Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	.	*	„	2*50
Mesečno	.	.	„	r—
Zunaj Avstrije: = Celo leto	.	.	K	15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Albanske bomatije.
Knez Viljem beži na italijansko križarko Misurata.
Zmagoslavje Viljemovo naö Esad pašo ni trajalo dolgo. Pretečeni petek je dal knez Viljem aretirati Esada in ga spraviti na avstrijsko ladjo ,,,'Szi-g e tvar.“ Pretečeno soboto pa je moraj sam pred vedno dalje prodirajočimi vstaši bežati na italijansko ladjo „(Misurata“/, da reši sebe in svojo rodbino* Pod varstvom mednarodne kontrolne komisije, ki je nag-loma prišla iz V,alone, se je sicer knez. VJiljtem zopet podal na suho ter se je začel pogajajti z vlstašd, katerim je izpolnil glavne zahteve. Tlako je za sedaj še rešil albansko krono in se mu Še ni treba podati na letovišče, kakor je to moral storiti 'Esad paša. Pa kako dolgo še bo trajalo to reševanje albanske krone od slučaja do slučaja? Cela, srednja Albanija, je revolucijonirana,. Mohamedanski Albanci ne marajo krščanskih in bajti se je, da se razvname verski boj v nesrečni Albaniji. Svoje prste pa ima vmes mla-doturšfci komite, ki vedno hujska in ščuva ter podpira celo vstaško gibanje z denarjem). Tudi Esattovi pristaši, ki so razkačeni zavoljo prognanstva svojega voditelja, so gonilna moč celega Vstaškjega gibanja. In vse te niti in nitke se stekajo v Carigrad, kjer jih skupljaj o in vlečejo mladoturki. Knez Viljem je potemtakem knez brez dežele. Viljem b.rez dežele! Mesto Tirana je v rokah vstašev in vihra nad njim turška zastava. Drač je Še bil knežji, pa samo toliko časa, kolikor so in bodo dopustuj vstaši. Tista majhna telesna strada katoliških Malisorov, brojeČa 1301 mož, kneza ne more obraniti ter je, kakor se glase poročila, že morala Drač zapusfliti. Knez se je obrnil na evropske velesile, naj mu dado za njegovo o-sebno varstvo in vzdrževanje miru v mestu naj razpolago mednarodni vojaški oddelek. Kako dolgo se bo še mogel na/ ta način vzdržati, se Še danes ne da presoditi» Celo tisti krogi,, M niso črnogledi in odo-brujejo avstrijsko politiko glede na Albanijo, sodijo, da to ne bo več dolgo. In potem bo knez Viljem v resnici in definitivno — Viljem brez dežele.
V naslednjem podajemo podrobno poročilo o prvem begu kneza Viljema:
Dunaj, dne 24. maja. Vstaši korakajo že proti Drajču, Knez je pobegnil z rodbino na italijansko la-
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Ko je šel očak Jakob s svojimi sinovi na povabilo svojega sina Jožefa v Egipt, se mu je po njegovi daritvi na meji prikazal Bog ter rekel :	„Jaz
sem vsegamogočni Bog tvojega oeelta, nikar se ne boj, pojdi doli v Egipt; ker tam te bom storil veliko ljudstvo. Jaz pojdem s teboj tj,e, in jaz te bom nazaj peljal, ko se boš od ondot vrnil; tudi ti bo Jožef oči zatisnil s svojimi rokami“ (I. Mojz. 46, 3. 4). Jakob je umrl v Egiptu. Njegovi sinovi so pa prepeljali njegovo truplo ter pokopali v dolini Mambre, pri Hebronu, kjer so bili pokopani Abraham in njegova žena Sara ter Izak z Rebeko.
Po previdnosti božji so prišli Izraelci v Egipt, se razvili v velik narod ter pripravili za svoj vzvišen poklic. Kako veličastna je bila noč, ko so se Izraelci po daritvi in jedi Velikonočnega Jagnjeta vzdignili iz Egipta! Kako čudovita božja moč jih je vodila iz Egipta!
In v te kraje je prišel tudi „gin Davida, sin Abrahama“, Jezus Kristus,' Sin božji. 'Sv. Jožef je bil njegov in njegove božje matere Marije varih. Prav, je, da se v novi kairski. Jsinagogi časti spomin Mojzesove molitve pred izhodom iz‘Egipta. Ali) pa ni tudi sv. Jožef prav goreče molil, predilo se je napotil z Jezusom in Marijo nazaj v Sv. deželo? In prav je, da je dobil sv. Jožef tukaj tako lepo katoliško svetišče"? Človek se čuti zelo domačega v. tej cerkvi, posebno Če Še vidi Slovence In čuje; v /slovenščini besedo božjo. A vendar se čuti obenem v tujini, na poti v daljne kraje, v Sv. deželo. Kako lahko se je tu priporočati sv. Jožefu, da varuje tudi romarja na neznani poti, da pride pod njegovimtvlarsjtvom in na priprošnjo Marije, ki ima tudi več svetišč v Kairi, ved-
djo „Misurata»“ Vstaši so vjeli štiri holandske častnike. Kontrolna komisija se je podala k vstašem in se je ž njimi delj časa pogajala. Nato se je vrnila s poslanci vstašev, ki so hoteli govoriti s knezom. Na večer je Šel knez Viljem v spremstvu laškega admirala zopet na suho,
Rim, dne 24. maja.. ^Agenzia Stefani“ poroča iz Drača dne 24. t. m.: Včeraj ob 9'. uri zvečer se je kneginja vrnila na suho. Na krovu italijanske bojne ladje „Misurata“ sta ostala le otroka s spremstvom. Na knezovo prošnjo je bilo za obrambo knežje palače na novo izkrcanih nekaj mornariških vojakov. Za slučaj nevarnosti je vse pripravljeno, da se knez s svojo rodbino takoj vkrca na bojno križarko „Misurato.“
■Poročilo italijanskega poslanika v Dračn na ital. zunanjega ministra.
O dogodkih, ki so se zgodili v Draču,, je ital. poslanik v Draču italijanskemu zunanjemu ministru poročal sledeče:
Boj med vstaši in žandarmerijo.)
