Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1. - Prezzo Ut. 0.30
Ste*. 114
V Ljubljani, ponedeljek 19. maja 1941
Uredništvo in uprava — Kopitarjeva 6 — Ljubljana — Redazione e amministrarione — Kopitarjeva 6 — Lubiana
Loto VI.
Vojvoda Spoletski po Kralju in Cesarju imenovan za hrvaškega vladarja
Rim, 19. maja. s. Včeraj je bil ves Rim z zastavami ob prazniku, ko je odposlanstvo hrvaškega naroda po osmih stoletjih spet prišlo navezat tesnejše stike z večnim Rimom. Rimsko ljudstvo je hrvaške goste sprejelo tako navdušeno, kakor sprejema le svoje prave prijatelje.
Na železniški postaji se je zbralo mnogo odličnikov. Tam je bil zunanji minister grof Ciano, tajnik stranke Serena, vodstvo senata in fašistične zbornice, več drugih Ministrov, Minister Dvora in Guverner mesta. Dalje sta bila tam diplomatska predstavnika Nemčije in Japonske in zastopniki vseh držav trojnega pakta. Ob 19 je prispel Duce, ki so ga navzoči vsi prisrčno pozdravili. Kmalu nato je privozil na postajo posebni vlak s hrvaškim odposlanstvom. Dr. Pavelič je po rimsko pozdravil Buceja, nato mu pa predstavil člane svoje delegacije. Po končanih pozdravih so gostje obšli častno četo, nato pa je dr. Pavelič z Ducejem stopil Pred postajo, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Tam sta dr. Pavelič in Duce pregledala častno četo karabinjerjev, godba pa je igrala obe himni. Duce se je nato prijateljsko poslovil, nakar J6 hrvaško odposlanstvo v spremstvu grofa Ciana Odpeljalo v mesto. Zbrani Rimljani so navdušeno Pozdravljali goste po vseh cestah do vile »Mada-?!*<> kjer je bila hrvaška delegacija nastanjena. b*b 10.30 se je hrvaška delegacija pripeljala pred dvor. Ob 11 je na kraljevi palači na Kvirinalu za-vihrala poleg italijanske tribarvnice tudi hrvaška zastava. Deset minut poprej je bil naznanjen prihod visokih osebnosti, ki so na dvoru prisostvovale svečanosti. Duce je bil oblečen v uniformo prvega Maršala Imperija. Zbrane množice so ga navdušeno pozdravljale. Ob 11.45 je prispelo hrvaško odposlanstvo, katero so zastopniki dvornega cere-hioniela popeljali v kraljevo palačo. V notranjosti palače je oddelek pehote izkazal gostom čast
V	kraljevi svečani dvorani, kjer so bile zbrane že vse visoke osebnosti in kraljevski princi, so stali ob desni strani prestola veleposlaniki in poslaniki držav trojnega pakta, potem člani vlade in Stranke. Na isti strani so bili dalje visoki predstavniki Oblasti, italijanski Maršali in diplomati. Na nasprotni strani so stali visoki funkcionarji Kraljeve Hiše, drugi gostje in časnikarji. Ob 11.25 se je prikazal Kralj in Cesar, ki je prišel v spremstvu Duceja. Sledili so mu nosilci reda Anunciate. Vladar je bil oblečen v kroj prvega Maršala Imperija, Duce pa v fašistično uniformo. Vladar je nato stopil, na prestol, zraven njega se je postavil Duce. Kraljevi princi so se razvrstili ob straneh prestola. Na desni je bil Princ Piemontski, grof Torinski in vojvoda Pistojski, na levi pa vojvoda Spoletski, vojvoda Genovski m vojvoda Anconski. Vsa dvorana je bila vsa v imperialnem sijaju.
Takoj so dr. Pavelič in ostali člani hrvaškega odposlanstva stopili v bližino prestola. Vodil jih je šef celemoniela. Dr. Pavelič je stopil pred Vladarja in se mu poklonil.
Nato je imel poglavmik dr. Pavelič na Kralja im Cesarja nagovor, v katerem je poudaril, da So on in člani hrvaške vlade soglasno proglasili obnovitev krone kralja Zvonimira, ki naj bo simbol neodvisne hrvaške države. Do te obnovitve je prišlo po želji hrvaškega naroda in po tisočletnem izročilu hrvaške države, na podlagi novega evrop-Bkega reda, ki ga je ustvarilo orožje Osi. »Hrvaški narod ima samo eno iskreno željo, da bi mogel Podeliti krono svojega kraljestva članu Vaše presvetle Hiše in zato Vas, Veličanstvo prosim, da tega . ana imenujete. Hrvaški naroa pričakuje od svo-Jega novega Vladarja, da bo ustanovil novo hrvaško dinastijo, ki nam bo zagotovila narodni prerod. Vodila nas je skupna vest rimske vere, k vam nas le vodil tudi spomin, ki je še med našim narodom vedno živ, na zmagovite zmage, ki jih je naš narod doživel pod vodstvom vojaškega princa Evgena Savojskega. Zato prosimo, da imenujete princa Vaše vzvišene Hiše, in računamo s trdno gotovostjo
na srečo njegovega kraljestva in na srečo njegovih zakonitih naslednikov, v korist hrvaškega naroda in v korist trdnega prijateljstva in sodelovanja, ki bo pod Vašo kraljevsko roko in pod vodstvom Duceja Fašizma nastopilo med Italijo in Hrvaško.«
Vladar pa je takole odgovoril:
»Poglavnik, gospodje delegati hrvaškega kraljestva! Z živim zadovoljstvom in z globoko hvaležnostjo sprejemamo prošnjo plemenitega hrvaškega naroda, da imennjemo princa naše Hiše, ki bo sprejel krono Zvonimira in da bo ustanovil s tem dinastijo, katera bo vodija usodo hrvaškega kraljestva. Besede, s katerimi ste pospremili svojo prošnjo in misel, da bo navzočnost savojskega princa na prestolu svobodne in neodvisne Hrvaške trden dokaz volje vašega naroda za sodelovanje z Italijo v duhu popolnega prijateljstva, sta naleteli na najugodnejši odmev pri Nas in pri vsem italijanskem narodu. To pozdravljamo kot veselo oznanilo za nov red, ki se ustvarja v Evropi in v katerem se je prerodil hrvaški narod, čigar zgodovina se je po tolikih stoletjih strnila z našo in se je vse čase in vsa stoletja po svojem razumskem in moralnem izživljanju usmerjala proti rimski civilizaciji. Italija je kot vedno pokazala svoje polno razumevanje in svoje žive simpatije za težnje hrvaškega naroda, ki so v Vas, poglavnik, našle trdnega izvršilca. Sedaj, ko se je po stoletnih težnjah hrvaškega naroda dosegla enotnost države na podlagi zmage Osi, je primerna priložnost, da ob tem svečanem dogodkn izjavimo
vam, gospodje delegatje neodvisne hrvaške države, da stoji Italija z vsem svojim srcem ob strani vašega plemenitega naroda in je pripravljena dati mn vso oporo v sodelovanju in bratovski solidarnosti pri vsem delu. Spričo teh čustev smo veseli, da lahko sprejmemo prošnjo hrvaškega naroda in določamo našega ljubljenega nečaka Nj. Kr. Vis. Aimona od Savoje in Aoste, vojvodo Spoletskega, da prevzame krono hrvaškega kraljestva. Vaše želje in želje italijanskega naroda ga spremljajo pri njegovem visokem poslanstvu, ki naj zagotovi hrvaškemu narodu dobo razcvita in srečnega napredka.«
Ko je Vladar izrekel to imenovanje, je Spoletski vojvoda vstal s svojega sedeža im se postavil Kralju ob stran. Tedaj je Ante Pavelič predstavil Vladarju člane hrvaškega odposlanstva. Ti so stopali mimo Vladarja, ki je spoštljivo odgovarjal na njihove vdanostne pozdrave, nato pa je odposlanstvo zapustilo prestolno dvorano. Dr. Pavelič se je nato predstavil novemu hrvaškemu kralju. Pred odhodom se je dr. Pavelič spet poklonil Duce ju, nato pa odšel v dvorano bitk, kjer je bila vojvodinja Spoletska, nova kraljica hrvaška in kateri je hrvaško odposlanstvo izrazito svojo prvo čast.
Po končanih slovesnostih so vsa visoki dostojanstveniki zapustili kraljevo palačo. Zbrane množice so zunaj navdušeno pozdravljale Duceja in hrvaškega poglavnika.
Hrvaško odposlanstvo se je nato pripeljalo pred Pantheon in je tam Pavelič položil na grobove italijanskih kraljev venec s hrvaško zastavo.
Nagovor Duceja na hrvaško odposlanstvo:
Večno in deiovno sodelovanje med kraljevino Italijo in kraljevino Hrvatsko
Med kosilom v Beneški palači ▼ čast hrvaški delegaciji je imel Duce sledeči nagovor:
»Poglavnik in gg. delegati Hrvaške! Z občutkom globoke simpatije sta vlada in narod Italije
E ozdravila obnovitev krone kralja Zvonimira, vzvi-enega simbola tisočletnega izročila, ki se je po tolikšnih dogodkih pridružil naši. Vam, ki ste prišli zaprosit Kralja in Cesarja, naj imenuje enega ! od Princev svoje slavne Hiše za Kralja obnovljenega hrvaškega kraljestva, ml je čast izreči prisrčno in zelo toplo dobrodošlico. Dinastične zveze, ki so bile tako srečno sklenjene, ter v teh dneh sklenjene pogodbe so med našima dvema državama trdnost, ki je dobila svoj naravni temelj in svoje jamstvo za večno trajanje ne samo, kar se tiče ozemlja, temveč tudi kar se tiče skupnosti junaških idealov in politične ureditve ter v skladnosti interesov. Na tem temelju bomo razvijali plodno in globoko delovne sodelovanje na vseh popriščih z živo željo, da ustvarimo delo rimske solidnosti v duhu, polnem lojalnosti in tesnega prijateljstva. Vi, Poglavnik, razumete, s kakšnimi občutki je Fašistična Italija podpirala napore domoljubnih Hrvatov in posebno še vaših zvestih Ustašev, oborožene garde hrvaške revolucije, ki so pod vašim vodstvom in razgibani po vaših idejah sodelovali pri obnovitvi Domovine. Z istimi občutki bomo stali ob Vaši strani pri delu, s katerim boste skušali obnoviti državo in jo popeljati v lepo usodo, ki jo čaka na temelju novega evropskega reda, ustvarjenega z zmagami orožja Osi.
V	tem imenu mi je Čast izraziti pozdrav Vzvišenemu Princu, ki je poklican, da stopi na hrvaški prestol in mu posvetiti svoje vroče želje za najlepši uspeh, za vaš uspeh, Poglavnik, in za slavno srečo hrvaškega naroda.«
Duceju je odgovoril dr. Ante Pavelič, ki je izrazil veselje hrvaškega naroda, da se je ob-
Duce za povzdigo Ljubljanske Pokrajine
Rim, 17. maja. Rj. Duce je sprejel Eksc. Emi-lia Graziolija, Visokega Komisarja za Ljubljansko •pokrajino, ki mu je predložil poročilo o novem položaju v Pokrajini.
Duce je odredil, da sč takoj izvede in dovrši več javnih del, ki se tičejo univerze, cestnega omrežja in nove bolnišnice.
Sosvet, ki bo obsegal slovenske proizvajalne sloje, bo sestavljen prihodnji teden.
Ljubljana, 19. maja. Vest, da je Duce odredil takojšnjo dovršitev vseučiliških zgradb in Paviljonov v ljubljanski bolnišnici, je vzbudila med vsem prebivalstvom Slovenije čustva globoke hvaležnosti, ker potrjuje voljo Duceja fašistične Italije, da se pospešita kultura in skrbstvo za socialne potrebe tega področja. Enako zahvalo pa smo dolžni tudi Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino E. Grazioliju. Novi kirurški paviljon drž. bolnišnice je čakal pet let, da dobi potrebno opremo in zaradi tega ni mogel biti uporabljen, medtem ko so bili ostali prostori bolnišnice tako napolnjeni, da sta v isti postelji ležala po dva bolnika. Sedaj se bo število postelj povečalo tako, kakor odgovarja potrebam. Preskrbljeno bo za vseučiliško kirurško kliniko, s čimer bo odpravljena druga važna poniankljivost. Ljubljansko vseučilišče ima pet fakultet: filozofsko, pravno, teološko, medicinsko in tehnično. Dela, ki so v sedanjem načrtu, se tičejo raznih sekcij tehnične fakultete; zlasti gre za kemični, mehanični in mineraloški institut, ki se bodo dovršili bodisi z dograditvijo poslopij, bodisi z instalacijo njih naprav. Tako bo ljubljanska univerza dobila institute, ki K°dijo med najmodernejše in najvažnejše kulturne Zavode v Evropi.
novik) Zvonimirovo kraljestvo in da bo ta krona sedaj zatrdno povezala med seboj Fašistično Italijo in Hrvaško državo. Sklenjene pogodbe zagotavljajo stalnost in trdnost odnosa jev ter življenja na tem odseku Evrope. Hrvaški narod je zavzel svoje mesto v novem redu in bo z iskreno mislijo pri tem obnovitvenem delu tudi sodeloval. Pavelič je izrekel nato prepričanje, da jim bo Duce, ki dobro pozna hrvaške težnje, stalno stal ob strani in podprl vsako delo v korist hrvaškega naroda. Na koncu je dr. Pavelič izrazil Duceju svojo hvaležnost za storjeno delo, posebej pa je zaželel srečo novemu kralju Hrvatske, potem Kralju in Cesarju, Kraljevski Družini in vsemu italijanskemu narodu.
