo za končni naslov.
Rezultati kola:
Philco-Silver	65:28
Brescia-Benetke	39:37
Portorico-CMM	41:28
Udinese-Standa	51:42
7. aprila v Bostonu
Dovvnes - Pender za svetovno krono
BOSTON, 22. — Organizator boksarskih srečanj Sam Silvernam je javil, da bo aprila prihodnjega leta dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med sedanjim prvakom Angležem Terryjem Dow-nesom in Američanom Paulom Penderjem. Za dvoboj, ki bo v Bostonu, bosta boksarja do' bila Po 30 odstotkov inkasa in isti odstotek od televizijskega prenosa, kar pomeni, da bosta samo z oddajo zaslužila po 47 milijonov lir.
Pred odločilnim srečanjem se bo Dovvnes spoprijel v Londonu z Američanom Wilfiem Greavesom. vendar ta dvoboj ne bo veljal za naslov pr.vaka.
Dovvnes in Pender sta se že dvakrat spoprijela za naslov. V prvem srečanju, ki je bil pred dvema letoma v Bosto-nu, je Pender ohranil svojo krono prvaka, v drugem pa. ki je bil v Londonu, je zmagal Dovvnes. Oba dvoboja je moral sodnik prekiniti zaradi ran enega ali drugega boksarja.
* * *
BARCELONA, 22.	— Mi'
moun Bel Ali, kj je med prvimi desetimi najboljšimi boksarji na svetu v mušji kate' gori j i, je sinočj premagal španskega prvaka Ratona Osuno in si tako ponovno osvojil naslov.
* * »
MIAMI BEACH. 22. — Kubanec Fiorentino Fernandez b0 20. januarja nastopil proti Američanu Dicku Tigerju-Zmagovalec bo lahko nastopil proti svetovnemu prvaku sred. nje kategorije Geneju Full-mer ju.
TOT! P
1.	prvi	X	X
	drugi	2	X
2.	prvi	1	X X
	drugi	X	2 X
3.	prvi	1	1
	drugi	X	1
4.	prvi	2	
	drugi	X	
5.	prvi	1	
	drugi	2	
6.	prvi	1	X
	drugi	X	2
cxoooooooooc>oo<x2>oooc*x^oooooooooo©ooo>oooooooooococooooooooooooooooooooocx>oocxdooooooooc5o^
Vsega uo malo iz občine Grmek
CRAJEVNA IMENA:	Z»
lan, Pod Cvinterjem, Vič-Laz V Klinu, Kamunja, Kukom, Za Osredkom, Na dini, Na pusti njivi, Pod vim Lazom, Trepetljičje, ■ačove, Golujak, Hum, Rob, >st, Zašpikac, Polica, Gor Liberi, Podpoje, Dol na inic, Tu (V) Kostanjuj, Dol Japne, Tam za Celam, im za Gunam, v Laznah, im pod Gozdom, Ta za ibam.
Iz Podlak se je izselilo po 45. letu 39 prebivalcev. Le-1940 je živelo v tej vasi prebivalcev, leta 1961 pa i živi 27. Otroci hodijo v lo in otroški vrtec v Klo-č. Cesta je bila zgrajena
pred štirinajstimi leti.
ZVERINAC (nadmorska višina 363 m), šteje 15 družin, izselile so se tri družine.
PRIIMKI; Trušnjak, Vogrič, Zdravljič, Bukovac, Tomaze-tič, Feletič in Florjančič.
DRUZINSKA IMENiA: Rož-ni, Sudatof, Pekni, Katerinč-ni, Plavhni, Buculajovi, Si-manovi, Lurinovi, Uolac, Fuštni, Flipežof, Lazarjevi, Juožul, Stefacovi, Mizertovi in Kešanovi.
KRAJEVNA IMENA:	Pod
Pečjo, Na Kuce, Mlaka, Dobje, Vršenca, Teja, Suopota. Studenca, Za Malnom, Pod Škarjo, Merišče, Planina, Par Potoče, Tu (V) Aržiščah, Ga-bruje, Krasca, Gorza Stru-
gem, V Slivah, V Lazu, Gor par Zane, V Dolini, Kala-mont, Pod Melam, V Počivav-cah, Kapušče, Kolovrat, Zelen Ver, Arnjavščica, Ikleto-ve, Gor za Kašto, Gor par Klenju, V Jelenčah, V Reke, Par Cele, Gor na Robu, Tam na Bab, Tam za Strmico, Dol na Logu, Tam pod Debelim Brjegom, Tam na Gabaren-cah in V Klance.