Radi boja, kj se je vnel med vstaši in pa med holandsko žandarmerijo in v katerem so vstaši vjeli vse holandske oficirje z vojaki vred, se je izdalo povelje nehati s streljanjem na mesttaem gradu in pri baterijah, ki se nahajajo na cesti, ki vodi v /Tirano. Okoli 6. ure dne 23. t. m. zvečer je prišlo v vsej naglici nekaj ubežnikov v Drač, ki so poročali, da se je peščica nacijonalistov, Ei so zgrabili ’ za orožje proti vstašem, razkropila in da vstaši korakajo proti mestu. Med tem so tildi prišla poročila, da se je 130 mož broječa straža katoliških Malisorov takoj, ko je čula prve strele, spustila v beg. Hiltro se je sklenilo, da se odpošlje Mehemed pajša v knezovem imenu kot parlamentarec. V kratkem času so je Mehmed paša vrnil in izjavil, da začnejo vstaši s pogajanji še le takrat, ko bodo prišli do morja in da je vsak drug poskus s pogajanji nemogoč. V ' skrbi, da bi vstaši v svojem fanatizmu začeli pustošiti po Draču, sem se trudil spraviti na varno italijansko kolonijo,; bodisi v poslaništvu, bodisi na italijanskih bojnih ladjah.
Vkrcanje knežje rodbine.
Kjmalu nato je nastala nepopisljiva panika. Po’ dal sem se h knezu, mu poročal o dogodkih in ga prosil, naj spravi soprogo 'ih maje otroke na varen kraj. iTaftoj se je sklenilo, ' da se vkrcajo katoliški Malisori, ki so jih imeli Musehnani zaj izzivalce, A
no z Jezusom združen v kraje, ki jih je posvetil s svojim bivanjem na zemlji Sin božji. _
Naš izhod iz Egipta je bil prav zanimiv. Saj smo ise vozili! skoz gesensko deželo, ki jo je dal Faraon po Jožefovem posredovanju očaku Jakobu in njegovim sinovom in njegovih (sinov sinovom (I. Mpjz. 45, 10; 46, 28. 29. 34; 47, 1. 6. 27; II, Mojz, 1, 11; 8, 22; 9, 26). Vozili smo se po glavni progi iz K aire v Port Said. Heliopolis (Mata,rije) in Leontopolis (Tell el Jehudije) smo pustili daleč na desnici. Pri postaji Zakazik smo bili v središču nekdanje gesen-ske dežele. Blizu tega novejšega arabsko-evropskega mesta so razvaline starega/ mesta Peritaste (zdaj Tell Basta,), ki ga omenja prerok Hzohiel (30, 16. 17): ;„{V Memfu bodo vsakdanje stiske, mladeniči v Heliopolu in Bubasti bodo pod mečem pali;“ V tem mestu je bilo staro svetišče, ki sta ga zidala že stara faraona Cheops in Chefren iz IV. dinastije, prenovil ga je med drugimi tudi Ramzes II, iz 19. 'dinastije, nazadnje so ga izpopolnili Faraoni tz 22. dinastije, ki so prestolovali v tem mestu. Herodot še pripoveduje o slovesnostih v tem svetišču. Zdaj pravijo potopisi, da so razvaline tako neznatne, dai jih ni vredno iti gledat. Častili so pa tukaj Baisteto, boginjo veselja in razkošnosti. Posvečena ji je bila mačka. Na tisoče mačkjnjih mumij so. našli na grobišču tega mesta,
V gesenski deželi so našli Izraelci lepe pašnike za svoje črede. Z obdelovanjem zemlje so vzdignili njeno rodovitnost. Za Časa turiške vlade se je obdelovanje zanemarjalo. Zdaj ima zop;et vse polno vodovodov, da je jako rodovitna, T'udi za potnika je v brzovlakih dobro preskrbljeno, V jedilnih vozih se lahko obeduje kakor v Evropi, vmes pa še se lahko gleda na vse strani skozi velika steklena okna.
Pridemo v dolino Vadi Tumilat. Na levo se že za,Čenja puščava z velikimi peščenimi grički. Na desni še je ob vodovodu nekaj rodovitne zemlje, dalje zadi pa se vzdiguje tudi puščava, Solnce siplje svojo najhujšo vročino na vlak, ki se pa ne zmeni za solnce kakor tudi ne za lahne viharje, ki se vzdigu-
ker je pa kneginja izjavila, da se noče ločijti od kneza, se je sklenilo, da se poda tudi ,Wjied na krov ladje „Misurate.“ Vse to se je speljalo v kar največji naglici.
Zahteve v si t a š e v.
Prosti 7, uri sem šel z muranskim poslanikom, z avstro-ogrskim, s francoskim in z angleškim odposlancem nasproti parlamenterjem, katere so odpctelali Vstaši. ,Na cesti proti iTJrani smo naleteli na nizoz. stotnika v spremstvu treh neoboroženih vstašev z belo zastavo, ki nam je izjavil), da prihaja) v imenu v-stašev, da poroča knezu tonte : I 1. Da hočej'o vstaši predložiti svoje zahteve po odposlancih knezu, 2. Da bodo postreljeni vsi ujetnika, če se do jutri do 8. ure zjutraj ne vrne stotnik s kakim pismom kneza, ki bi vsebovalo ugodni odgovor. 3. Da žele, da se nikdar vieč ne rabi orožje zoper nje.
Knez V i Ji j e m ugodi zahtevam.
Knezu se je svetovalo, da se takoj poda nazaj v palačo, kjer je sprejel stotnika ter podpisal zahtevano pismo.
Knez je zahteval, da se mu vnovič da eskorta pomorščakov. Jaz nameravam razpravljati glede tega vprašanja s svojim avstro-ogrskim tovarišem. Skrbim za to, da ne bo prišlo do kakega) spora, v kate) rega bi bili zapleteni naši pomorščaki.
Stotnik, ki je bil odposlan, da prinese zahteve vstašev, poroča, da znaša njih število čez 2000 in več tisoč jih sledi v manjši raizdalji.
Kako sodijo o albanskih homatijah na Dunaju.
Slično kakor mi, slika tudi dunajske poročilo te najnovejše albanske dogodke; k sklepu pa pravi še sledeče:	Zdi se, da je bil ta beg kneza Viljema
na italijansko bojno ladjo povsem prenagljeno in da situacija gotovo ni bila taka, da bi opravičila ta knezov korfak. Na: vsak način pa je značilno, da so se katoliški Malisori takoj, ko so začuli prve strelp, spustili v beg in tako pustili pajac o, v katere varstvo so bili poklicani kot knezova telesna straža, na cedilu. Iz vsega tega sledi, da gre tukaj pred vsem za verske momente in za interese veleposestva, katerim nasprotuje kmečko in meščansko I prebivalstvo. No in sedaj je prvič knez nastopil proti prvim in — prišlo je do upora.
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“,
jejo iz puščave ter pošiljajo vlaku v pozdrav pesek skoz vse njegove luknje.