Pogodba o jamstvih za hrvaško neodvisnost
Rim, 19. maja. s. Italijanska in hrvaška vlad sta prepričani, da je s pogodbo o razmejitvi in zaradi skupnih meja, ki so nastale med Italijo in Hrvaško, ustvarjen trdni temelj za tesno medsebojno sodelovanje. Upoštevajoč, da se je hrvaško kraljestvo vključilo v novi evropski red in da Italija misli podpirati in pospeševati njen politični razvoj in napredek, upoštevajoč željo, da se utrdijo prijateljske vezi in sodelovanje ter pospešuje razvoj obeh narodov, sta sklenili sledeče:
1. Italija prevzema jamstvo za politično neodvisnost hrvaškega kraljestva in za njegovo ozemeljsko nedotakljivost v okviru meja, ki jih je določila pogodba, sklenjena med obema državama.
2. Hrvaška vlada ne bo prevzemala mednarodnih obveznosti, ki ne bodo združljive z jamstvi, ki jih določa prejšnji člen in niso združljive z duhom pričujoče pogodbe.
3. Hrvaška vlada se bo posluževala sodelovanja italijanskih oboroženih Sil, v kolikor bo to zahtevala organizacija in tehnično izurjenje njenih oboroženih Sil, in sicer za izvežbanje njene kopenske vojske, kjer bo to potrebno v smislu medsebojnega sodelovanja.
4. Italijanska in hrvaška vlada se obvezujeta, da bosta takoj, ko bo hrvaška država tudi gospodarsko v celoti urejena, začeli razpravljati o medsebojnih carinskih in valutnih odnošajih. V ta namen bosta obe vladi sestavili stalno komisijo, ki bo skrbela za izvedbo teh določil.
5. Italijanska in hrvaška vlada se obvezujeta, da bosta v najkrajšem času sklenili posebno pogodbo za trgovinski promet po železnicah in morju, kakor tudi pogodbo, ki bo urejala prehode državljanov obeh držav iz enega ozemlja na drugo, pogodbo za ureditev kulturnih in pravnih vprašanj ter pogodbe z drugih poprišč, ki so vazna za skupne interese.
6. Pričujoča pogodba stopi v veljavo z dnem, ko je bila podpisana.
Zaključni protokol. Do sklenitve novih pogodb bodo ostale v veljavi med Italijo in Hrvaško, v kolikor se nanašajo na te predmete, pogodbe in konvencije, sklenjene med kraljevino Italijo in bivšo Jugoslavijo.
Rim, 18. maja 1941-XIX.
Ameriške oblasti zasegi« pet bivših jugoslovanskih ladij
Rim, 19. maja. s. Iz Newyorka poročajo, da so ameriške oblasti zasegle in dale na razpolago Angliji pet bivših jugoslovanskih ladij. Gre za »!e-deče parnike: »Jurko Topič« (5100 ton), »Ivan Topič« (4943 ton), »Olga Topič« (4375 ton), »Rosita Topič« (4299 ton) in »Serafin Topič« (4299 ton). Pripadale so znanemu podjetniku Ante Topiču s Sušaka.
Meje med Italijo in Hrvaško
Vest, da je dal Duce nalog Kr. Komisarja za Ljubljansko pokrajino, da se začno večja javna dela, je slovensko ljudstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem. Ureditev cestne mreže ne bo prinesla slovenskemu ljudstvu le izpolnitev dolgoletnih pričakovanj, temveč bo dala tudi zaslužka tisočem našega ljudstva, da se bo tako uredilo naše gospodarsko stanje in se bo ugladil prebod ▼ novo dobo življenja. Prav tako prisrčno je ljudstvo pozdravilo odločitev, da se dogradi in izpopolni ljubljanska bolnišnica. Ta zdravstveni zavod je modernizacije in izpopolnitve silno potreboval. Tudi izpopolnitev in dograditev univerzitetnih zavodov daje nov dokaz za to, da zna Fašistična Italija spoštovati, ceniti in podpirati kulturne pridobitve narodov, ki žive v sestavn Kraljevine Italije, in da bo tem kulturnim ustanovam oblast posvečala tudi poslej tisto pozornost, kakršno zaslužijo.
Rim, 19. maja. s. Po končanih slovesnostih na dvoru in v Pantheonu se je dr. Pavelič s člani hrvaškega odposlanstva odpeljal v Beneško palačo podpisat več pogodb med hrvaškim kraljestvom in Italijo. Te pogodbo uvajajo nove razmere na prostoru, kjer je prejšnja versailleeka pogodba naredila velike krivice. V Beneški palači so se zbrali dr. Pavelič, podpredsednik hrvaške vlade dr. Kulenovič, notranji minister dr. Artuko-vič, pravosodni minister dr. Puk, prosvetni minister dr. Budak, korporacijski minister dr. Duman-čič, zunanjepolitični tajnik dr. Lorkovič in tajnik stranke dr. Lorkovič. Zraven je bil šef protokola zunanjega ministrstva Celesija in odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Zagreba. Kmalu je prispel zunanji Minister grof Ciano v spremstvu Tajnika Stranke, prosvetnega Ministra, podtajnika za notranje zadeve in osebnega tajnika Duceja.
V	dvorani, kjer so bile razobešene zemljepisne karte sveta, je Duce sprejel hrvaško odposlanstvo. Kmalu se je začela slovesnost podpisa pogodb, najprej je podpisoval Duce, nato pa poglavnik. Najprej je bila podpisana pogodba o razmejitvi med Italijo in Hrvaško. Ta pogodba se glasi:
1.	Kot sestavni deli Kraljevine Italije se smatrajo: okraji Kastav, Sušak, Čabar, od delniškega okraja pa del južno od črte, ki teče od kote 710 pri Delvinu in gre čez vrhove Starčev vrh, Tomac v Ostrac, od Rogoznega in Borlosa, potem doseže upravno mejo sušaškega okraja na vrhu Jelenca (točka 1006) in se spušča potem proti morju pri Bakarcu (Bakarac), čez vrhove Gorica in čez točke 623, 424, in 252 in zapusti v hrvaškem ozemlju občine Hreljin, Dol, Bakarac in Kraljevico, Kraljeviča—Smreka in isto pristanišče ter cestne vozle, ki semkaj vodijo. Rtič sv. Marka, otok Krk, Rab in manjše otoke do višine Jablanice. Vsi otoki v zadrskem otočju. Ozemlje, ki ga obsega črta, katera teče od Prevlake, doseže prekop pri Mor-laki ter teče v notranjosti morja do Nove Gradiške, se drži vzdolž gornje obale imenovanega morja, vsebuje Bukovico in ko doseže tek reke Krke pod vasjo Podjeno, gre vzdolž rečnega toka in teče tako, da zajame vse ozemlje Šibenika, Trogirja in mesto Split z vsemi predmestji, izključuje pa otoka Brač in Hvar. Italiji pripadajo dalje otoki Bua, žirije, Šolta, Lješ, Biševo, Sv. Andrej, Pomo in drugi manjši otoki. Dalje pripadata Italiji otoka Korčula in Mljet, okraj, ki obsega
vse zalive Kotora, v skladu s črto, ki zapušča obalo na točki med krajema Cavtat in Vitalmje, gre proti severovzhodu in vključuje kraje Gruža in masiv Onjena in se nato priključi na meje Črne gore.
Zaradi jasnosti je tej podogbi priključena zemljepisna karta, loi je del pogodbe in na kateri so označena vea ta ozemlja, sklenjena bo posebna pogodba, ki bo določevala upravno ureditev Splita s predmestji in Kašteli, kakor tudi za otok Korčulo.
2. Mešana italijansko-hrvaška komisija bo na samem ozemlju določila meje med Kraljevino Italijo, vštevši tu Ljubljansko Provinco, in med hrvaškim kraljestvom. Končna meja bo določena v duhu enakosti in ee bo držala zemljepisnega položaja.
3. Pričujoča pogodba stopi v veljavo z dnem, ko je bila podpisana.
Pogodba o demilitarizaciji hrvaške obale
Rim, 9. maja. s. Italijanska in hrvaška vkda sta se sporazumeli tudi v sledečem:
1. Hrvaška vkda se obvezuje, da ne bo ustanavljala in ne vzdrževala na otokih, ki jih ta pas obsega, med morjem in med črto, ki jo ozna&je priložena karta, katera je sestavili del pogodbe, nobenih del vojaškega značaja, niti na kopnem niti v zraku niti na morju, ne bo ustanavljala nobenih operacijskih baz, sploh nobenih naprav, ki bi utegnile koristiti za vojsko, niti nobene tovarne in skladišč 'streliva ali vojnega materiala.
2. Hrvaška vlada izjavlja, da nima namena imeti vojne mornarice, razen nekaj posebnih enot, ki so potrebne za policijsko in finančno služba
3. Obe vladi bosta v drugi jx>godbi določili način, po katerem bo imela italijanska vlada možnost prevažati svoje oborožene Sile čez ozemlje in na obrežni črti Reka—Kotor in tudi na železniški zvezi Reka—Ogulin—Split in na njenem morebitnem jx>daljšku do Kotorja.
4. Pričujoča pogodba stopa v veljavo z njenim podpisom.
Pomanjkanje sredstev ovira branilce Amba Alagia
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 18. maja naslednje 347. službeno vojno, poročilo:
V	Severni Afriki je dosegel naš odpor na sovražne napade na odseku pri Sollumu popoln uspeh. Sovražnik je bil prisiljen k umiku. V naše roke je prešlo mnogo ujetnikov in vojnih potrebščin. Skupine naših letal so bombardirale oporišče Tobruk ter obrambne napra-
ve, zbirajoče se čete in motorizirane oddelke na področju vzhodno od Solluma. V letalskih spopadih so bili sestreljeni en bombnik in dva sovražna loven.
Na Egejskem morju so sovražna letala napadla otok Rodos, povzročila pa so le malo škode.
V Vzhodni Afriki se na Ambi Ala-
giju nadaljuje vztrajen odpor preživelih branilcev, ki so pod neposrednim vodstvom Nj. kr. Vis. Aostskega vojvode dovršili silno junaška dela v okoliščinah, ki postajajo od ure do nre težje zaradi pomanjkanja sredstev, izgub in zaradi tega, ker ni mogoče spraviti na varno hi negovati ranjence. V Gala Sidamu je bil odbit neki sovražni napad. Na drugih odsekih bojišča se položaj ni spremenil.
Pomembne diplomatske zdravice v Tokiu
»Nevtralnostna pogodba med Rusijo in Japonsko — dogodek zgodovinske važnosti«
Položaj v Palestini za Angleže ni preveč razveseljiv
in ugoden
Tokio, 18. maja. s. Japonski ministrski predsednik knez Konoje je priredil banket na čast italijanskemu in nemškemu veleposlaniku ter poslanikom tistih držav, ki so pristopile k trojni zvezi. Navzočni so bili tudi zunanji, vojni in mornariški minister in osebnosti, ki so spremljale Ma-cuoko na njegovem potovanju po Evropi. Zunanji minister Macuoka je imel pri tej prliiki zdravico, v kateri je govoril o trojni zvezi In o nevtralnostni pogodbi, ki je bila sklenjena med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Ministrski predsednik knez Konoje pa je tujim diplomatom izrazil zahvalo za sprejem, ki ga je bil minister Macuoka deležen za časa svojega obiska pri državah trojne tveze,
kjer Je japonski zunanji minister uspešno opravil svoje poslanstvo, ki je imelo nalogo okrepiti prijateljske stike med Japonsko, Italijo, Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Tudi italijanski in nemški poslanik, Mario Indelli in Ott sta izrazila svojo priznanje nad uspehi Macuokinega potovanja po Evropi. Sovjetski veleposlanik Smetanin pa je od 6voje strani izjavil, da je nevtralnostna pogodba med Sovjetsko zvezo in Japonsko pripomogla k zboljšanju odno-šajev prijateljstva in dobrega sosedstva med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Ta pogodba — je dejal . Smetanin — je dogodek velike zgodovinske važ- J nosti za obe prijateljski državi.