Iz Zverinca se je izselilo od 1945. leta 48 ljudi. Leta 1940, je živelo na Zverincu 119 ljudi, leta 1961 pa 53. Tudi od tu hodijo otroci v šolo v Klodič.
SLAPOVIK (nadmorska višina 321 m:) ima 4 družine.
PRIIMKI: Guš in Bukovec.
DRUŽINSKA IMENA:	Fa-
letovi, Uršni, Gajacovi in Bliščovi.
KRAJEVNA IMENA: Dobje, Pevcove, Dolina, Gor za Stalo, Brjeg, Gor za Počivalom, Ronk, Brajda, Lažna, Pegino-ve, Goluocja, V Javarji, Du Potoku.
Iz Slapovika se je izselilo po 1945. letu 10 prebivalcev. Leta 1940 je živelo v tej vasici 29 prebivalcev, leta 1961 jih živi 12. Otroci hodijo v žolo v Klodič,
ARBIDA (nadmorska višina 383 m.) ima 4' družine.
PRIIMKI:	Bukovac, Truš-
njak.
DRUŽINSKA IMENA: Ton-čicjevi, Martalonovi, Petrovi, Fufacovi ali Peginovi.
KRAJEVNA IMENA: Klad-je, DOBJE, Ovšje, Pod Tre-bežam, Par Maine, Pod sv. Matijam, Tu Graj, Dolina, .Zasudanom, Puoje, Smetnjak, Na Vrte, Na Kapuznici, Na Brjegu, Pod Kapo, Zazovni-co, Za Rutan.
Iz Arbide se je izselilo po 1845. letu 10 ljudi. Leta 1940, je živelo v Arbidi 31 prebivalcev, leta 1961 jih živi 17. Otroci iz te vasi hodijo v šolo in otroški vrtec v Klodič.
LOMBAJ (nadmorska viši-na 581 m.) šteje 14 družin, zgubila se je ena družina.
PRIIMKI: Rukin, Guš, To-mazetič, Florjančič, Trinko, Jurman, Drescik.
DRUŽINSKA IMENA: Zva-novi ali Stefenetovi, Kocerje-vi ali Kakoščjevi, Blevtovi a-li Tinacovi, Zetovi ali Zefo-novi, Drečinovi, Goltinovi, Uršni, Flipacovi. Margetovi, Uerinuvi, Svinčevjevi, Parte-novi, Gušcjevi in Korantovi.
KRAJEVNA IMENA; Idar-ja, Breščic, Vrse, Podprelaz, Zapotok, Zabukuje, Predla-nišča, Dobje, Pod Cješpce, Osojnica, Puoje, Podvrt, Teja, Pod Križem, Bukovca, Zarob, Podskala in Grčja.
Iz Lombaja se je izselilo po 1945. letu 37 prebivalcev. Leta 1940. je živelo v Lom-baju 100 prebivalcev, leta 1861 jih živi 57.
Otroci hodijo v šolo v FER-TIN, v dreško občino, kjer je tudi otroški vrtec. V Lom-baju je javni.
RUKIN (nadmorska višina 652 m ) ima 10 družin, ena se je izselila.
PRIIMKI:	Zuferli,	Rukin,
Jurman, Guš, Trušnjak.
DRUŽINSKA IMENA: Tratarjevi, Moukni, Mašinevi, Cjepacovi, Hrvatovi, Kristinini, Stefenetovi, Pinkacovi, Matijcevi.
KRAJEVNA IMENA: Rut, Log, Zavogenca, Kotne, Plaz-ie, Host, Zalanišče, Brezni-ca, Lažna, Petelinjak, Pod-malinske, Lipovca, Počivala, Podjazbina, Vozke (Ozke) Brdca, Podbreg, Mlaka, Ločila. Cukla, Strešenca, Cre-ja. Idrske, Jurkca, Tu Glavi, Kuk, Hum, Podhlev, Meji-
ca, V Klinu, V Koltin, Gor na Sedli Trentinka, Pod Studencam, Dol za Bulo, Dol za Stopo in V Dnjiščah.
Iz Rukina se je izselilo od
1945. leta 18 prebivalcev. Leta 1940. je živelo v Rukinu 59 ljudi, leta 1961 pa 42. O-troci iz vasi hodijo v šolo in otroški vrtec v Fertin.
SKALE (nadmorska višina 657 m.) šteje 5 družin, ena se je izselila. V tej vasici imajo vsi isti priimek; Jurman.