Vozili smo se mimo znamenitih zgodovinskih krajev. Pri postaji Tell el-Kebir so Angleži leta 1882 premagali Egipčane, od katerega časa imajo Angleži prvo besedo v Egiptu. Ob dvojnih razvalinah ob progi se išče mesto Rameses, dočim ga drugi identificirajo z razvalinami nekdanjega mesta Taniš ali Zo-an, ki leži odtod daleč proti severu 1 ob izlivu tani-škega Nila v menzaleško jezero, kjer je stalo svetišče, od Ramzesa II. postavljeno na podlagi starejših stavb. Na kraju samem so neznaltne razvaline, trpežnejši spomeniki so pa v muzeju v Kairi. V zadnji tretjini tumilatske doline so še tudi razvaline mesta Pitom, o katerem se isto kakor o Ramesesu pravi v IL Mojz. 1, 11, da so ga zidali Izraelci Faraonu. Razvaline se zdaj imenujejo Tell el-Maskhuta, ime Pitom pa v egiptskem jeziku _(Per Atum) znači „hišo boga Atuma.“
Pred jezerom Timsah se ena železnica odcepi proti jugu do mesta Suez ob Rdečem morju. Todi so šli Judi Izraelci pri izhodu iz Egipta. Naša železnica pa gre proti severu od mesta Ismailite naprej, ki je natstalo pri kopanju Sueškega predora (1859—1869) na prostoru, ki je bil prej puščava, zdaj pa bujna oaza z lepimi vrti in nasadi.
Skozi dolino Vadi Tumilat je bil že v starih dobah od časa do Časa kanal, ki je dovajal iz Nila vodo do Rdečega morja. 'Tako je bilo Sredozemsko morje po Nilu, združeno z Rdečim morjem in indijskim oceanom. Francoski inžener Ferdinand Lesseps pa je izdelal načrt za Sueški predor, ki veže naravnost ožino med Afriko in Azijo od Sueza do Port Sajda. Velikansko je bilo to delo. Po 25.000 delavcev je delalo. Ker pa ni v bližini pitne vode, so jo morali z velblodi nositi, kar je stalo na teden že 56.000 frankov, Zato so izdelali kanal iz Ni,la. Leta 1863 je bil izgotovljen, 1876 posvečen*
(Konec prih.")
Govor dr. Korošca v plenarni seji avstrijske delegacije.
Delegat dr. Korošec, kojega govor podajemo v izvlečku, je z ozirom na nagovor predsednika izvajal sledeče:	Ne samo agitatorje, ki nastopajo v obmej-
nih provincah, ampak tudi one je treba obsoditi, ki so pripravili tla za tako agitacijo.
Ubogi Rusini.
V	Marmaroškiem Sigetu so stali pred sodiščem samo ubogi zapeljani kmetje, ne pa oni,, ki so jih zapeljali. Rusini v Bukovini in na Ogrskem so zver sti podložniki cesarja in države, toda postali so žrtev brezvestnih agitatorjev. Tla tej, agitaciji pa je pripravila ogrska šovinistična narodna politika, ki stremi za tem, raznaroditi vse nemadžarske narode. Rusine so poskusili raznaroditi najprej v šoli, ker je pa ta prepočasno delovala, so to raznarodovalno gonjo presadili v cerkev in upeljali polagoma v obeh rusinskih škofijah mesto staroslovanske liturgije; — blaženi-madžarski jezik v bogoslužj|e. Sv. stolica je morala opetovano poseči vmes, tako na primer papež Leon XIII. v devetdesetih letih preteklega stoletja in leta 1912 sedanji papež; oba dva sta ukazala, da se zopet upostavi status quo ante, toda zaman. !Ti dogodki so uboge Rusine takorekoč spodili iz cerkveni že so začeli dvomiti, je M še to tista stara vera, kateri so pripadali stoletja. Tako so zaostudili cerkev Rusinom. In ni še bilo dovolj, šli so še naprej in nastavili polagoma duhovnike, ki ne obvladajo ru-sinskega jezika. Tudi sedanji škof v 'Munkaču ne razume popolnoma tega jezika. Da, prišlo je celo tako daleč, da so morali pridige prestavljati na rusinski jezik učitelji, tnežnarji in drugi ljudje. Ubogo ljudstvo, ki je izgubilo s temi madžarizacijskimi težnjami svojo cerkev, je iskalo svojo staro vero in ruski agitatorji so mu rekli: mi vam, prinašamo nazaj staroslovanski jezik. Stremljenja ogrske vlade so pa našla tudi pri poslaništvu v; Rimu veliko podporo. Ciba referenta )„pro negotiis iecclesiajsticis1“' pri rimskem poslaništvu sta 'Madžara, ki zastopata tam interese ogrske vlade.
Teptani Hrvatje.
Ravno tako, kakor se je delalo z Rusini, se dela tudi z drugimi narodnostmi. Govornik hoče spomniti le na to, kako grdo se je ravnalo desetletja že s hrvaškim narodom.
Predsednik : Jaz bi prosil gospoda delegata, da se ne dotika v svojih izvajanjih notranjih zadev druge državne polovice.,
Delegat dr. Korošec: Storim to le v toliko, kolikor je potrebno ' za presojevanje zunanje, politike. Govornik se strinja pri presojanju razmier, na Hrvaškem z grofom Stürgkhom, ki je dejal, da so hrvaške razmere vplivale na zunanjo politiko. S Hrvati se je ravnalo pod Khuenom in Čuvajem! na tak način, da je čudež, da so še vedno vdani državi in pa dinastiji.
Krivice proti avstrijskim Jugoslovanom.
Ravno tako se postopa tudi v avstrijski polovici napram Jugoslovanom, -Naj ‘Spomnim le na nečuvene razmere na Primorskem in na položaj koroških Slovencev. Gotovo jie za presojanje naše zunanje politike velikega pomena, da se je s Slovenci, ki so državi vedno dali, kar je rabila, na tak način postopalo.
Naša zunanja politika je nepravilna, ker je. samo nemška.
V	zunanji politiki se govori vedno o boju med Germani in Slovani. O tem boju je govoril lani nemški državni kancler v iberolinskem parlamentu; to načelo je tudi jasno izrazil ogrski ministrski predsednik leta 1912 v Aradu, Ce se povdarja, da državni interes v zunanji politiki zahteva, da germanst-vo premaga slovanstvo, mora to pri mnogoterih .narodih podreti vero v pravilnost naše zunanje politike. To geslo si je prisvojilo tudi n e miško Časopisje, z največjim veseljem pozdravlja vse, kar v, naši zunanji politiki kaže ost proti Slovanom. Rusija ne more biti posebna prijateljica monarhije, ker smo v taki levtropski konstelaciji, da nam Rusija, ne more biti prijateljica. Rumunijo reklamira avstro-ogrska politika samo za to, da se zaključi, obroč, falango proti Slovanom. Naše razmerje z Italijo si predstavlja ta nemška' javnost tako, da naj. tudi Italija pomaga nemštvu z vsemi močmi v boju proti Slovanom. To vodilno misel naše zaveznice Nemčije so sprejeli od nje za svoje geslo tudi naši primorski Nemci, kar nam kajžejo njihove zveze z Italijani proti Slovanom, ki so se že dovolj jasno pokazale.