Angleška letala so napadla letališča v Siriji
Transjordanski emir duši vse protiangleške demonstracije
B«yruth, 19. maja. a. Agencija Havas poroča, da »o 14. in 15. maja angleška letala napadala letališča v Palmiri in Rajaku, kjer se ni nahajalo prav nobeno tuje letalo. Pri zadnjem napadu je bil ubit en francoski častnik, več ljudi pa je bilo hudo ranjenih. 16. maja so britanska letala a strojnicami streljala na nekatera predmestja v Bey-ruthu, ne da bi povzročila kakšno škodo. Visoki komisar v Siriji je protestiral proti temu napadu pri angleškem generalnem konzulu v Beyruthu. Nerazpoloženje proti Angležem se je zaradi teh napadov silno dvignilo in je prišla tudi do več protestnih manifestacij.
Egipt bi sledil zgledu Iraka, če...
Ženeva, 19. maja. s. V tukajšnjih egiptovskih krogih je vzbudila globok vtis izjava, ki jo je dal bivši egiptovski ministrski predsednik Ismail Sidki paša na neki seji poslanske zbornice. V tej izjavi se je najprej odločno zavzel za to, da mora Egipt ostati strogo nevtralen v sedanji vojni, nato pa je dobesedno dejal naslednje:
»Ce bi nas Velika Britanija silila k temu, da hi se udeleževali vojne na njeni strani, se bomo morali odločiti za isti postopek kot se je zanj odločil Irak. Branili bomo svojo neodvisnost in se bomo med prvimi borili proti istim Angležem.«
Britanski napadi na avtomobile v Sirijski puščavi
Be.vrouth, 19. maja. s. Zvedelo se je, da so britanska letala napadla in uničila nek tovorni avtomobil, ki se je moral ustaviti v puščavi v bližini sirijske meje. Prav tako so angleška letala napadla in razdejala tudi nek drugi avtomobil, ki je peljal iz Damaska. Zdi se, da so britanski letalci dobili povelje, naj uničijo vse, na kar koli nalete v sirijski puščavi.
Damask, 19. maja. s. Poročila iz Transjor-
^danije pravijo, da je dal Emir Abdullah zaradi nedavnih dogodkov v Iraku zapreti vse voditelje ter urade opozieionalnih strank. Oblasti so ' strogo in z uporabo orožja razgnale protibri-tanske demonstrante, ki so jih vodili študentje. Emir Abdullah je izjavil, da bo uporabil vsa sredstva proti protestnim demonstracijah, naperjenim proti Veliki. Britaniji. V političnih krogih v Ammanu poudarjajo, da so Britancem prijazni krogi v skrbeh zaradi sovražnega razpoloženja ljudstva proti Emiru in Angliij, ki stalno od dne do dne narašča.
Iraški poslanik v Moskvi
Bejrrouth, 19. maja. s. Iz Bagdana poročajo, da je bil Himet Sulejman imenovan za pooblaščenega iraškega ministra v Kremlju. Novi iraški diplomat odpotuje takoj v Moskvo.
Pritožbe iraškega zunanjega ministra
Beuronth, 19. maja b. Iraški zunanji minister je razposlal okrožnico na vse tuje diplomatske zastopnike v Bagdadu, v kateri protestira proti temu, da so angleška letala napadala človekoljubne ustanove, kakor bolnišnice in sanitetne avtomobile, ki so bili jasno označeni z rdečim križem. Iraški minister je zaprosil vse tuje diplomatske zastopnike v Bagdadu, naj besedilo te njegove okrožnice odpošljejo svojim vladam in iih obveste o stalnem kršenju določb mednarodnega prav od strani Angležev. Radijska postaja v Bagdadu je poročala, da tudi takšno angleško postopanje ne bo prestrašilo Iračanov. Vojna se bo nadaljevala, dokler bo na iraških tleh še kak britanski vojak.
V Turčiji dosti razumevanja za Irak
Bagdad, 19. maja. s. Iraški vojni minister je po svoji vrnitvi iz Ankare dal izjavo, v kateri je dejal, da je naletel v Turčiji na dosti razumevanja in da se je vrnil v Bagdad z velikim zaupanjem.
Stranka marokanskih nacionalistov v Madridu
Madrid, 19. maja. s. Tu je bila v soboto ustanovljena stranka marokanskih nacionalistov. Svečanosti so se udeležili Marokanci iz raznih krajev. Po shodu so nacionalisti hiteli po madridskih ulicah in vzklikali: »živela špa"iiaU. »Živela os!«, »Dol z Anglijo!«
Kratke novice s Hrvaške
Zagreb, 19. maja. s. Ministrstvo za narodno obrambo je 6poročilo, da bo v nekaj dneh odpotovala iz Zagreba posebna mednarodna komisija, ki bo pregledala vsa ujetnika taborišča v Nemčiji, Bolgariji in na Madžarskem in bo skušala rešiti ujetništva v vsakem dognanem primeru vse častnike in vojake, posebno pa tiste, ki imajo doma družine. Mnogo hrvaških častnikov in vojakov se namreč še ni vrnilo na svoje domove. .
Zagreb, 19. maja. s. Računajo, da bo od 6kup^ nega števila 55.000 hrvaških delavcev, ki so že ali pa še bodo odšli na delo v Nemčijo, 10.000 delavcev zaposlenih v rudnikih, 25.000 v različnih tovarnah, 10.000 jih bo dobilo delo na polju, ostalih
10.000	pa bo zaposlenih v gozdovih. Povprečno bodo ti delavci dobivali po deset nemških mark dnevno.
Zagreb, 19. maja. s. Včerajšnji hrvaški listi so začeli s propagando za letalstvo in posebno vabijo mladino v to službo. Oblasti so poslale k vsem lastnikom tekstilnih tovarn svoje odposlance, ki bodo razdelili naročila za blago, ki je potrebno za uniforme častnikov in podčastnikov. Izdana je bila tudi odredba, ki prepoveduje s 23. majem vsako prodajo tekstilnega blaga, klobučevine, konzerv in mila. Obenem bodo ugotovili tudi vse zaloge imenovanega blaga. V teku so tudi dela za popravilo cest in mostov, ki so bili v vojni’razrušeni. Konec meseca bo dan v promet most preko Save pri Slavonskem Brodu. Pripravil so že nov lesen most na pontonih, ki je širok 3.20 metra in ima nosilnost 16.000 kilogramov. Začela so se tudi popravila velikega železniškega mostu preko Save, ki je bil prav tako razbit med vojno.
Zagreb, 19. maja. s. Izredno sodišče r Varaždinu je izreklo 6vojo prvo obsodbo in sicer je obsodilo na 12 let ječe juda Gustava Pollaka, ki je izrekel javno sledeče: Naj ne mislijo Hrvatje, da jim je vse dovoljeno, kajti Srbi imajo še vedno dovolj svinca, da lahko z njim napolnijo svoje orožje.	»
Zagreb, 19. maja. s. Minister za javna dela je odredil, da se začno izsuSevalna dela na Lonj-skem, Mavroškem, Zmačkem in Jelaškem polju.
V	ta namen je vlada odobrila 108 milijonov din.
Zagreb, 19. maja. 8. Uradni list objavlja zakonsko odredbo Poglavnika, s katero uvaja novo odlikovanje Krone kralja Zvonimira. Stopnje tega odlikovanja so različne. Zvezda krone kralja Zvonimirja bo iz srebra in bo imela osem krakov. V sredi bosta narodna tribarvnica in krona kralja Zvonimira. Čez sredo bo napis: >Za dom spremni« in datum 10. 4. 1941. Zraven bo tudi v zlatu odtisnjena črka U (Ustaši). Red Krone kralja Zvonimirja bo enake oblike kakor zvezda, vendar pa bo nekaj manjši. Red Krone drugega razreda bo podoben onemu prvega razreda s to razliko, da bo imel srebrno zaponko in bel trak. Red tretjega razreda bo brez traku. Odlikovanci s prvim, drugim in tretjim redom krone kralja Zvonimira bo-
Bdgar Wallata:
Na sever, potepuh!
»Ne bodite vendar histerični,« mu je dejala deklica. »In ne imenujte me več Jones. Tega imena sem se za vedno iznebila.«
Medtem je tudi mrs. Elmer vstala in se počasi bližala. Bila je ženska in je dobro vedela, kako se mora ženska vesti v taksnih okoliščinah. Njena glava je bila nagnjena na stran in njen obraz je izražal bolestno presenečenje, ki se je na njem odražalo ob vsakem kritičnem trenutku njenega življenja.
»Oktober,« je žalostno vzkliknila. »Oh, Oktober 1«
Sam se ni pustil odgnati.
»Ne vmešavajte se,« je dejal z ostrim glasom. »Oktober si je Bama skuhala to juho.«
Mrs. Elmer pa ga je hotela kar prebosti t pogledom.
»Rada bi vedela...« je dejala.
Mr. Elmer j« zakašljal.
Gledalci, ki »o do sedaj prisostvovali z odprtimi usti, so se obzirno umaknili m se delali, kot da jih zadeva nič več ne zanima. Saj bodo pozneje itak vse izvedeli, treba je bilo le nekoliko potrpljenja.
Samo Sam, ki ni vedel, kaj naj stori bolj pametnega, je ostal na mestu, s prekrižanimi rokami.
»Sam!« g* j« tiho poklical mr. Elmer.
»Ali sta bila že prej domenjena? Samo to bi rad vedel. O tem bi rad izvedel resnico, potem ne vsai zadeva nič več ne briga.
»Sam!«	............
Mrs. Elmer je pomenljivo pogledala ostalo
družbo.
»Vseeno mt je, ce »do snSi, an ne —« rostai j« že kar divji. »Ali sta bila domenjena?«
Oktober pa ga je prekinila. Njen glas je postal mehak.
»Mr. Wasser mlajši,« je dejala; »bodite tako prijazni in oddaljite se nekoliko. Mrs. Elmer želi razkriti svoja materinska čustva.«
Njegov pogled se je zmedel. Mrs. Elmer pa se je vzravnala. Bila je globoko užaljena.
»To je pa čisto tebi podobno, Oktober! Vse vidiš v najslabši luči. Taksna je tvoja hvaležnost za vso našo skrb in za vse naše žrtve. Celo prtljago sem ti sama pripravila... Ali te ni sram? ... Sedaj se pa še norčuješ...»
Mr. Elmer je medtem v mislih pripravil primerno pridigo in se približal. Hotel je dekletu povedati svoje mnenje, katerega si je pravkar ustvaril, a Oktober ga je prehitela.
Povedati hočem vsem, da sem se prostovoljno poročila. Večina od vas to itak že ve. Mogoče pa je med vami le še kdo, ki je do sedaj mislil drugače.«
»Domenjeno I« je siknil Sam.
»S svojim možem sem *e poročila z odprtimi očmi, ker mi je bil ljubši kot Sam Wasser. Ali vam je to jasno? Niti najmanj se ne kesam svojega dejanja. Nekoč sem rekla: »Vsi moški so enakil« A sedaj vem, da to ni res. Nekateri moški so več vredni od drugih. Moj mož je na primer mnogo več vreden, kot mr. Sam Wasser.«
Ozrla se je, da bi videla Rdečebradca; a ta je izginil.
Robin je gotovo čakal nanjo blizu križišča. Neka misel ji je šinila v glavo.