DRUŽINSKA IMENA: To-novi, Obrilovi, Drejonovi, To-nihovi, Petrinovi
KRAJEVNA IMENA:	Tu
(v) Celeh, Dol na Planj, Tu Nagnojovem, Tam za Zlodjo-vem Malnom (Mlinom), Ar-tovje, Tam pri Znamenju.
Iz Skal se je izselilo od
1946. leta dalje 14 ljudi. Leta 1940. je živelo v tej vasici 38 prebivalcev, leta 1961. pa jih živi 23. Otroci hodijo v šolo v «Fertin» (Občina Dreka). Iz glavne ceste do Skal pelje ozka voznica.
SV. BARBARA (nadmorska višina 250 m.) je nov zaselek, ki je bil zgrajen lansko leto pravzaprav končan letos, tik nad cesto med
Lesami m Klodičem. Šteje 11 družin z naslednjimi priimki: Predan, Nočerino,. Florjančič, Kjabaj, Vogrič, Maj-nardis, Markič, Rukin in Marinič. Prebivalci tega zaselka so brez družinskih imen.
Otroci hodijo v šolo v Klodič. Obstaja ena privatna telefonska številka.
ZAKLJUČEK
Vse napisano o občini Grmek nudi torej žalostno sliko. Leta 1940. je živelo v Grmeku 1696 prebivalcev, leta 1961. pa komaj 987 ali 718 manj kot pred eniodvaj-setimi leti. Ugotovili smo končno točno število enugran-tov. Teh jih je 661, a nismo šteli otrok tistih staršev, ki so se poročili v tujini in ki tam živijo. Teh je precej. Ugotovili smo tudi, da se je izselilo ali uničilo v poslednjem času v tej občini 42 družin.
V lanskem »Jadranskem koledarjuo, ko smo pisali o splošni gospodarski problematiki Beneške Slovenije, smo ugotovili, da dobi vsak prebivalec, ki obdeluje zem. ljo, komaj 39.607 lir kosmatega povprečnega letnega dohodka. Marsikdo se je vpra-
šal, ali je mogoče, da se človek lahko preživi s temi sredstvi, in je dvomil o naši trditvi. Razumljivo je, da se ne more človek s tem preživljati, čeprav je ta človek »nezahtevni)! Benečan. Kako se potem beneški Slovenci preživljajo (od Grmeka do drugih naših občin je le malo razlike)?
661 emigrantov iz Grmeka pošilja domov svoje prihranke staršem in onemoglim. Poleg tega dobivajo prebivalci iz Grmeka nič manj kot 194 pokojnin.
Ce bi bili radioaparati indeks blagostanja, bi lahko sklepali, da ni revščine v grmiški občini, saj imamo kar 161 radioaparatov na 282 družin.
Poleg	tega imamo	v naši
občini 12 avtomobilov, ali po	en	avtomobil na	vsakih
71 prebivalcev, 10 Kamionov in	tri	avtobuse, 15	gostiln
ali	po	eno na vsakih	65 pre-
bivalcev, 9 trgovin ali eno na vsakih 108 prebivalcev, 59 motociklov (motorjev) in mo-toskuterjev ali približno e-nega na vsakih 17 oseb.
Se nekaj o družinskih i-menih.	>
Družinska imena so zani' miva. Največ jih izhaja i* osebnih imen, na pr.: Stefanovi iz Stefana, Janeževi iz Janeza, Vanacovi iz Vanaca. Kalermčni iz Katerine, FliP" cjevi iz Flipa, Jernejevi i* Jerneja, Mohorovi iz Moho-ra, Matevžinevi iz Matevža.
Družinskim imenom, ki. izhajajo iz osebnih imen, sledijo takšna, ki izhajajo iz poklicev, ki so jih nekdaj opravljali v družini, na pr' Kovačevi, Znidarjevi, Soštar-jevi, itd.
Nato sledijo imena po kra ju, kjer se hiša nahaja, na pr.:	Zapotokovi, Na Konc
Tih, Na Vrhu Tih, Tu Vas’ tih, Podopokarjevi itd. Ta družinska imena, kot krajevna, so se ohranila skozi stoletja in prepričani^ smo, da se bodo tudi v bodoča stoletja. V Zapadni Benečiji, na pr., kjer so nekatere vasi popolnoma raznarodili, so se še ohranila v ustih domačinov pristna slovenska krajevna imena. Ta imena so in bodo trn v peti tistim, ki trdijo, da so Nadiške doline
»Italianissime valli«. ■
IZIDOR PREDAN