Smotri prave, zunanje politike in naloga Jugoslovanov.
Namen naše zunanje politike gotovo ne more biti ta,. da bi vodila boj proti Slovanom. Ako bi se to zgodilo, potem bi morala večina prebivalstva nastopiti proti svojim lastnim bratom., 'Popolnoma nepravdno je, da smatra nemška javnost državne interese in interese germanstva vedno za identične. Velika napada ministrstva za zunanje; zadeve in njegovega časopisja je tudi, da se ti faktorji nikdar dovolj jasno ne izrazijo, da niso vita(lni interesi države identični z vitalnimi interesi nemštva in da se ne more glasiti: boj nemštva proti slovanstvu. Smotri naše zunanje politike morajo biti, da se ohrani država v notranjosti krepka in da se omogoči njen gospodarski in kulturni razvoj na zunaj» Jugoslovani vedo, da
imajo v državi to nalogo, da ostanejo ob Idriji trdna zaslomba Habsburžanov in da odpro pot za prijateljske odnošaje z balkanskimi državami.
C. kr. šolski svet in pouk slovenščine.
V	eni izmed zadnjih številk smo po zaslužpnju osvetlili, kako pristransko postopa naša najvišja šolska oblast v deželi s poukom slovenskega jezika na šolah ob jezikovni meji. Na podlagi dejstev smo dokazali, da ne zadostuje c. kr. šolski kot nadzorovalni oblasti o zmožnosti poučevanja slovenščine posameznih nemških in nemšlkutairsikih učiteljev mnenje dr žar vnih komisij, ampak mnenje raznih kramarjev po naših trgih. Najbrže so Marbežani prvi v tem oziru, da njihovo sodbo tako respektira c. kiC deželni šolski svet z ekscelenco Claryjem na čelu. Za njimi pa pridejo gotovo na vrsto Še, druge nemške klike po naših trgih in mestih, ako se ne bo odločno protestiralo na pristojnem mestu proti tem najkanam. Slučaj u-čitelja Morda v Marbegu ni namreč prvi tak slučaj.
V	župniji' Sv. Jernej nad Muto poučuje že šesto leto na tamkajšnji ©norazrednidi Nemec Klöckl. Sola je po naključju zapisana za nemško. Poučevali pa so do leta 1909 vedno učitelji Slovenci oba deželna jezika iz enostavnega vzroka, ker niso mogli z nemščino izhajati. Vsi otroci namreč razumejo slovensko, nemško pa komaj desetina- Večina otrok pa je trdnih slovenskih starišev. Ljudstvo in šolske oblasti so bile zadovoljne s to šolo. Leta 1909 pa vsilijo šoli marbeški Volksratovci trdega Nemca. Lahko si fe misliti, kak položaj je nastal. vsled tega v sicer mirni župniji., Otroci niso razumeli učitelja, učitelj pa ne otirok. Ko sta storila krajni šolski svet in všolana občina odlpčne postavne korake proti tej nezaslišani krivici, so se izgovarjajte Šolske oblasti, da je to samo prehodno stanje, ker j,e učitelj samo začasno nastavljen. Ob enem pa so ravno tiste oblastni-je rešitev prošenj, za preureditev, jezikovnih razmer zavlačevale in je še zavliaeujejd. Ko sta se obe korporaciji pritožili pri c. kr. deželnem šolskem svetu zaradi zavlačevanja, je temu zadostovalo, da so Marbežani izjavili, da učitelj zna za silo slovenski! f/To je velika neresnica. Kdo je učitelja, izprašal iz slovenščine? Morda komisija Schober & Co. v Marbegu ? Od koga in od kedaj ima ta klika to pravico? In zakaj se ozira c. kr. šolska oblast na njihovo mnenje ?
Ker vodnemu drezanju še ni bilo konca, so to službo razpisali v stalno nameščenje po dobrih štirih letih. Vendar je bilo še tedaj prehitro za njihove nakane, kakor se kaže. Krajini šolski svet se je enoglasno izrekel za slovenščine zmožnega učitelja. Tudi trije Nemci, udje krajnega šolskega) sveta, so glasovali za ta predlog. Tega šolska oblast ni mogla prezreti. Ker sedanjega učitelja Klöckjja le težko potrdijo, Slovenca dati nočejo, so pa kar pustili vso to zadevo pri miru. Že nad leto dni je, ka|r se je služba razpisala,1 in kljub drezanju od različnih strani ni nobene rešitve, Ali je to tista ^nepristranost“ in „dobrohotnost“ o apr am 'Slovencem, s katero se tako rada ponašal naša najvišjia šolska oblast z grofom Claryjem na čelu? Ali bi bilo še v kaki drugi ustavni državi mogoče kaj takega?!
Drezanje raznih faktorjev je pa le nekaj pomagalo, pa samo na videz. C, kr„ deželni šolski svet namreč ne verjame občini in krajnemu šolskemu s vertu, da so res take razmere na onddtni šoli, da učitelj ne razume otrok in otroci ne učitelja. Odločil se je le k „energičnemu“ koraku. Pred dobrim pol letom se je sklenilo, da naj šolo obišče deželni šolski, nadzornik Tumlirz ter naj razsodi, 'koliko zna učitelj slovensko in koliko otroci nemško,. Da deželni šolski nadzornik ne zna slovensko in da torej ne bo sodil učitelja, temveč otroke, to je seveda zopet štajerska Specijaliteta naše naučne uprave! Tudi ta neznanska . naglica, da se ne more priti iz Gradca v hribovski St, Jernej v dobrem pol letu, tudi ta ima svoje tehtne vzroke. Učitelj Klöckl je dober prijatelj majr-beških siidmarkovcev ; -saj dobiva vsak mesec ravno po njih znatno podporo Südmarkje. In tako je naselil v zadnjem času s pomočjo Südmarke devet otrok nemških sirot pri raznih kmetih v St. Jerneju. Ti otroci obiskujejo šolo in naj rešijo pred deželnim šolskim nadzornikom nemški značaj šole!
Priznati se mora-, dat nakana ni slaba, Vsiled tega že naprej vidimo, kako bo razsodil nemški šolski ; nadzornik, če vendar le pride enkrat Še v tem Stoletju v St. Jernej. Pač pa odločno zahtevamo, da ne bode pogledal samo šole in zaslišal samo učitelja, kakor to dela Storing, ampak da bode poklical k sebi tudi stariše in ude občine in krajnega Šolskega sveta. Ako pa bodo zopet kakšne mahinacije učitelja in Marbežanov ob tej priliki, bomo zaropotali drugače in drugje, če prav ne bode moglo biti morda posebno ljubo ekscelenci grofu Claryju.