»AH j« med vami kakšen gentlemen, ki bi bil
Teheran, 19. maja. s. Popotniki, ki so prišli iz Palestine, so podali zanimivo sliko o položaju, ki se je tam začel razvijati po izbruhu sovražnosti med Angleži in Irakom. Angleži so skušali sprva pridobiti Arabce z raznimi vabami in obljubami, ko pa ta način ni imel uspeha, so začeli z drugimi sredstvi: z grožnjami, zapori, izgoni in odvzemom lastnine. Toda tudi s tem niso dosegli nič. Minil je Cas, ko je bilo Arabce mogoče loviti na limanice in jih krotili z grožnjami. Palestine so se že navadili na angleško taktiko, kajti takrat, kadar je šlo Angležem slabo, so kar razmetavali s svojimi obljubami, ko pa se je položaj popravil, so vse skupaj spet pozabili. Sedaj pa je po pripovedovanju jKipotnikov vsa Palestina pokonci. Na mnogih krajih je prišlo do nastopov proti angleškim četam. Povsod se morajo Angleži večinoma zadrževati v vojašnicah. Uporniške tolpe se odlikujejo po izredni drznosti in gibčnosti. Ponekod so angleške posadke razgnale prej, preden so se te mogle postaviti v bran. Ko so pa prispele dru-
ge angleške čete, pa so se uporniki hitro umaknili za kakšnih deset kilometrov in se potem ponovno sjiopadli z angleškimi četami. Angleško poveljstvo si spričo takšnega načina bojevanja ne more pomagati, posebno zato ne, ker vse domače prebivalstvo podpira upornike. Navzlic najstrožjim kaznim, s katerimi so Angleži zagrozili, pa se prostovoljci za iraško vojsko še vedno zbirajo m odhajajo. V mestih in naseljih zbirajo arabski mladeniči in dekleta denarne zbirke in dragulje za borbo proti Angležem. Nekaj jih je bilo prijetih, ker pa se je ob takšnih priložnostih vselej pojavila množica protestirajočih, se je slednjič angleška policija našla prisiljeno, da se je naredila, kakor da nič ne vidi. Popotniki iz Palestine, ki so nekaj časa živeli v teh razmerah, pripovedujejo, da vse stanje dokazuje, kako težak je položaj, v katerem se Angleži nahajajo in da sedaj žanjejo sadove sovraštva in uj>orov, katere so zasejali # svojimi političnimi in upravnimi načini v vsej Palestini.
Izredne uspeli koncert @!asbene Matice
Prof. Trost in prof.šlajs sta pripravila vsem nad vse prijetno presenečenje
in nenavaden užitek
Ljubljana, 19. maja.
V	petek zvečer je Glasbena Matica priredila v veliki Filharmonični dvorani komorni koncert, ki je dosegel izredno dober uspeh in odmev pri koncertnem občinstvu. Bil je to najlepši praznik domače reproduktivne sile v letošnji koncertni sezoni. Natančna interpretacija je istotako silno učinkovala in zapustila velik vtis pri vseh nav-zočnih, ki so že po prvih taktih zaslutili, da jih objema nepremagljiva sila resnične glasbene lepote. Oba izvajalca smo že poznali, rektorja glasbene akademije v Ljubljani, pianista prof. Antona Trosta in violinista prof. Glasbene akademije Jana Slajšo, vendar smo ju prav za prav kot tako velika poustvarjalca na polju komorne reprodukcije spoznali šele na tem nastopu, ki je pač pokazal presenetljivo kvaliteto, katere gotovo nihče v dvorani ni pričakoval na tako visoki stopnji. Človeku se zdi škoda, da se koncertna sezona ze pomika proti koncu, kajti želeli bi si ju v kratkem zopet slišati. Njuna igra je na tako visoki 6topnji, da jo mirno lahko primerjamo z dosegljivostjo drugih narodov. Le začuda usodno je to, da so taki koncerti pri nas večkrat poplačani z manjšim zanimanjem kakor marsikateri, ki niti zdaleč niso na taki višini. Igri obeh gospodov ni ničesar pripomniti. Krasno sta podala Corellijevo Sonato v D-duru št. 1, Beethovnovo Sonato v F-duru op. 24. in Janačkovo Sonato. Slišali smo torej italijansko delo iz predklasične dobe, nemško klasično in češko moderno. Velik vtis je plasti zapustil drugi 6tavek Beethovnove Sonate, Adaggio molto espressivo, in tretji, Scherzo, dalje v Janačkov! Balada in Adaggio, Poco piu mosso, v katerih je g. Šlajs položil toliko toplote in dosegel s Širino tona in melodije toliko notranjo silo, da je moralo človeku prodreti v dušo in zadovoljiti hrepenenju po lepem in plemenitem _ svetu, _ kjer zaživijo glasbene umetnine v svoji pravi, resnični lepoti. Tisti, ki jih ni bilo v dvorani, pa 60 zamudili prelep večer.
»Slovenski lik« razstavlja
Mladi slovenski umetniki Lojze Perko, Ivan Štrekel, Milena Doganova in Vladimir Jaklič, ki so zdruieni v »Slovenskem liku«, so priredili razstavo. Razstavljajo v prvem nadstropju velike Batin« palače nasproti pošte. Mlado umetniško družino vodi prof. France Kralj,
Otvoritvene slovesnosti, ki je bila v sredo preteklega tedna, so se udeležili razen zastopnika Kraljevega Komisarja še drugi predstavniki našega javnega življenja. Med navzočnimi smo opazili lepo število likovnih umetnikov, zastopnikov dnevnega tiska in občinstva, ki ljubi umetnost.
Razstavni prostori so okusno opremljeni. Vsega je razstavljenih 65 del, ki so narejena v olju, temperi, risbah, skicah in plastičnih delih.
Tudi prof. Kralj ima na razstavi ciklus z naslovom »Svatba slovenskega kmeta«. Med ostalimi razstavljal« je brez dvoma najmočnejši Lojze Perko. Njegova dela so polna živahnosti in veselega razpoloženja. Lepa je slika njegove matere, ki jo je izdelal v olju in jo jo predstavlja vso nasmejano v krogu svojih 15 otrok. Med olji in temperi deli naj omenimo le še nekatera njegova najbolj vidna; kot: Orač, Zadnja popotnica, Tamara... Razen olja in temper ima na razstavi že nekaj dobrih skic. Perka kaže šolati še naprej.
do dobili tudi naslov vitez. Glavni kancelar redov je Poglavnik. Drugi ukaz določa ustanovitev reda za zasluge za hrvaški narod in država Ta odlikovanja bo delil Poglavnik.
Milena Doganova Ima na razslavi 7 del, oi katerih je najboljša »Lastna podoba«. Dober je tudi Torzo, ki je narejen iz gline. — Po dve dobri plastiki razstavljata tudi Ivan Štrekel in Vladimir Jakič. Vsi omenjeni umetniki so dobili začetne pobude pri prof. Kralju, pri katerem so se tudi šolali. Kasneje pa odšli na študije v Zagreb ali Belgrad.
Razstava »Slovenskega lika« je zanimiva in jo občinstvu le priporočamo, da si jo ogleda.
Gosiovavre gdč. Noniieve v Operi
Ljubljana, 19. maja.
Kot Rozina v Rossinijevem »Seviljskem brivcu«, je včeraj gostovala že iz prejšnjih let znana dobra pevka gdč. Alda Nonni iz Trsta. Pela je v italijanščini. Pevka je zapustila zelo dober utis ;krasno je podala v igri in petju, za katerega ima pogoje v čistem glasu, točni intonaciji in preciznem ritmu. Koloraturne speve je oblikovala ne le v tehnični dovršenosti, ampak tudi muzikalnim zahtevam ustrezajoči lepiti. Dramatsko pa je piodala prav svojevrsten lik Rozine, ki temelji na elementih južnaškega tipa, ki nosi v sebi italijanski temperament. S svojo psihološko podprto igro je popolnoma
frepričevalno uplivala. Namesto obolelega g-ansa je vskočil g. Primožič kot Figaro, ki pa prvega ni dosegel niti pevski niti igralski, pa je vendarle! zadovoljil. G. Primožič prevečkrat zaide v patos in pristna fantovska pr^š^nost se zgubi. Nesrečen dan je imel g. Banovec, ki v prvem dejanju ne zmore več. Podoknica je bila škandalozna in ni nič čudnega, če je, občinstvo godrnjalo kar med predstavo, česar zopet ni mogoče odobravati; najboljše je še storilo dijašivo, ki je na najdostojnejši način reagiralo z molkom ob koncu dejanja. Takega petja si ne želimo več slišati in v interesu stvari same je, da se poveri vloga ali g. Sladoljevu ali g. Rakovcu ali pa naj uprava poskuša in povabi g- Gostiča iz Zagreba. Tenorsko vprašanje je postalo kočljivo. Ob tej priliki se sprašujemo, iz kakšnega namena je bila lani prirejena pevska tekma... Komu na ljubo, če ne izbiri naraščaja in šolanja dobrih glasov? Zdi se, da bo treba ustanoviti novo skupino pri i atelje v Društva prijateljev gledališča...
»Ubili so človeka«
Dramatskl krožek »Jelka«, ki je do danes največ gostoval po deželi, se nam je včeraj predstavil v Frančiškanski dvorani. Uprizoril je odlomek iz življenja pod naslovom »Ubili so človeka«.
■ Delo, ki ga je napisal mladi domači pisatelj Tone Glavan, nam v štirih slikah prikazuje tragedijo človeka, ki je petnajst let povsem nedolžno umiral v ječi ter nazadnje zblaznel. Snov, čeprav ni nova in so jo razni avtorji obdelali že na vse mogoče načine, nam kljub temu spet prikliče v spomin napake in hibe družabnega reda, ki jih avtor v osebi branilca-advokata dr. Gorca kritizira in na svoj način poskuša odstranjevati. Delo je doseglo uspeh, kar je dokazalo tudi mnogoštevilno občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo frančiškansko dvorano in ki ni varčevalo z odobravanjem.
pripravljen peljati me s svojim avtomobilom do kraja, katerega mu bom pozneje označila?«
Najmanj deset bi se jih bilo radevolje odzvalo njenemu vabilu. Izgledalo je, da se bo noč končala manj junaško, kot se je začela. Hujša od smrti pa je 6inešnoft; vse pa je kazalo, da se bo vsa zadeva Končala zelo komično.
Sam pa tega nikakor ni hotel.
»Vrnila se boš z nami domov! O tem ni nobenega dvoma. Zelo predrzna sil Ali misliš, da bomo mirno dopustili, da odideš za svojim potepuhom?... Kaj pravite k temu, fantje? Na vsak način se moraš vrniti. Gotovo se ne bomo pustili zasmehovati.«
Njegove besede so odločilno vplivale na ostale. Družba je zopet dobila junaški značaj. Nihče na] se jim ne posmehuje!
Oktober j« bila ujeta. Bila je ogorčena. Nikakor ne zaradi svojega ponižujočega položaja. Robin je ostal sam. Res, da je bil sam tudi prej, a sedaj je bilo nekaj čisto drugega. Morda ga nikdar več ne bo videla. Že ob misli na to ji je zatrepetalo srce. Ni si mogla sicer priznati, da bi ga ljubila ... pač pa ji je pripadal in zdelo se ji je, da bi brez njega ne mogla več živeti. Zakaj? Na to vprašanje ni mogla najti odgovora; vedela je le, da je v resnici tako.
Rdečebradec? Pazljivo je motrila cesto, katero so jasno razsvelljevali žarometi. Bilo je tu mnogo ljudi, a njega ni uzrla med njimi.
»Nocoj se lahko vrntš z menoj in mrs. Elmer domov,« je dejal mr. Elmer. »Jutri... no jutri te bo mogoče oni prismojeni odvetnik Pfifer vzel k sebi. Med potjo pa lahko vse zaupaš mr. Elmer.«
»Ali ie Littleoerg tako radoveden?« je naivno vprašala Oktober.
»Rekel sem mrs. Elmer. Saj ona je vendar ženska!« jo je resno zavrnil.
»To opozorilo je popolnoma nepotrebno, mr. Elmer.«
Položaj je postajal vedno bolj kritičen.
Vožnja je bila brezkončna. Oktober in mrs Elmer sta sedeli vsaka v enem kotu tresočega se starega avtomobila. Med njima pa je, kakor nepremostljiva ograja stala košara z zalogo živfeža, katero je previdna mrs. Elmer vzela 6 seboj.
Oktober se je zdramila iz zamišljenosti, ko je voz zavil na razrito cesto, ki je vodila na stričevo farmo. Tu je ostalo vse kakor prej: stara dolgočasna soba, enakomerno tiktakajoča ura, poslikana s cvetlicami v kričečih barvah, stara rjava mačka pod mizo. Zdelo se ji je, da je vsa hiša polna duha po trohnobi; še mnogo bolj kot Švedova ken ča. Tudi tu bi moral biti v stropu kavelj, kjer bi neko ranjeno srce našlo pozabljenje.
Ljubezen?... Ne, to še ni bila ljubezen. Bilo je občudovanje ali celo že oboževanje.
Nenadoma sc je Oktober začela na glas sme jati. Mrs. Elmer je pričakovala, da se bo sedaj začela živčna kriza.
»Dovolj vzroka imaš, da se smeješ,« ji je dejal Sam, ki se je pripeljal skupaj z njimi domov; »mo-rala bi —«
Oktober pa je zamahnila z roko in ogorčeno dejala:
»Molčite in pojdite domovi Tukaj za vas ni več prostora, Sam Wasser. Nobenega povoda nimate, da bi še dalj časa ostajali »u. Kot bodoči mož, ste še imeli nekaj pravice, a sedaj —«.