Znano n a [m je dovolj, s kak© naglico se dela, kadar gre za ponemčenje kake slovenske šole, Ü, tam je v par mesecih vse gotovo, tu pa traja že šesto l,eto, ker gre za pravico in drobtinico slovenske^ mu prebivalstvu. Ne bi se Čudili, če bi v \,Naredbe-nem listu“ izšla razmeram primerna sledeča odredba na vse podrejene oblasti:
„»Vsi okrajni (mestni), krajni Šolski sveti in pa vsa Šolska vodstva se opozarjajo, da imajo od sedaj Marbežani pravico soditi učiteljstvo o znanju ' In o
zmožnosti' pouka v slovenščini. Dotičnikom se je o-brniti v svrho izpita na kateregakoli marbelškega trgovca, zlasti pa na Schobra. Učitelja Klöckl in pa Mord sta že srečno prestala tak izpit.“
Maše prireditve.
Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu.
Dne 24. maja je bil shodS. Kt Z. Skoro vsi moi-ški iz fare in mladeniči so bili na shodu, katerega je vodil vrli župan Detečnik. 'Pcjslanec dr. Verstovšek je obširno poročal o deželnem in državnem zboru, o nakanah alvstrijske vlade glede § 14, o nevarnostih, ki nam vedno pretijo od Rusije in Srbije, o raznih gospodarskih zadevah in ' važnih postavah. Župan se zahvalil poslancu za njegovo delovanje in mu izreka v imjenu volilcev popolno zaupanje. Vprašali so še kmetje poslanca za razne nasvete in pojasnila. Zi živijoMklici zaključi nato gospod župan zborovanje.
Vurberg.
-laven političen shod S. K. Z., ki se je vršil dne 21. t, m. v Vurbergu pri Ptuju, se je jako dobro obnesel. Zborovalcev je bilo nad 850, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja gospodaj deželnega poslanca Ozmeca o delovanju v deželnem, in gospoda državnega poslanca Brenčiča o delovanju v državnem zboru. Shod je spretno vodil g. Janez Kreft, veleposestnik iz Grajene, ki je ob koncu zborovanja pozival navzoče, da se -sv. očetu, kakor tudi presvit. vladarju zakliče trikratni ^živijo!“, kar so zborovalci z. velikim navdušenjem štoriji. Mladenič Felicijan predlaga resolucijo, katera je bila enoglasno sprejeta in v kateri se izreka popolno zaupanje gospodoma poslancema, kakor tudi vsem drugim poslancem naše
S.	K. Z. Nadalje zborovalci zahtevajo, da se v vseh uradih na Spodnjem Štajerskem nastavijo slovenski ur ajdniki, kateri edini bodo ljudstvo pravilno razumevali in koristno zastopali.
Teharje..
Mnogo delavstva je v naši župniji. Socijalna demokracija skuša vlovitl v svoje mreže naše delavce in delavke. Da* se to omeji, se je iz vrst delavstva izrazila želja, po ustanovitvi skupine J. S. Z. In včeraj, dne 24. maja, se je po ranem cerkvenem o-praviiu vršil shod J. S. Z. Udeležijo se ga je krog 100 ljudi iz raznih stanov. Govorila sta državni in deželni poslanec dr. Benkovič in urednik Fr, Žebot. Po govorih se je vpisalo v J, S. Z. izredno lepo število članov in je skupina ustanovljena. V odbor so izvoljeni: Škorjanc Anton-,; predsednik; Mastnak M., podpredsednik; Horvat Franc, Magagnile,; Kovač V., tajnik; Žohar Avgušt in Mohorčič Marija, odbornika; Sinko Franc iri Koren Anton, člana najdzorstSva. — Diobromisleči delavci in železničarji, skrbite, da bo naša skupina močnejša, kot organizacija socijalnih demokratov! Pridobivajte ude!
Trbovlje..
Zborovanje J. S. Z. v Trbovljah se je vršilo v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne, ob udeležbi, kakor sp do sedaj bile le redke pri nas. Dvorana nagega Društvenega doma je bila skoro premala za udeležence, posebno iz vrst rudarjev. Poročal j|e poslanec dr. Benkovič, govoril je tudi domači gospod župnik, oba burno aklamirana. Navzoči socijalni demokrätje so enega poslali v boj, toda umaknil se je iz pozori-šča do kosti blamiran. Predsedoval je starosta J. S. Z. Zupan.
Šoštanj.
V nedeljo, dne 24. t. m., se je vršil pri nas takoj po prvem sv opravilu v cerkveni hiši dobro obiskan shod J. S. Z. Na shodu je govoril okrožni delavski tajnik 'Vekoslav 'Zajc iz Maribora. Navdušenje bilo tako veliko, da ie že ta dan ! pristopilo več članov k J. S. Z.
'IPfe • j* v •	t i
Politični pregled.
Delegaci jsko zasedanje.
V seji avstrijske delegacije se je v petek, dne
22.	t. m., oglasil k besedi delegat dr. Waldner in takoj v začetku pripomnil, da; se hoče boriti za koroške nemške pravice in nastopiti proti izvajanjem slovenskih delegatov. Dejal je v tem svojem obrambnem govoru,i da je za sodnika ugodneje (!’), če se vrše sodnijske razprave med Slovenci v nemškem jeziku, in s tem zop,et seveda nehote povedal, kako škandalozno se ravna na koroških sodiščih s slovenskim jezikom, ko uradniki ne razumejo jezika, ki ga ljudstvo govori. In Še nekaj za vseučillijškega profesorja posebno značilnega je izustil dr. Waldner, ko je dejal, da je slovenski jezik na Koroškem samo neko narečje (!), ki se bistveno razlikuje od novega slovenskega jezika. Vprašamo učenjaka, dr. Wald ne rja, ,ali se Švabsbi dialekt bistveno razlikuje od nemškega pisnega jezika, oni švabski dialekt, ki ga Waldner gotovo ne.razume, če bi sei mu tudi dajo 1000 kron? Naravnost nečuveno pa je njegovo natolcevanje (V besedah, s katerimi trdi, da smo Slove n rji nevarni (državni element in da so med nami, aspiracije po preobratu monarhistične državne oblike ! Povemo mu, da, če bo on s takimi neresnicami branil ilvOje nemštvo, da ga čisto gotovo ne bo pripeljal do zaželje-nega cilja, kajti mi, na katerih strani je pravica in resnica, bomo enkrat sigurno zmagali.
Naša zunanja politika In nemški državni zbor.
Naši nemški diplomate se večkrat sklicujejo na Nemčijo, češ, tarn gori v Berolinu odobrujejo našo politiko. Mi delamo v zvezi z Nemčijo itd.. (Toda debata, ki se je bila razvila te dni v berolinskem državnem zboru ravno o naši politiki» je naravnost u-ničevalna. Nikdo ni zagovarjal grofa Berchtolda in njegovih del, niti vladni zastopnik ne. Poslanci pa so po veliki večini vsi obsodili naišo zunanjo politiko ip jo označili kot napajčno. Posebno so se odlikovali v tem poslanci Wendel, Gotheim in še najbolj princ Schönaich, ki je brezobzirno razmrcvaril še zadnji Berchtoldov ekspoze. Toda o tem naši nemški listi po večini previdno molčijo!
Italija proti Avstriji gle.de na Albanijo.
Italijani so zopet srečno našli hvtaležen predmet, da nadaljujejo ostro svojo kampanjo proti Avstriji. Ta predmet je Esad paša, ki jim je postal kar čez noč velikanski junak, za (kojega čast in življenje boriti se, je patrijotična laška dolžnost. Kakor na komando vpije vse italijansko časopisje in r pomiluje in čestita Esadu, f da se je še rešil) o prafvem času. Ako čitamo vse te članke, ki se toplo zavzemajo za albanskega veleizdajalca, pridemo nehote do zaključka, da je bil Esad paša zastopnik Italije in da se je s tem, da se ga je Še o pravem času odstranilo, zgodila italijanskemu narodu strašanska' krivica. In dalje zatrjujejo vsi italijanski listi, da do sedaj ni Še niti (enega, ki naj bi izpričeval in dokazal Esadovo krivdo. Zlasti milanski časopisi napadajo silno ostro Avstrijo in trdijo direktno, da knezi Viljem sploh ni ukazal aretacijo Esad paše, temveč da se je zgodilo to po tujih avstrijskih vplivih, katerim so nasedli — nizozemski oficirji. Esad pašai da jej italijanskim političnim krogom sam izjaviji, ' da je le žrtev od Avstrije inspirirane takozvane nacionalistične stranke in pa nizozemskih oficirjevi. Dalje dolže italijanski listi avstrijsko diplomacijo,; da je intrigirala proti' E-sa/d paši samo radi tega), da se iznebi tako nevarnega nosilca italijanske politike v Albanije. V italijanski zbornici je bila, dne 22. t. m. albanska debata tako ostra, da se gospod di San Giuliano; ni upal odgovoriti na vložene interpelacije radi sedanjih homa-tij v Albaniji, ampak se je revež opravičil z boleznijo. Afera Esad paše jasno kaže, kako velik je sporazum med Avstrijo in Italijo v zadevi Albanije.
Socijalni demokratje. proti krščanski vzgoji.
Cel teden je trajala vi bajdenskem deželnem zboru šolska debata in konec Vseh koncev je, da so socijalni demokratje in liberalci sramotno pogoreli. Liberalni predlog namreč, ki j;e hotel ljudsko;š|alskim u-čiteljem dati na prosto, ali hočejo poučevati verouk, ali ne, ta predlog je bil z večino glasov odklonjen. Največ zaslug za to 1 si je stekel; badenski minister za uk in bogočastje dr. Böhm, ki je energično izjavil, da ljudstvo tega ne mara, jda mu je to zoprno. Proti rdečkarjem obrnjen je dejajl: (Principijelno ne bom trpiel, da se vtepe v naše Šole protiverski duh. Pesmica „(Sveta noč, blažena noč“ oznanja vsakemu otroku srečen mir. Vi pa sramotite to pesem. Imejte me za reakcijonarja ali ne,, meni je vse eno! — Moške so bile tudi besede o potrebi verske vzgoje, ki jih je naglašal: „Jaz sem mnenja, da je Šola za u-čence in da se morajo učitelji ravnati po potrebah učencev.“ Iz tega sledi, da oni, ki izjavlja, da noče ali ne more versko poučevati, ne spada v Šolo, da se torej liberalni predlog mora odkloniti.
Poštna zveza med Avstrijo in Bolgarijo.
Med našo in bolgarsko državo,1 se je sklenila širša poštna zveza. Tarif za pisma je znižan v Bolgarijo od 25 v na 15 v.
Dr. Kor§šes odgovarja dr. U/aidnerju.
Kakor smo zgoraj poročali, delegatu Idr. Wald-nerju ni posebno ugajal sredin govor dr. Korošca. Na sila neumestna njegova izvajjanja je odgovoril delegat dr. Korošec v sobotni plenarni seji sledeče: Res je, da je na Koroškem narodnostni boj vedno večji. Koroški Slovenci se vedno bol| zavedajo svojega naroda in narodnosti. Ni pa res» da bi v deželi ali izven nje' se hujskalo k sovraštvu proti Nemcem. Res pa je, da Nemci, ki pridejo izven Koroške na Koroško, ne privoščijo koroškim Slovencem pravic. 'Slovenci nimajo niš proti temu, da se v šolah poučuje tudi nemščina, ja ne na ta način, kot na Koroškem v takozvanih koroških utrajkvistijčnih šolah, kjer je učni jezik že v tretjem mesecu pouka nemški. Otrok mora biti prej primerno predizobra*en, da more slediti pouku v drugem jeziku. Voditelji Slovencev ne goje nobenega sovra,šitvta do druge narodnosti na Koroškem, zahtevajo samo, da se Slovencem na Koroškem da prajvica., 'Delegat dr. Waldner je govoričil tudi o rabi slovenščine pri sodiščih. Raba materinega jezika pri sodišču je narodna pravica, narodom zajamčena po državnih osnovnih zakonih, ki je pri pr'avoreku velikega pomena in pri slojih, ki ne obvladajo popolnoma nemškega jezika, ne-obhodno potrebna. Kljub temu pai se tej pametni zahtevi Slovencev noče ugoditi, in sicer sedaj v zadnjih letih, odkar stai merodajna minister Hochenbur-ger in pri graškem nadsodišču vitezi pl. Pitreich. Od leta 1908 tam ni več v rabi slovenski jezik, slovenske tožbe se več ne rešujejo. ' (M, ki se hoqejjo poslužiti svojega matjernega jezika, morajo utihniti in so kontumaicirani. To so tako neznosne razmere, da morajo omajati pravni čut med ’ narodom., Slovenci zato pozivamo vlado, da stori pr,ej kot mogoče konec
tem ne vzdržljivim razmeram. Kar, se dostaje' novo-slovenskega jezika in dr. Waldner jevega očitka, «da kmetje novoslovienščine ne razumejo,. je vendar samo po sebi umevno, da so posamezna narečja od pisnega jezika nekoliko različna; to veljia ravno tako za nemščino, kjer posaniezni dialekti s pisnim jezikom tudi niso identični, (Takozvani novoslovenski jezik je upeljan v šolah, v kurzih za sodnijske uradnike ’ in tudi najbolj zagrizeni sovražniki 'Slovencev na Koroškem se pri agitacijah in oklicih ria ljudstvo poslužujejo novoslovienskega jezika.