(DaljeJ
Italijanski časopisi o hrvaški odločitvi:
»Hrvaški narod si je svobodno izbral svojo pot -
in Italija bo znala to pravilno ceniti«
Rim, 18. maja. s. Italijansko sobotno časopisje jr posvetilo obširne članke zgodovinskemu dogodku, ki je bil včeraj v Rimu, ko je posebno hrvaško zastopstvo ponudilo hrvatsko krono knezu iz Savojske hiše. »Giornale d’Italiac piše, da je novo hrvaško kraljestvo nastalo na razvalinah umetne versajske tvorbe. Ta dogodek pomeni novo naravno italijansko-hrvaško vzajemnost in je izredne važnosti, kajti odigrava se v času velike vojne, ko si stoje nasproti popolnoma različni politični režimi in socialni nazori. Virginio Gayda pravi, da so si italijanske politične osebnosti želele italijansko-sjovanske zveze po — »vstajenju«. List,»Lavoro Fascista« piše o trpljenju, ki so ga Hfvatje prestali
pod srbskim jarmom, nato pa pravi, da oblika monarhije, ki si jo je izbrala nova država, popolnoma odgovarja izročilom in težnjam hrvaškega naroda. Isti list podčrtava, da bo hrvaško zastopstvo med drugim podpisalo tudi važne sporazume za pravo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvaško v okviru evropske obnove. Ta obnova — piše med drugim >La Tribuna« — se načrtno izvaja na vseh področjih, kamor so italijanske in nemške oborožene sile prinesle mir. Isti list podčrtava, da si je hrvatski narod svobodno izbral svojo pot in da italijanski narod pravilno ceni to pomembno odločitev hrvaškega naroda.
Rekverirana in ukradena kolesa
Ljubljana, 18. maja.
Letos v začetku aprila je bilo od bivše jugoslovanske vojaške oblasti v Ljubljani, okolici in tudi po deželi rekviriranih ogromno raznih moških dvokoles za vojaške namene. Šaljivci so takrat govorili: »Tudi kolesa so poklicana na vojaške vežbe!« Po končanih bojih niso bila mnogim lastnikom kolesa vrnjena. Mestno poglavarstvo (vojaški oddelek) je sedaj sestavilo imenik vseh koles najrazličnejših znamk, ki jih lastniki pogrešajo, ko jim kolesa niso bila vrnjena. Samo v Ljubljani je takih rekviriranih, a ne vrnjenih koles 505, od teh so nekatere tovarniške znamke prav v lepem številu zastopane. Največ jih je bilo rekviriranih tehle znamk: Steyer 18, Torpedo 43, Puch 42, Diirr-kopp 21, Adler 32 in Aiglon 20. Kolesa so bila cenjena od 500 din do 2000 din. Če vzamemo Povprečno vrednost koles po 1000 din, nam je iasno, da so Ljubljanski kolesarji bili z rek vizi-c*io oškodovani za okoli 505.000 din.
Veliko je število ukradenih koles. O tem smo že svoj čas poročali. Tatvine so še vedno dnevnem redu. V prvi polovici maja ie bilo 113 policijski upravi odnosno Kraljevim Karabi-nerjem prijavljenih 75 tatvin moških koles v bednosti 79.400 din. Ukradeno je bilo mesarskemu pomočniku Blažu Fantiniju tudi motorno kolo, vredno 6000 din. To kolo je znamke »NSU« in nosi tovarniško številko 339.289. Evidenčna številka 420-40. Pozor pred nakupom!
Nakupovalci koles se dalje opozarjajo pred nakupom ukradenih koles, posebno naslednjih: kolo Puch, evidenčna štev. 2-193.188-1, tovar-
niška številka 950.974. Kolo je vredno 1600 din. Kolo Aiglon, evidenčna štev. 2-973-1, tovarniška štev. 579.792, vredno 1.500 din. Kolo Stever, ev. štev. 2-3524-1, tov. št. 6,108.363. Kolo vredno 1800 din. Kolo Fournier, vredno 1500 din, ev. št. 2-187.359-1, tov. št. 420.061. Kolo Puch-Supersport, vredno 2400 din, ev. št. 2-194.993-1, tov. št. 960.204. Kolo Majestv, ev. žt. 2-207.736, tovarniška številka 11.212.	*-d
Še ima človek dobro srce
Oni dan popoldne je bilo na neki ljubljanski ulici. Ljudje so se zbirali v gruče in se raztovarjali med seboj. Saj so imeli zakaj. Na oglu ulice je stal prileten možak, okrog njega pa šestero dece. Otroci so bili še majhni, bosi. Že na prvi pogled je bilo videti, da so revni. Mož je pripovedoval marsikaj, kar ljudje niso hoteli verjeti. Imel je solze v očeh. Otroci so bili kraj njega, kakor preplašena piščeta, toda tukaj se jim ni bilo ničesar bati.
Izza vogala je tedaj prišel tudi visok italijanski častnik, Zaustavil se je in se začel tudi zanimati, zakaj toliko ljudi v gruči na prometni ulici. Kmalu je dobil tolmača, ki mu je pojasnil zakaj se ljudje tako živahno pogovarjajo in zakaj ima prileten mož solze v očeh. Ob žalostni zgodbi je zmajal z glavo, iz denarnice potegnil 50 lir in jih stisnil družinskemu očetu v roke. S trepetajočo roko, s solzami zahvale v očeh se je zahvaljeval častniku, ki ga pa v našem jeziku ni razumel. Častnik je nadaljeval svojo pot. Obdarovani mož se je obrnil do ljudi in dejal: Ja, če ima človek dobro srce ... Pa ni minilo dolgo, ko so po isti poti orišU še nekateri italijanski vojaki. Tudi njim se je mož s številno družinico zasmilil. Nekaj so se pogovorili med seboj in že je vzel eden izmed njih pokrivalo z glave in začel med ljudmi pobirati darove za družinico. Kmalu je precej nabral in denar izročil zahvaljujočemu se možaku. Plemenito dejanje se je globoko dojmilo številnih prisotnih, ki so se o tako odkriti dobrosrčnosti še dolgo razgovarjali.
Majniško deževje - izgledi na letino
Ljubljana, 18. maja.
»Zmerna mokrota spomladi aprila in maja, kmetu jeseni sta polni kašča žita, sena ostaja«, tako pravijo stari kmečki očanci, pa tudi kratko: »Mokrota aprila in maja, kmetu jeseni žita in sena preostaja«. Letošnji izgledi na letino so splošno ugodni. Poljski nasadi niso trpeli niti po hudih povodnjih, niti po slani, kakor tudi ne po preveliki moči. Izgledi sadne letine so doslej še dobri. Za breskve, marelice in hruške niso dobre napovedi, pač pa za jabolka, ki so sedaj v najbujnejšem cvetju in je to sadno drevje premagalo slano, kakor tudi mraz. Majnik je bil doslej precej deževen, toda ne tako, da bi hudi nalivi povzročali katastrofalne povodnji, kar bi imelo za posledico večje škode na poljih. Do davi je ta mesec padlo 89 mm dežja. Sobotni zmerni nalivi so povzročili, da sta narasli Sava in Ljubljanica. Ljubljanica je pri Fužinah davi dosegla 1.10 m nad normalo in je od sobote do davi narasla še za 19 cm. Po Gorenjskem
Kako zavarujemo zelenjad pred škodljivci
Dobro seme, pravilno gnojenje, prizanaianje koristnim |ivalim —
je tudi tu potrebno
vse to
Ljubljana, 16. maja.
Pravilni način prehrane, ki zahteva čim več zelenjave, da tudi 6edanje izredne razmere, nam nalagajo, da uporabimo vso razpoložljivo zemljo na vrtu za pridelovanje zelenjadi. Kakor vse ostale rastline, ima tudi zelenjad svoje škodljivce in bolezni, ki jo ogražajo tem hujše, v čim večjem pbsegu jo pridelujemo in čim intenzivneje jo obdelujemo. To vzporedno razmerje med povečano
V treh vrstah..
Premogovniki Ljubljanske pokrajine. Med največje premogovnike Ljubljanske pokrajine spada sedaj kočevski rudnik, ki je last Trboveljske. Sedaj dela rudnik s polno paro in izkopljejo rudarji mesečno 10.000 ton premoga. Sedaj vodijo tudi akcijo, da se obnovi rudnik »Belokrajina« pri Črnomlju. Doslej nakopljejo le 5 vagonov premoga, proizvodnjo pa bodo znatno povečali. V poštev bo prišel spet novomeščanski rudnik »Otočec«, premogovnik Brezovica pri Mirni in znani rudnik črnega premoga »Orle«.	.	.
349 porok v štirih mesecih je bilo v Ljubljani. Da j« število tako visoko, je pripisati tudi izredno dolgemu predpustu. Največ jih je bilo v frančiškanski cerkvi.
»Liinderbankc, znana dunajska velebanka, je te dni odprla svojo podružnico v Mariboru, ki je že tudi začela poslovati. Prostore ima tam, kjer jih je imela prej Prva hrvatska štedionica.
Slovenskih odvetniških pisarn ni več. Vse odvetniške pisarne, katerih lastniki so bili Slovenci, so prevzeli v svoje roke nemški odvetniki, tako da imajo sedaj nekateri kar po več pisarn.
Mariborski frančiškanski samostan prezidava-jo. V poslopju bodo uredili zavod za nemško »Hi-tlerjugend«.
Samo r nemškem jeziku je odslej mogoče vlagati prošnje in vloge na Spodnjem Štajerskem.
Za novega šef-zdravnika v Topolščici je imenovan ljubljanski Specialist za notranje bolezni dr. Oton Haus. Tudi v osebju zdravilišča so bile napravljene znatne spremembe.
Drv in premoga je zmanjkalo v Mariboru. Ker je železniška zveza z Mariborom zaradi razrušenih predorov onemogočena, je v Mariboru začelo primanjkovati drv in premoga. Nemške oblasti hite popravljati proge, da dovoz kuriva spet omogočijo.
pridelovalno površino in med močnejšim pojavom rastlinskih bolezni in škodljivcev opazujemo pri vseh rastlinskih panogah. Da pa bi preprečili ali vsaj čim bolj zadrževali čezmeren pojav bolezni in škodljivcev na zelenjadi, se moramo pri njeni gojitvi držati nekaterih pravil. Ta pravila bodo koristila vsem, ki se ukvarjajo s sajenjem in gojitvijo zelenjadi. Seveda pa se morajo po teh nasvetih tudi ravnati.
Za dobre rastline je treba tudi dobrega semena. Najboljše je, da seme, o katerem nismo prepričani, da je res zdravo, razkužimo. Na 1 kg semena zmešamo približno 6 gr razkužila. Pri mokrem načinu razkuževanja, namakamo seme od pol do ene ure. Med namakanjem je seme v vrečici ali krpi, ki jo večkrat potresemo. Mokra razkužila so abavit, uspulun, ceretan i. dr. Za dobro zelenjavo je velike važnosti tudi kolobarjenje, to je, da smemo gojiti iste vrste povrtnine prepogosto na isti gredi, ker bi zemlja sicer preveč enostransko izčrpala redilne snovi, razen tega pa bi se v zemlji močno zaredili škodljivci in bolezni iste vrste povrtnine.
Dalje moramo za setev izbrati le tiste vrste, ki pri nas dobro uspevajo. Sejati in saditi ne smemo pregosto. Rastline, ki so preveč na tesnem, žive v neprestanem pomanjkanju prostora, zraka in svetlobe. Zaradi tega so manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Zemlja naj bo pravilno pognojena. Kalijeva in fosforna gnojila delujejo prav nasprotno in delajo rastline manj dovzetne za bolezni. Najboljše gnojilo je apneni prah. Plevel moramo vedno sproti populiti, kajti ta odvzema rastlinam hrano, obenem pa pogosto prenaša bolezni in škodljivce na zelenjad. Kadar zelenjad z gredic poberemo za uporabo, moramo vse ostanke zelenjadi pospraviti e vrta. Ostanke moramo sežgati ali globoko zakopati. V teh ostankih so navadno klice bolezni in škodljivci. Na jesen moramo zemljo na globoko prekopati, ker jo s tem zboljšamo. Da bomo imeli še večji uspeh na vrtu, privabimo koristne ptice, ki nam bodo mnogo koristile pri uničevanju mrčesa. Po drevesih postavimo pticam valilnice.
Tudi krti, ježi, podlasice, žabe, krastače, netopirji naj bodo po vrtovih na£i dobrodošli gostje. Oni nam polovijo mnogo miši, voluharjev, polžev in drugih škodljivcev. Če krt preveč rije po zemlji, ga zato ne ubijemo, ampak ga preženemo drugam, Da nai tam nadaliuje s svojim koristnim delom.
so bili silnejši nalivi. Močno je lilo snoči tudi okoli Domžal in Kamnika. Sava je pri Črnučah zvrhana in drvi v močnih valovih proti Litiji.