Delegat dr, Waldner je tudi dejal, da sta delegata dr. Šušteršič in govornik pač poudarjala zvestobo njujine stranke do dinastije, nista pa nič povedala o zvestobi do, monarhije. Dr. Waldner pa le naj bo popolnoma pomirjen. Govornik In njegovta stranka nastopata, kar se tiče sedanjega obsega monarhije» vedno za mogočnost tega obsega in bosta vedno nastopala; kar se pa tiče forme (države in dorme monarhije, tedaj pa ni v delegaciji pač (jzvzet je morda dr. Waldner) nikogar, ki bi bil z obstoječijmi razmerami zadovoljen.
Raznoterosti.
Vladarjevo ' zdravje. „Korespondenca Viljem“ poroča: Ker so kataraiični pojavi v bronhij ah le še prav malenkostni, splošno, počutje, moči in (tek popolnoma zadovoljivi in. ker sobotni tričetrturni sprehod na prostem cesairju ni nič škodoval, se ne bodo izdal jali več uradni buletini.
Dr. Friderik Pacak f. Dne 23, t. m. je v Pragi umrl bivši minister za Češko, dr., Friderik Pacak v 68. letu svoje starosti.
Vojaški dopusti na Štajerskem. Tretje korno in domobransko poveljstvo na|zna(nja, da so se določili letošnji poletni vojaški dopusti za dobo žetev pri infanterai, lovcih, artileriji in pri težki havbični diviziji za čas od 28. junija do 18, julija«
Ljubljanski dramski ensejnhle na svojem gostovanju pod vodstvom režiserja Milana Skrbinšeka na Štajerskem. Imenovani ensemble, ki prične dne
28.	t. m. svoje gostovanje po Kranjski1, Koroški in Štajerski, pride k nam s prvim dnevom prihodnjega meseca, to je na binkoštni; pondjbljek, dne 1. junija, ko priredi svojo prvo predstavo v Mariboru in igra nato še v vseh naslednjih štajerskih’ krajih: v, Ptuju, Ljutomeru, St. Juriju, Celju, Vranskem, Žalcu, Trbovljah, Zagorju in Krškem.
IX. avstrijski vinorejski kongres se bo vršil letos od dne 5. do dne 18. septembra v Gorici. Istočasno s kongresom, na katerem se bodo razpravljala vprašanja, ki so največje važnosti za vinorejo in za vinsko trgovino, se priredi tudi! razstava grozdja, vinarskih in kletarskih strojev ter 'tozadevnega orodja, skupno z javno vinsko pokušnjo goriških Vin. Nameravani so tudi razni poučni izleti Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru, Gorica), deželni dvorec. Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti1 le znanstveni zavodi. Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna jurija. Sestava jurijje in razdelitev daril se objavi pozneje. Pripravit alni odbor sestavi seznam razstavljenihpredmetov ;	v
njem se navedejo imena le onih raizstavjjalcev, ki se pravočasno priglasijo. Razstavljalci, ki želijo; objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev ! k udeležbi.; Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opra-vilniku. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov1, ki so namenjeni za razstavo.
Nostrifikacija rimskih bogoslovnih doktorskih diplom. Avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastja je dne 16. marca letošnjega leta odledilo, da smejo teološke fakultete tudi brez do sedaj predpisanega posebnega ministrskega dovoljenja pod navadnimi pogoji (zrelostno spričevalo, dovršene bogoslovne vednosti, disertacija in en rigoroz) rimske doktorske; diplome nostrificirati. Rimski zavodi, ki podeljujejo te doktorske diplome in ki pridejo v poštev, so: Grego-ri(anska univerza,, rimski seminar pri sv. Apolilinaj-ru, Collegium Urbanum de propaganda fide in sedaj tudi Collegium Angelicum dominikanskega reda. — Mlini^tnstvo pa podeljuje z ozirom na izredno znanstveno delovanje posameznih kompetenfcv:1 še posebne ugodnosti.
Štajersko»
Slovenci! Slovenke! Dne 7, mnija velika slavnost slovenske Straže v Pobrežju!
Crna Gora pri Ptuju.. Letošnja petstoletnica romanja h Gorski Materi božji daje ljudstvu povod, da letos še v obilnejšem številu roma na Goro, nego druga leta. Včerajšnjo nedeljo se je v starodavnem Marijinem svetišču zbralo na tisoče ljudi; prišlo je 12 procesij. Blizu 2000 ljudi je sprejelo sv. obhajilo. To spričuje, da je že mnogo ljudi pridobilo popolni odpustek, ki je dovoljen pobožnim romarjem Gorske sv.. Matere in ki ni omlejen na gotovi čas, temveč se more dobiti vsak čas v celem letu. Nabin-koštno nedeljo, dne 31. majnika, ' bo zopet cerkvena slovesnost na, Crni Gori. Ustanovila se bo namreč Marijina družba, za mladeniče in deklelto. V to svr-ho bo imel ob 10. uri predpoldne cerkveni govor dr. Hohnjec.
Št. Janž na Dravskem polju. Na binkoštni po-, nedeljek, dne 1, junija, se bo pri nas ustanovila mladeniška zveza in tudi dekliška zveza lin hkrati se bodo izvijšile potrebne priprave; za i ustanovitev podružnice Slovenske Strabe. O, teh novih organizacijah bo govoril prof. dr. Hohnjec, ki bo tudi pri poznem predpolda/nsMm cerkvenem opravilu imel pridigo. Po večernicah pa bo ljudska veselica z zanimivim sporedom.
Ljutomer. Shod S. K. 7\.. se vrši na binkoštni pondeljek, dne 1. junija,, takoj po ranem cerkvenem opravilu (ob 548. uri zjutrajj). Ce bo lepo vreme;, se vrši shod v Seršenovem logu, v slučaju slabega vremena pa v Seršen ovih gostilniških prostorih. Na tem shodu govorita državna in deželna poslanca gospoda Ivan Roškar in dr. K ar JI Verstovšek. (Somišljeniki, vsi na shod!
Ljutomer. Za zadnjo dirko na Cvenu so bili nabiti večina samo nemški lepaki. Čudno, dirkalsko društvo pa je v rokah (baje)1 zavednih Slovencev.
Cven pri Ljutomeru. Tukaj je umrla kmetica Mica Slavičeva v 65. letu svoje starosti. (Rajna je bila zelo priljubljena' daleč na okrog zaradi svoje veselosti in gostoljubnosti. Saj je pokojni g. P. Skuhala tudi o nji pel v pesmi t„Na Qven“: „Tam pana peči — mastna gibanjca, Polekj je krapca dva — sline ml delata, Mica Slavičovia — nan jih že reže, Polek zahuška si — glasno („juhe.1“1
Maribor. Protestanti imajo svoje novo pokopališče na Teznu, ki se je dne 21. t. m. slovesno blagoslovili. Na njem Je bil prvi pokopan Slovenec, in sicer dne 21. t. m.i umrli ' 13 meseqöv stari Ervin Strgar.