Imamo dokaj' abnormalno vreme! Meteorološki zavod je včeraj zaznamoval najvišjo dnevno toploto + 10 stopinj Celzija, davi je bila pa zaznamovana najnižja: +12.4 stopinje Celzija. Tudi na Posavju so bile zanimive toplotne spremembe. V nedeljo zjutraj je bila najnižja toplota +4, najvišja pa +9 stopinj Celzija. Včeraj je bilo ves dan hladno. Je v mestu polagoma rosilo. Na Posavju so davi zaznamovali najnižjo jutranjo toploto +10° Celzija, d.
Filmanje življenja naših Barjanov
Že v soboto je lahko človek opazil v mestu, kako so filmski strokovnjaki iz Rima posnemali najrazličnejše zanimivosti Ljubljane, tako javne spomenike, palače, hiše in življenje po ulicah, zlasti sobotno tržno vrvenje na Vodnikovem trgu. Fotografi so se s svojimi velikimi filmskimi kamerami odpravili tudi v okolico, tako na Barje, kjer so posneli več prizorov barjanskega kmetovanja in obdelovanja barjanskih njiv. Včeraj dopoldne so filmali tudi cerkev sv. Mihaela na Barju. Posneli so cerkvene pobožnosti, tako v prvi vrsti podelitev prvega sv. obhajila, ki so ga opravili mnogo dečki in deklice. Pobožnost je opravljal katehet prof. Matkovič. Po drugih cerkvah so posneli tudi na zvočni film majniške pobožnosti. Vse posnetke bodo odposlali v Rim.	d.
čemerna nedelja
Tako pusta, kakor je bila sobota, je bila ludi nedelja. Od časa do časa je deževalo in dežnik si moral nositi s seboj, če nisi hotel po vežah vedriti. Ljudje niso Sli niti na izlete, pa tudi kolesarji so ostali doma. Dopoldanska promenada je bila še dokaj živahna in tudi deževalo ni tedaj. Proti večeru se je nebo nekam zjasnilo in hotelo je po-sijati že sonce. Pa mu oblaki niso dovolili pokukati izza njih. Prijatelji nogometa so prišli že delno na svoj račun, kajti tekmovanje za pokale se je začelo. Dobro so bila obiskana gledališča in kavarne, pa tudi kino dvorane so bile dobro zasedene. Drugače pa je bila nedelja pusta, kakor zlepa ne katera.
Z majhnim trudom iz velike zadrege
Zdi se ] a, da so nase gospodinje malo pozabile na rejo malih živalic. Danes je njih reja še zlasti važna. Skoraj vsaka gospodinja bi z majhnim trudom lahko vzredila predvsem zajčke. Ce si' nabvi samca iin samico, bo v netkaj mesecih imela že lep zajčji zarod, saj se zajčki izredno hitro množe. Prostora rabijo zajci prav malo. Zadovoljni bodo, če ogradite v drvarnici z deskami dober kvadratni meter prostora. Tudi glede hrane niso posebno izbirčni. Ustregli jim boste že z odpadlimi olupki in drugim, kar morda sicer vržete med smeti. Ta majhen trud pa vam bo dal precej veselja in vami bo pomagal v veliki zadregi, kadar ne boste imeli demarja, ali če ne boste dobili mesa na trgu.
Ce stanujete zunaj mesta, ali 5e imate znance na deželi , potem se takoj odločite za ureditev čebelnjaka. Zdaj v maju boste najlaže in najceneje kupili roj čebel. Na primernem kraju lahko postavite z majhnimi stroški čebelnjak in pridna živalca vam bo skozi leto vneto nabirala med. Ce boe le pazili na čebele, boste lahko imeli drugo jesen že tri panje čebel in medu za vso zimo. Poleg tega boste preživeli precej veselih uric ob delu teh pridnih Živalic.
Mestne gospodinje, ki nimajo nobene gredice, naj si takoj nasejejo ali nasade petrSilja in korenja v zaboj, ki ga lahko postavijo na okno. Vse leto boste vesele nad takim majhnim trudom, -tk
Koledar
Danes, ponedeljek, 19. maja: Peter Celesi.
Torek, 20. maja; Bernardin S.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	dr. Piccoli,
Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62 mr. Gar-tus, Moste-Zaloška 47.
Večer pesmi in arij nam je pripravila naša Glasbena Matica za ponedeljek, dne 26. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Skrbno sestavljeni spored bodeta izvajala dva priznana naša umetnika altistka ga. Franja Golobova in pianist g. Marijan Lipovšek. Natančni spored zanimivega večera bodemo priobčili jutri. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
Začetek Simfoničnega koncerta Ljubljanske Filharmonije, ki bo v ponedeljek, 19. maja v Unionu bo točno ob pol 20. Spored traja dve uri, zato prosimo občinstvo, da zasede točno in pravočasno svoja mesta. Iz istih razlogov prosimo tudi, da si kupite vstopnice v predprodaji Kina Union od 10 do 12 in od 15 dalje. — Pod vodstvom mladega dirigenta Sama Hubada in s sodelovanjem violinista Karla Rupla je naštudiral ta naš odlični korpus že objavljeni spored med katerim vzbuja posehno pozornost krstna izvedba celokupne Druge Simfonije L. M. Škerjanca. Koncert prirejajo naši godbeniki za svoje brezposelne tovariše, na kar posebej opozarjamo.
Odkar je kruh naprodaj brez nakaznic, nekatere gospodinje godrnjajo, da ga ne morejo dosti kupiti. Kakor bi se dogovorile namreč vse tišče k nekaterim pekom, da je kruh že zgodaj razprodan. Drugim, zlasti manjšim pekom pa kruh večkrat 06taja in ne vedo kam z njim .Ce pa pek hoče spraviti v denar kruh prejšnjega dne, se gospodinje spet pritožujejo, da ne dobe svežega kruha. Da ne bo več neupravičenih pritožb, svetujemo vsem gospodinjam in drugim, naj kruh kupujejo tudi pri manjših pekovskih mojsirih, pa ga bo dosti svežega za vse prebivalstvo.
Za mestne reveže so v počaščenie pok. ge. Mice Pehanijeve podarili ga. Leopoldina Lončar iz Ulice stare pravde, 100 dm; rodbina trgovca g. Josipa Kobeta iz Novega mesta 200 din; ga. Meri Lavrenčič iz Ulice stare pravde 100 din; rodbini dr. Ernesta in Janeza Dereanija 9 Kongresnega trga 200 din; v joočaščenje spomina ge. Hane Slajpah 60 pa poslali g. 2ane Meze s Tržaške c. 7 100 din in družina Breščak iz Mariborske ulice 16 tudi 100 din; v jx>čaščenje spomina ge. Ivane Vrišer sta pa jjodarila 100 din gg. Danilo in Vladimir Kante, uradnika policije. Špecerija g. Janka Stupice je podarila za 50 din živiL Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem nai-toplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 19.
Ponedeljek, 19. maja: Zaprto.
Torek, 20. maja: »Učenjak«. Red A.
Sreda, 21. maja: »Učenjak*. Red Sreda.
Opera. — Začetek ob 19.
Ponedeljek, 19, maja: Zaprto.
Torek, 20. maja:- »Ples v maskah«. Red Torek. Sreda, 21. maja: »Baletni večer«. Premiera. R?1
Premierski.
■ ■ ■ v
Nedeljski šport
Včeraj se je začelo pokalno tekmovanje za pokal, ki ga je razpisala Slovenska nogometna zveza. Kakor je znano, morajo pri tem tekmovanju sodelovati vsi ljubljanski klubi. Tekmctvanje se vrši po dvojnem cup sistemu. Včeraj »o bile odigrane prve tekme, nastopili pa so samo trije pari. Že dopoldne je bila odigrana pokalni tekma med Jadranom In Svobodo. Srečanje je odločila Svoboda s 4:3 v svojo korist, Tekma ni nudila posebnega športa,, vsem se še vidi, da jim do polne forme še precej manjka.
Popoldne sta se srečala dva para. Na igrišču Ljubljane sta se srečali enajstorici Ljubljane in Mladike. Ta borba je bila mnogo bolj živahna kakor dopoldanska. Čeprav je bila Ljubljana okrepljena z nekaterimi ligaši, vendar se mladi igralci Mladike niso kar tako dali ugnati v kozji rog. Ljubljana je le s težavo odločila borbo v svojo korist. Rezultat 4:2. Ljubljana bo morala v povratni tekmi prihodnjo nedeljo bolj resno poprijeti, če bo hotela »v jami« odločiti borbo v svojo korist. 2e ponovno so Mladika&i dokazali, da igrajo prav dober nogomet, le vzdržljivosti do konca jim še manjka. Najboljši med njimi je bil mali Trškan. Prav dobri pa tudi Kariš, oba branilca in vratar. — Predtekmo so odigrali jnniorji Ljubljane in Marsa. Mladi Ljubljane so odločili bitko zase s 4:1.
Da se Ljubljana pripravi na kakšne večje borbe z italijanskimi moštvi, se je danes srečala c Marsom, da poizkusi še nekatere igralce in da se tudi med seboj lepo uigrajo. Za obe moštvi je bilo srečanje prov dobro. Ljubljana je zmagala s 7:3 (6:1).
Najboljši med Ljubljančani je bil vsekakor Smole, ki je mož na svojem mestu. Vedno je na mestu in vedno izrabi položaj/ kadar so mu zdi le najmanjša prilika, da doseže zgoditek. Od vseh doseženih golov je sam zabil 4. Drugače je igrala Ljubljana še kar zadovoljivo, pa tudi Mars bi mogel doseči več golov. Imel je precejšen kos smole, ko niti v prazen gol ni hotel žoga. Srečanje med Ljubljano in Marsom je bilo le prijateljsko.
Na igrišču Hermesa sta se srečala za pokal Hermes in Vič. Hermes je z lahkoto zmagal s 6:0.
Charlie Chan v San Franciscu
Ali jo je kdo ubil? Kaj se je dogodilo z Evo Diran? Kakor je omenjeno v članku, se je svoj čas vsa Ind.ija udeleževala iskanja. Telefoni so brneli na vse strani, na vse vetrove so bili razposlani sli. Njen mož, ki je bil skoro znorel od bolečin, je dobil dopust in se izf>ostavljal največjim nevarnostim, ko je po najbolj pustih delih Indije iskal svojo izginulo ženo. Tajna služba je storila vse, kar je mogla. Toda vse brez haska: Eve Diran niso našli.«
»Tako je bilo, kakor bi hoteli v senu najti izgubljeno iglo. Cez nekaj časa so nehali iskati in stvar je padla v pozabo. Izvzemši nekaj ljudi, se nihče več danes ne zanima za to tajinstveno izginotje.«
»Ko sem odšel iz Scotland Yarda, sem sklenil oditi na pot okrog sveta. V svoj program sem vstavil tudi daljše bivanje v Indiji- Čeprav mi Peshavvar ni bil v turi, sem se odločil iti tudi v to mesto. Preden sem zapustil Anglijo, sem obiskal strica Eve Diranove na njegovem posestvu. Ubogi mož je prezgodaj osivel. Dal mi je na razpolago vse podatke, kar jih je imel. .. pa to ni bilo mnogo. Obljubil sem mu, da bom ponovno začel preiskovati to tajinstveno afero, čim bom
prispel v Indijo,«
»In ste dTŽali obljubo?« je vprašal Rankeen.
»Storil sem vse, kar sem mogel, toda, dragi moj, al> imate sploh pojem o tem, kaj je Peshawar? Ko sem prispel tjakaj, 6e mi je stemnilo pred očmi, zakaj silno odveč je bil tisti moj korak. V umazanih ulicah tega mesta se gnetejo vsa plemena sveta. Prav za prav to sploh mesto ni, temveč neko naselje, s ko n katero stalno potujejo karavane in se zdi, kakor da se prebivalstvo stalno menja. Pa tudi ljudje, ki služijo tam v angleški posadki, se stalno menjavajo. Tako nisem našel prav nikogar, ki bi poznal Evo Diran.«
»Kakor 6em vam bil reke), me je Pe-shavvar presenetil in preplašil. V tem mestu greha ni nič nemogočega. Tam se vsak dan dogajajo zločini iz ljubosumnja, zaradi spletk ah pa pod vplivom opija.
V	mnogin igralnicah so na dnevnem redu krvavi pretepi in ljudje se zastrupljajo z najrazličnejšimi uspavalnimi sredstvi. Človek si sploh ne more predstavljati v takšnem kraju tak mlad stvor in neizkušeno mladenko, kakor je bila Eva Diran.« , .»Ali pa ete morebiti zvedeli vsaj za
kakšen nov podatek?«, je vprašal Kirk.