Maribor. Pri včerajšnji konjski dirki na Teznu pri Mariboru je prišel prvi do dii j a Marko Slavič iz Ključarovec s svojim konjem i„Nada“ in sicer v 3 minutah 43 sekundah; drugi Miha Filipič iz Stare-Novevasi z „(Jopičem“ v 3 minutah '52.4 sekundah; tretji Alojzij Jelen iz Lukavcev z .jMijolko“ v 3 min. 53 sekundah.,
Studenci pri Mariboru. Včeraj, dne 24. maja, popoldne, se je ustrelil pekovski pomočnik pri gosp. Mulecu, Vincencij Kralj. Vzrok tega samoumora ni znan.
Podova pri Mariboru. Dne 21, t. m. je umrla soproga tukajšnjega trgovca, 341etna M, Novak. Prepeljali so jo v Maribor.
Celje.. Ljubljanski igralci igrajo v Celju v nedeljo, dne 7. junija, v torek, dne 9. junija in v četrtek (praznik) dne 11., junija 'in sicer iste igre in v istem redu, kakor v Mariboru. — V pondeljek, dne
8.	junija, se igra na Vranskem burka jMaks v Škripcih“, v sredo, dne 10. junija, pa v Žalcu.
Ostrožno pri Celju. Gostilničar Mihael Zagode na Ostrožnem je bil že od leta 1912 sem večkrat o-kraden, ne da bi se bilo posrečiloi priti tatu na sled. Ukradenega mu je bilo mnogo blaga,( kakor vino), kokoši, denar v gotovini itd. Skoda znaša čez 300 Dne 20,. t. m. se je pa orožnikom končno posrečilo, izslediti tatu v osebi hlapca Janeza 'Oigriric, doma iz rogaškega okraja- Ukradene predmete je prodajal J. Ogrinc bližnjim sosedom, vsjed česar se bodo morali še tudi ti zagovarjati pred sodnijo. 'Ogrinca so izročili sodišču.
Slovenjgradec. Na binkoštni pondeljek se vrši v Narodnem domu v Slovenjgradcu ob pol 4, uri popoldne shod S. K. Z. Govorita poslanec Pišek in u-rednik Žebot. Kmetje iz Staregatrga, Podgorja, Pah meč in Legna na shod!
Hmelj.
Popraševanje po hmjelju na hmeljsktem trgu v Žatcu je v. pretečenem tednu zopet nekoliko pojenjalo ter se je na dan pokupila povprečno le malenkostna množina hmelja, oziroma poprodajla,, in sicer hmelj srednje kakovosti za ceno Od 240 do 260 K. Nekaj bal hmelja prima-kakovosti se je celo prodalo po 275 do 284 K. Razpoloženje je docela mirno, čeme se zopet nagibajo v prid kupcev. Cene žatečkega hmelja brez razlike kakovosti so se gibale med 240 do 284 K per 50 kg. Tujega hmelja se ni prav nič poprodalo in so bile cene le nominalne. Končno razpoloženje je zelo mirno.	j ;
Vreme je toplo in ugodno. Vi nasadih, ki so bili rano obrelzani, se rastlina prav* dobro razvija in je že ponekod dosegla visočino 2 metrov. Pozneje obrezane nasade pa nadleguje bolhač. Ce bo ostalo to vreme trajno ugodno, se morda tiidi ta razlika kmalu zjednaču V, nasadih, ki Še v laustem letu niso bili zdravi, je rastlina zelo slaba ter je zaostala v rasti za celih 14 dni.
Vreme v naši Savinjski dolini v pretečenem tednu ni bito hmelju posebno ugodno, ker je bilo zelo spremenljivo, hladno in mokro, tedaj za razvoj rastline neprimerno. Na hmeljskih nasadih ni opaziti Še Škodljivcev. Toplega vremena je nujno potreba»
III 11 UH II UHM .....
Bay-Rum s konjičkom
Iz tovarne Bergmann & Comp., Detin ob Labi
je in ostano vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje iuskavost, zabran jnje predčasno osi ve! ost in izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4'— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfame ri ja h In brivnicah.	!
Pposim poskusite I
%
Izborne sadne izvlečke soka za brezalkoholne pijače kot: breskovec, jagodovec, malinovec, limonovec in jabolkovf c liter po K 150. Zadostuje za najmanj 10 litrov zelo okusne pijače priporoča s spoštovanjem
Josip Serecy Maribor,
Tegethof-ova cesta 57.
Zdravstveno priporočeno !
Samoprodaja brezalkoholnih pijač. Preprodajalcem popust.
A. WesJak, Maribor
„Pri žeiezici“
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Velika izber
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Sprejmem
2 trgovska pomoćnika
katera imata najmanj 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razven nòne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Iv. Ravnikar :: Celje.
Točna nostrežtia
Dobro. Po ceni
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Todi na obroke I Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remo&t.-ura E 3*50 Pristna srebrna nra K 7*— Original omega ura K 18*— Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani K Srebrne verižice K
Večletna jamstva,
i — 3 — 2*— 2*—
Nasi. Dietinger
Tiieod. Felrabach
urar in očalar Maribor, fiosposka allea 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Agitirajte za „Stražo...
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. |g| in kralj, apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 2i.i4e dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. julija 1914. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Darajn, III., Vordere Zollamt strasse 5, v loterjskih kolek'urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavržh in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan, V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti I
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikovi
M. Dobravc,
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenah.
Krojač ali čevljar,
Ki bi imej veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stajlišče. Vprašanja in ponudbe na Slov. Stražo v Ljubljani.
ličimo boljšega vpekijenca,
ki bi se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
Obrestuje Hranilce vloge pc
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
Turške srečke!
6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih : 400.000,	400.000,	400.000,	200.000,	200.000, 200.000.
Vsaka srečka mora zadeti!
POZOM	Prihodnje žrebanje:	1, junija.
Mesečni obrok 6 kron.
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“
Valentin Urbančič, Ljubljana 4.
Prva porenjsha razpošiljglna Iv. Savnik Branj 16B
Samo 10 K
razpošilja najceneje in najboljše : sukno, volneno blago, kambrike, partiate, platno, hlače-vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini lobec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz šifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh.
Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
Zahtevajte gratis vzorce za ženske in moške obleke !	meseca avgusta
Solidno, vgledno domače podjetje! SrovŽanf^enik!
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju I
registrov®?!® mtìrups z ittom. zavezo
¥ lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška testa 9,1. nadstr.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.