Sir Frederik je spustil kocko sladkorja v svojo skodelico francoske kave. in nadaljeval:
»Kaj sem mogel odkriti petnajst let po tistem žalostnem večeru, ko se je skupina mladih ljudi pripeljala v vojašnico
v Peshavvarju, njenega konja, pa brez jahalke? Petnajst let, verujte mi, pomeni zelo gosto kopreno na meji Indije.«
Bill Rankeen se je obrnil k Chanu: »Kaj sklepate vi iz tega, g. Chan?« Kitajec je premislil in odgovoril: »Peshavvar se nahaja ob vhodu v Ki-berslco zaseko, ki vodi v Afganistan.«
»Tako je«, je rekel sir Frederik. »Toda vstop v zaseko varjejo podnevi in ponoči angleški vojaki in noben Evropec ne more vstopiti vanjo brez posebnega dovoljenja. Eva Diran torej po tej jx>ti ni mogla oditi iz Indije. Pa tudi v primeru, da se ji ie posrečilo preslepiti stražo, ne bi mogla niti enega dne preživeti med divjimi plemeni tega kraja.«
Chan je resno pogledal svojega angleškega tovariša:
»Zelo dobro razumem, zakaj vas ta stvar v tolikšni meri zanima. Ponižno priznavam, da bi silno rad dvignil del te neprodime koprene, o kateri govorite.« »Res, dragi tovariš«, je odvrnil sir
Frederik, »toda znano vam je, da obstoja navzlic vsem velikim usj>ehom v našem poklicu vedno kakšna takšna koprena, ki bi jo mi radi odgrnili, kar tako ljubosumno varuje svojo 6krivnvst.«
Barry Kirk je poravnal račun plačilnemu natakarju ki takoj so se vsi dvignili. V hotelskemu preddurju sta se med poslavljanjem naredili dve skupini. Rankeen, Kirk in mlada dama so odšli proti vratom in časnikar, ki se je še prej lepo zahvalil gostitelju, je hitro izginil.
»Gospod Kirk, ali bi mi vi znali razložiti tajnost privlačnosti teh Angležev?«, je vprašala gospodična Morrow.
»Jaz, prav res, sploh nisem opazil, da so ti ljudje privlačni! Opažam pa, da naše Amerikanke kar nore za njimi.«
»Na pogled so dostojanstveni in znajo ustvariti okrog sebe prijetno ozračje. S kako lahkotnim govorom nas je sir Frederik pokljal od Londona do Pesha-warja! Človek bi ga mogel poslušati cele ure. Zal mi je, da se moramo tako hitro vrniti na delo.«
»Počakajte... Ali bi mi mogli storiti majhno uslugo?«
»Spričo vaše ljubeznivosti vam ne morem nič odkloniti«, mu je odgovorila smeje.
.»Zdi se mi, da je ta Kitajec ugleden
in zanimiv človek. Lahko bi bil senzacija na večerji, katero danes zvečer prirejam. Rad bi ga povabil, toda to bi pokvarilo ravnotežje za mizo: potrebna bi bila še ena dama. Kaj menite? Ali boste danes zvečer prosti?«
»Morebiti....«
»O, saj to ni nobena uradna večerja... moja mati in nekaj oseb, za katere me je sir Frederik prosil, naj jih povabim. Ker pa vam ugajajo Anglezij potem vedite, da bo tam tudi polkovnik Beatem, znameniti raziskovalec Azije. Pokazal nam bo kratek film, ki ga je posnel v Tibetu.*
»To bo pa krasno. Videla sem v časopisju sliko polkovnika. Krasen je na pogled.«
»Vem... ženske nore za njim... Celo moja mati... z denarjem misli podpreti njegovo prihodnjo odpravo v puščavo Gobi. Torej, se strinjate za danes zvečer? Točno ob pol osmih.«
»Zelo rada bi... toda omahujem... po vsem tistem, kar ste mi rekli o pravnikih.«
»Govoril sem kot butec. Dajte mi priložnost, da se vam predstavim v boljši hiči in od boljše strani. Veste za mojo vilo?«
Ona se mu ie nasmehnila:
,£Dalie.)
Življenje častnikov v deželi vzhajajočega sonca
Japonski častnik je skromen, dela in misli pa samo kot vojak
Na Japonskem je častniška kariera dostopna vsakemu državljanu brez razlike na podlagi predpisanih izpitov. V resnici pa otroci bogatašev in aristokratov nimajo nič kaj veselja do stroge vojaške discipline. Zato se večina japonskih častnikov rekrutira iz srednjega stanu, uradnikov, trgovcev in malih posestnikov.
Japonski častnik dela in misli v svojem življenju samo kot vojak. Nikdar ni bil gospodarstvenik ali politik. Tako zahteva vojska od njega že od mladih let. Bodoči častniki že v 13. ali 14. letu obiskujejo eno od treh vojaških šol, tako imenovanih »jonen gdkoc, ki »oblikujejo vojaškega duha v plastični mladeniški dobit
Izpit naredi komaj vsak šestdeseti
Vsak učenec, ki dovrši od države priznano osnovno šolo (6 letni tečaj), sme polagati sprejemni izpit za omenjeno vojaško šolo. Toda ta izpit položi z uspehom komaj eden od šestdesetih. Na ta način pridejo v častniški zbor samo najboljši člani nacionalne mladine.
Pouk v vojaški šoli traja tri leta in zahteva zelo velikih fizičnih in duševnih naporov. Poleg sabljanja poučujejo iste predmete, kakor v vseh srednjih šolah. Toda vse mora navdajati izključno le japonski vojaški duh.
Po končani vojaški šoli »jonen gako« je potrebno zaradi sprejema v aktivno službo v japonski vojski napraviti še poseben tečaj v vojni akademiji — »šikvan gako« v Tokiju. Vsako leto sprejmejo v akademijo 500 kandidatov, in sicer "500 brez izpita iz treh omenjenih vojaških šol, a ostalih 200 izberejo iz nekake izjemne skupine onih, ki so po 111 letnem tečaju dokončali srednjo šolo.
Prvi dve leti se poučuje zgodovina vojn in načini vojskovanja, strategija in tr.ktika. Zatem gredo gojenci v aktivno službo pod vodstvom poveljnikov polkov. Končno pa se »spet vrnejo v vojno akademijo — »šikvan gako«, kjer končajo še najvišji tečaj, ki traja eno leto in 10 mesecev.
Vse to izobraževanje poteka v izključno vojaškem in šovinističnem ozračju, brez vsakih civilnih vplivov.
Življenje častnika ni lahko
Ob zori prihaja v vojašnico, bos, napol oblečen ter se s svojimi tovariši vadi v bo-renju z rapirjem in sabljo. Čez dan se udeležuje predavanj o raznih vojaških vedah, poučuje vojake in prisostvuje raznim njihovim vežbam, da bi nje in sebe privadil na največje telesne napore.
II palazzo reale a Belgrado distrutto — Razrušeni dvor (konak) v Belgradu
Kadar častnik nima službenega opravka izven vojašnice, je v skupni častniški kuhinji, kjer je hrana le malo boljša od navadne vojaške. Hrana je preprosta in slaba: juha, solata, malo ribe, včasih zelenjava, kuhana v temni omaki iz leče, s poljubno količino riža. Zvečer se vrne častnik v svojo siromašno hišo na večerjo. Obleče kimono in prebije večer ob branju vojaških knjig. Potem gre spat na mehko blazin* na tleh, ki so pokrit as slamo.
Odnošaji med častniki in vojaki
Nasprotno pa imajo vojaki po končanem dnevnem pouku in vajah veliko prostega časa. Med častniki in vojaki vladajo tovariški odnošaji. Vojaki obiskujejo svoje predstojnike na domu. Polkovnik je oče v polku, ostali častniki polka so starejši bratje, vojake pa nazivajo svoje mlajše brate.
Častnik stanuje v mali hišici blizu vojašnice. Ima skromno pohištvo, brez preprog in malo stolov, ker se mora v zasebnem življenju izogibati udobnosti. Sam pripadnik srednjega stanu občuti največ naklonjenosti do usode teh manj privilegiranih stanov, kakor tudi do kmetov, ki jih tarejo dolgovi in ki dajejo 60% vojakov. Sam napol lačen, deli svojo skromno plačo z družino. Po ustaljenih japonskih šegah, častnik ne vzdržuje samo svoje žene in otrok, temveč tudi številno rodbino:	mlajše brate,
stare očete, strice in druge.
Plače
Japonski poročnik redko prejema več kakor 94 jenov mesečne plače (t. j. okrog 1460 din). Stotnik prejema največ 50 dolarjev (okrog 2750 din). Samo tri najvišje častniške stopnje prejemajo mesečno več kot 100 dolarjev: brigadni general — 119, divizijski general 139 in armij-ski general 156 dolarjev (okrog 8690 din).
Zato japonski častnik ne kupuje v velikih skladiščih, polnih uvoženega blaga, temveč nabavlja v navadnih malih prodajalnah, in to samo najpotrebnejše stvari ter živižne potrebščine za navadno meščansko hrano. Plačuje svojo hrano v častniški kuhinji, stanarino, kupuje paradno obleko in sabljo samuraja z dvema reziloma, ki lahko preseče cev kitajske strojnice. Taka sablja stane okrog 500 jenov, to je skoraj šestkratna običajna mesečna plača japonskega stotnika.
Za posamezne častniške stopnje so določene v japonski vojski
starostne meje.
Za poročnika na primer 45 let. Pokojnina sicer obstaja, toda ne določa se po številu službenih let, temveč jo osebno predpisuje vojni minister. Dovoljeno je tudi daljše službovanje, čez določeno starostno mejo, kar se pa smatra kot posebna nagrada.
Japonski častnik je osebno skromen v svojih zahtevah od življenja. Toda vojaška uprava mu stavlja velike zahteve za izvršitev zgodovinske vioge (»roka nacij«). Vsi so edini v skupni želji: voditi zunanjo politiko po zmer-nicah Velike Japonske in izvršiti svojo vlogo v Aziji. Vojska je prepričana, da so vojaške zmage naredile iz Japonske svetovno državo. Ponosni častnik je znan po vojaški prislovici: »Kadar imaš prazen želodec, drži zobotrebec v zobeh.«
Vzklik častnika na bojišču: »Naj živi nas cesar!« označuje obstoječe pojmovanje, da sam borec še ne pomeni ničesar. Popolnoma ves pripada cesarju.
S takim častniškim zborom na odgovornih mestih je lahko voditi vojaške operacije, in zato nas ne smejo čuditi usuehi japonske armade na Daljnem Vzhodu.
Pripovedka ali resnica o »siamskih« miših
Ženeva, 11. maja.
Vedno boli naraščajoče število miši v vzhodni Evropi je privedlo mnoge zoologe do tega, da so začeli proučevati te glodavce, ki so postali že res prava šiba božja.
Neki švicarski zoolog je začel raziskovati, ali je kaj resnice na legendi, ki pravi, da se včasih rode miši, ki so za rep priraščene druga k drugi. O tem se je pisalo in govorilo v vseh časih. V srednjem veku so v Strassbourgu celo priobčili neko razpravo o vprašanju »siamskih« miši, če jih smerho tako krstiti.
Zoolog pa je kljub vsemu temu zelo skeptičen in pravi, da so siamske miši le uspeh
Grob ministra dr. Kulovca na belgrajskem pokopališču. — La tomba del Ministro dott Kulovec sul cimitero di Belgrado.
Švicarske knjižnice za slepce
Pred zlomom Francije je bilo središče literature za slepe v Parizu. Sedaj pa knjige, ki so tiskane v posebni pariški tiskarni, ne morejo priti v nezasedeno Francijo. Zato je bilo ustanovljeno novo središče v Clermont-Ferrandu. Da^ bi preskrbeli potrebni material za te knjige, so švicarske oblasti odredile, da se morajo francoski interniranci v Švici učiti pisave za slepce.
Skupina internirancev je že pripravila izdajo 12 knjig, ki vsebujejo prevod »Cite antique« Fu-stela de Coulangea. Švicarske oblasti pričakujejo sedaj poljsko abecedo Braillcja za poljske internirance, ki že pripravljajo nemške in francoske prevode del velikih poljskih pisateljev za švicarske knjižnice slepih.
Granate nad Rokavskim prelivom lete skozi stratosfero
Nemški daijnoetrelni 280 milimetrski topovi, ki s francoske obale obstreljujejo angleško obalo na daljavo 33 km, morajo metati izstrelke v višino
13.000	m. Tako prodro dober kilometer daleč v stratosfero nad Rokavskim prelivom. 210 milimetrski top, ki strelja na daljavo 120 km, prodre še dlje v stratosfero. Njegovi izstrelki letijo 40 km visoko nad zemeljsko površino.
Rablju prepustil zadetek v loteriji
Pretekli mesec je bil v Teheranu obsojen zaradi zločina neki perzijski brivec. Tik preden so ga obesili je zvedel, da je na narodni iranski loteriji zadel veliko vsoto. Ker ni imel naslednikov in ker ni hotel zapustiti denarja državi, je daroval zadetek krvniku pod pogojem, da bo izvršil obsodbo nad njim tako, da ne bo prevelikih bolečin. Zdi se, da je krvnik, ko je sprejel z velikanskim veseljem dar, ni izvršil obsodba samo skrajno previdno, temveč tudi zelo hitro.
Turška zunanja trgovina in sedanja vojna
Kaže, da bodo dosedanji kupci na turškem trgu zamenjali vloge
Zadnji vojni dogodki v južnovzhodni Evropi, zlasti v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kamor so se bili s tolikšno nujnostjo raztegnili, so odtisnili svoj mastni pečat tudi na mednarodno trgovino, ki so se tod njene poti tako nagosto križale. Niso prinesle na tem polju škode le Veliki Britaniji kot vojskujočemu se nasprotniku, pač pa tudi tistim deželam, kjer se njihovi voditelji še danes na vso moč prizadevajo, da ne bi storili ničesar, kar bi bilo v nasprotju s popolno nevtralnostjo. In med te spada v prvi vrsti, vsaj na Bližnjem Vzhodu, tudi Turčija.
V	prvih treh mesecih letošnjega leta je Turčija uvozila za 18,718.000 turških lir raznega blaga, izvozila pa za 46,060.000 turških lir. Če te številke primerjamo z onimi, ki se nanašajo na isto razdobje zadnjih desetih let, vidimo, da se je turški uvoz zmanjšal za 20%, izvoz pa poskočil za celih 70%, seveda v dobi desetih let. Preden je Italija šla v vojno, je bila Velika Britanija najboljši kupec na turškem trgu in je šlo tri četrtine turškega izvoza v Anglijo. Zdaj pa je vojna na Sredozemskem morju
omrtvila trgovino med Turčijo in Veliko Britanijo. Trenutno je neposredno zaradi vojnih dogodkov turška zunanja trgovina nekoliko zastala, ker so bile njene trgovske poti po sili razmer močno pretrgane, vendar pa se zdi, da se bodo tudi te rane kmalu zacelile, čeprav bodo kupci na turškem trgu zamenjali svoje vloge. Turčija je deloma že preusmerila svoj izvoz in bo v skladu s tem, vkolikor tega še ni storila, morala preusmeriti tudi svoj uvoz, o katerem pa zgornje številke govore, da ga je vedno manj. Njena zunanja trgovina je tik pred vojnimi dogodki v južnovzhodni Evropi bila že visoko aktivna in se bodo turški odločujoči činitelji tudi v bodoče gotovo prizadevali, da svoje trenutne izgube na tem polju nadomeste s tem, da navežejo čim živahnejše trgovske stike z drugimi državami, ki njeno blago tudi potrebujejo in ki seveda Turčiji lahko tudi kaj prodajo, vsaj v zameno, če ne drugače. Je samo še vprašanje časa, kdaj bodo turške in druge trgovske ladje lahko mirno in brez nevarnosti spet plule po vodah vsega Bližnjega Vzhoda.
Prevod enega samega stavka - 200 dolarjev
Dokaz, da slovanski jeziki res delajo marsikomu velike preglavice
Neka ameriška letalska družba je pred nedavnim prejela pismo, napisano v nekem tujem, nerazumljivem jeziku. Takoj se je obrnjla na tolmače, naj oni kot strokovnjaki za takšne reči razberejo vsebino tega nenavadnega pisma. Toda tudi njihovo znanje je pri tem odpovedalo. Niti tega niso mogli ugotoviti, v kakšnem jeziku je pismo napisano, kaj šele, da bi raztolmačili njegovo vsebino.
Ker pa se je uradnikom pri tej letalski družbi zdelo, da bi utegnil kdo s tem pismom prositi za kakšno važnejšo stvar, recimo da ga z letalom kam odpeljejo po nujnih opravkih, pisma niso vrgli v koš, pač pa so se obrnili še na številne jezikoslovce, da jim oni rešijo to uganko. Toda tudi^ to ni prineslo uspeha. Potem se je letalska družba končno obrnila še na neko ustanovo, ki se je specializirala za razlaganje tujih jezikov. In po osmih dneh vztrajnega prizadevanja je bila »skrivnostna* pisava le razvozljana. Takoj so sporočili letalski
spretne operacije. Potepuhi so jih potem razkazovali kot redkost po raznih vaseh in mestih. Mladim mišim so zlepili skupaj rep ali pa zašili, tako da se ni nič poznalo in tako je nastala pripovedka o siamskih miših.
družbi tudi vsebino zagonetnega pisma, za katerega so ugotovili, da je bilo napisano v nekem slovanskem jeziku. Vsebina pa se je glasila:
»Gospodje, čast mi je nasloviti na Vašo družbo vprašanje, če potrebujete kakšnega težaka.«
Lahko si mislite, s kakšnimi občutki so sprejeli pri letalski družbi ta odgovor, če veste, da je družba morala plačati tolmačem, ki so poskušali svoje znanje nad tem, za navadne delovne ljudi čisto utemeljenim pismom, celih dve sto dolarjev!
Poravnajte naročnino !
■-PISALNI STROJ »PORTABEL«
v kovčegu, že popolnoma nov, prvovrstne znamke, takoj ugodno prodam. Kovačič, Cigaletova ul. 11.
POTUJEM V ITALIJO
Trieste, Padovo, Milano. Prevzamem trgovska naročila. Naslov v upravi »Slov. doma« pod št. 158.
Maršal Italo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’Italia tol m o n d o
Vsi dvakrat ali trikrat v nizkem letu zakrožijo nad Varno, potem se spuščajo k nam. štejem stroje drugega za drugim, ki se v urejeni vrsti odražajo na temnem ozadju gore, da bi dosegli svoje postajališče: štiri in trideset jih je.
Tudi to skušnjo smo prestali in jo dobili!	_
Spuščanje na jezero poteče popolno, morda je najlepše med vsemi, kar smo jih občudovali do tu.
štiri in trideset strojev se hkratu dotakne vode.
8.
Proti Rusiji
Ko 8. zjutraj odhajamo iz Varne, sije najlepše sonce tega veta. Prvič našega jutranjega odhoda ne pozdravlja samo sku^ pina oblasti in prijateljev, temveč ves narod. Možno je le eno od dvojega: ali so Bolgari navajeni vstajati pred zoro, kar se mi zdi zelo težavno, ali pa je danes mestu zazvonilo jutro čustvo, ki je skrito v srcu: prijateljstvo.
Zbogom, Varna, zbogom, Bolgarija, siromašna in velika!
Pomikam se nad Črno morje, ki to jutro zanikuje svoje ime, zakaj ogrnilo si je zeleni plašč svetega Janeza: samo sramežljivo drhtenje ga je pod svežim vetrom, idilično je in se smehlja. Sonce je še nizko in njegovi odsevi na vodi slepe oči. Ti odsevi so nekako srebrno in zlato vezenje na grahovi zelenini. Na obrežju nas pozdravljajo skupine kopalcev. Voda mora biti to uro kaj prijetna, človeku se stoži po kakem lepem skoku tr vodo. A namesto tega nam prihaja zrak, ki ga nismo dihali te nikdar, in nam stopa v pljuča. In zemlje, ob katerih bomo pristali čez kako uro, so od naših oddaljene kakor tiste iz bajke, t nilen vtis dela misel, da gremo v Rusijo.
Zdi se, da skrunimo legendarno skrivnost. Prav nam fašistom je bilo namenjeno, da prekoračimo meje te druge Evrope, ki je oddaljena od naše, kakor tečaj, nasproten zahodni omiki. Oriani je dejal, da je v sren hlad, ki premaguje tečajni led. Pisal je to vojvodu Abruškemu tisti dan, ko so ga na njegovo veliko grenkobo zavrnili, da bi se bil udeležil odprave »Tečajne zvezde« proti večnemu ledu.
Res je. Srce ima svoj zemljepis. Ta naš poslednji pojezd po oblakih prekriva dosti večje praznine, kakor pa so tiste na starih atlantih, koder so veliki prazni prostori nosili napis:
»Neznana zemlja«.	.
Bolje je tako. Napredujemo naglo v Ducejevem imenu. Zdaj se je treba navaditi plovbe nad zapuščenim morjem. Dve prazni neskončnosti se zdaj poljubujeta, morje in nebo. Kakor dve čaši druga na drugi se njuna robova združujeta na obzorju, merjeni s popolnostjo nevidnega nebeškega kompasa. 1 udi kos zemlje, ki se kaže na levi, je plitev in brez zarez, kakor da bi se morje nenadno ntrdilo in se nadaljevalo. Površje Dobrudže, ki je skoraj vsa pašnik, ima samo zeleno, malce temnejšo barvo. Vzdolž obrežja se zemlja močviri. Med enim in drugim naravnim jezom lenarijo gnile in negibne vode. Skoznje preseva blatno dno.
Približujemo se Constanzi, ki ovladuje neskončnost zemlje in neba z belo ljubkostjo ariostovske deklice, žrtvovane nevidni pošasti na zapuščenem rtu. Njene čiste hišice imajo na sebi drobec novega. Zde se kakor sveže preličene igrače. Za objemom pomola gnezdi v pokoju in v molku skupina parnikov in dviga proti nam jambore, da bi nas bolje videla. V dveh dneh bomo to radovednost potešili. Zdaj nas čaka druga pot. Hišice v Con-stanzi, pustite nas, da gremo svoji usodi naproti!
Romunsko letalo nam je prišlo naproti in nas spremlja dolg kos poti. Pride mi čisto blizu. VMim roko, ki se za pozdrav iztegne iz trupa. Pogledam z daljnogledom. Pod usnjeno čelado prepoznam prijateljski obraz komandanta Stanculescn, ki je lani bil na poletu po Zahodu. Odgovorim pozdravu. Hidroolan je bil izdelan v Italiji: je »Savoia«.
Močvirja postajajo veličastnejša. Veliki zalivi morske vode trgajo zemljo v notranjščino. Po teh plitvih in zapuščenih jezerih se iztezajo zeleni in'nežni jeziki kakor polotočki, katerim manjka ljubkost in čar oddaljenega Sirmiona, neposnemljivega dragulja.
Nenadno se morska zelenina umaže. Ogromna pahljača^ blata premaguje odpor morskega valovanja in se pahljačasto širi kilometre in kilometre na visoko morje. To so ustja Donave.
Ustje velike reke moli v morje kakor gol in plešast rt, ves obdan od muhastih tokov, ki se dele, se družijo, se večajo J^01, ogromna žila, da se bodo znova razcepili v potočke, nežne kakor lasnice. Vsi vlečejo v sesljajih blatno vodo, ki je ilovnate barve.
Za prvim rokavom prihaja naglo drugi, silovitejši in mogočnejši, kjer se reka steka z morjem, se gnete nešteto bark, ki sc zdi, da zastonj skušajo pluti nasproti toku.
Na jeziku zemlje, ki se zdi izpodjeden po vztrajnem razburjenju vode, sc prikaže siromašna, rumenkasta in umazana vas. Nekaj napol golih človeških bitij stoji in nas gleda, z nogami v vodi ter z roko nad očmi, da se brani sončnega bleska. Druga plovila prihajajo in odhajajo od hiš na reko, nosi jih tok. Morajo biti lovci jesetrov. Ta dragocena riba ljubi rečna ustja, kjer voda že vonja po soli iz bližnjega morja.
Kraj je podoben vsemu svetu. V zajedi Gora, na Padu delila Gnocca in ob Portu Garibaldi, po vsej širni razsežnosti padanskega ustja, niso pokrajina in ljudje nič drugačni. Toda blizu tretjega rokava Donave rečna plovba obogati za nekaj parnikov. Perjanica dima se po rečnem toku vleče za prevzetno in slovesno potjo tega malega strašila, ki jo reže v sprevodu barčic. Dalje na morski širjavi orjejo drugi parniki žolto vodo. Morda so že končali potovanje po reki, ki teče čez pol Evrope, in nosijo svoj tovor proti Carigradu ali pa na kavkaška obrežja.
Spustimo se, da bi občudovali to izvirno plovbo, edinstveno na svetu. Zdi sc mi, da opazim majhen laški parnik. Kam vse ne dospo naši mornarji? Morda ti, ki bivajo po zeleni Donavi, že leta niso videli domovine?
7«	•	I	tnbllnni*	lože	Kramarič — Izdajatelj: inž. Jote Sodja - Urednik; Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12
T-ro^ln. • » ta Inozemstvo « d«n - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1.1 - Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telelon 40-01 do 40-05 -
Podružnice! Maribor, Celje, PtoJ, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje