277. fttevilka. Ljubljana, čctrtek 2, decembra* XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NflROD. Ishaja vsak dati, izvzemši ponedoljke in dneve po praznikih, ter volja po puiti prejeiimn za Hvatro-u^erske riežcle za ćelo teto Iri #!., z» pol letu H ^1. U ćetrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brex pošiljauja na dom za ćelo leto 13 gld., *za ćetrt leta 3 g\(l. 30 kr., za on niesec 1 tfld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za Ćetrt leta. — Za tnje dožele toliko već, kolikor postnina iznaša. — Za gospodu nćitnl jo na ljudskih đolah in M dijake velja z nizan a cena in »icer: Za Lj obijano za Ćetrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeinati za ćetrt letu 3 jjold. — Za nznariila »o plaćice od četiiis'opne petit-vrate 6 kr, će se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se triknit »ti vcćkrat trnka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopiai »e ne vraćaju. —U re«l ni Št vo je v Ljubljani v Frano Kolnmnovej tiiđi at. !i „gludaliSka ntolba". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naroćtiine, reklamacijo, oztianila, t. j. administrativne atvari, je v „NarotJnej tiskanu'" v Kolinanovej hiSI« Iz državnoga zbora. Z Dnnaja 30. nov. jlzv. dop.j Nenavadno pozno začenja državni zbor letos svoje zasedanje, tako, da pred praznik i mu ne bode mogoče kaj posebnega dodelati. Zlasti državni proračun, katerega ima denes finančni minister Dunajevski predložiti zboru, Ostane »pet nerešen in treba bode dovoliti trimesečni provizorij. Poslanci so se zbrali od vseh vetrov v precej popolnem števiiu, a obraz zbornice je »premenjen vsled volitev na Gornje-Avstrij-akern in Bukovini nasej većini na korist. Ne bode se, kakor v posledtijej sesiji, vsak čas bati, da nasprotniki dobe večino, će slučajno jednega ali dveh desničarjev nij v seji. Sinoči je klub desnega centra pod II o-benwartom imel svojo prvo sejo. Predstavili so se novi poslanci in klub šteje zdaj (>4 lldov, je tedaj za (5 udov p om nozi 1 se inje jiajuiočnejši od treh klubov desnice. Voiitev predsedništva iu udov izvrševalnega odbora je bila na prihodnjo sejo odložena, ker je še mnogo poslaucev manjkalo. Sklenilo se je, da Jtlub pritrdi postavi o davku za žganjetočarje, ki je denes na dnevnem redu. Dr. Vošnjak je izreke! v klubu željo, da bi se v klubu pogovarjalo o sedanjem po-litičnem položaji in o delovanji vlade ob ćasu, ko državnega zbora nij bilo skupaj. Predsed-nik grof llohenvvart je menil, da se naj to zgodi v prihodnjej seji, da bode več udov lehko navzočnih. IzvrSevalni odbor (exekutiv-com t<;) ćele desnice je tuđi včeraj imel sejo in se zlasti o predmetih, ki so na dnevnem redu prve aeje, pogovaijal. Finančnega ministra nij bilo k seji, pa se tuđi nij pričakoval. Nainesto Dunajev-skega, ki je bil dozdaj v odboru, prišel je dr. Čerkavski. Sloga moj vsemi tremi klubi je popolna, zato judovski listi ves svoj žolč izlivajo na Poljake, ker jim nečejo usluge storiti, da bi se ločili od svojih dozduujili zaveznikov. 0 gorenjskih gozdnih stvareh smo prejeli spet sledeče pismo: Blagorodni gospod! Ker botlo naši poslanci te dni na Dunaj šli in inenimo, da bodo zarad gozdnih razrner pri vladi vondar kaj vpra.šali, naj tuđi stanje Zgornjih Gorjanov nasproti industri jalne mu društvu opišemo. Predno pa prifinerno, vas prelepo prosimo, da bi to pismo gospodu dr. Vožnjaku ali g. Klunu pripoiočili, ker imamo do teh poslancev najveC zaupunja. Če bi se želelo ae kaj poizvedeti, prosimo, da se na Andreja Kobava, posestnika v/gornjih Gor-jah hiš. št. 28 obrnete. Stvar je pa ta: Oblina Gorje ima gozde, kateri so uže od leta 1795 lastnina post'stnikov iz Gorij, Vi^elnice itd. Ilcsnica, da je temu res tako, se labko s pismi, katera imamo v roki, dokaže. Ti stari gozdni deli so hlizti naših domari j; lepo zaraščeni in imajo dobra pola, po katerih se les, listje itd. spravlja. Ti gozdi me-rij'o okolo 70 oralov, menili smo, da so zmi-rom naža last, pa smo se jako inotili, kajti kranjsko inditstrijalno društvo nam jih je vzelo! — Mesto teh gozdov nam je pa kranjsko industrijalno društvo gozd v nekem grabim dalo. Gozda v tem grabu u so vračunili okoli 80 oralov, kar [ni nij res, kajti samo kakili deset oralov ga je, kateri je toliko zarašćen, da bi se moglo kuj koristi iz njega imeti. Drugi svet je večinoma gol, sem ter tje z mla-dimi srnrekami zaraSčon. In ta goli kamniti svet nam je komisija kakor gozd zaračunila in visoko cenila. Ako bi bilo pa tuđi vseh 80 oralov za-raščenih, nam ta go/d ne more nič koristiti, ker nema pota, po katerem bi mogli les spravljati. Izvedena' so se uže prepričali, da bi pot iz tega gozda 4 — 50O0 gld. veljala, kajti mo-goCne skale bi se morale razstreliti in globoke jame zravnati. In ko bi bila tuđi pot gotova, razdirala bi jo vedno voda, ker bi morila iti po grabnu sem ter tje prestrmem in Autnatim. Izvedenci so djali, da bi troski za popravljanje te poti več stali, kakor je ta gozd vreden, če bi prvotno pot industrijalno društvo samo ustanovilo. Nastane torej vprašanje: Po katerej postavi nam je kranjsko industrijalno društvo naše blizu sto let stare gozde vzelo in mesto njih one v grabnu dalo. Iz tega je razvidno, da smo zatirani. Ču'Ino je, da ne dobomo nikjcr pravice in §e bolj Čudno je, kako se more pustiti, da se z nami (kmeti), državnim stebrom, tako brezobzirno ravnati srne!! V nadi, da spolnite našo vročo željo in izročito to pisemce jecinemu omenjenih gospo-dov poslancev, se vam preponi/ino klanjamo. V Gorjah 27. novembra 1880. (Slede podpisi.) Politični razgled. IVotmuJk* «l4k£: 1881. Troskov je bilo 1880. 1. 423,451.000 gld., za I. 1831 pa jih bode 441,537.000 gld., tedaj za bodoće leto Hemški zemljepis kranjske dežele. (Konec.) V naših nemških imenih najdemo pogosto „>chM, gotovo zategadelj, ker ao se gospodje sami suhi čudili, da ao naaa imena tako iz-vrstno znali prekrojiti, na pr.: Škrljevo Grai-lach, (JoriSane Gortsthach, Ilrib Obergiirtschacb, Kadeče Ratschacb, Breze Friesach, Visoko Waisach, Bela Vellach, Berićevo Fortschach, jn skoraj bi bil pozabil: Ljubljuna Laibach. Iz naše Loke so naredili različue I^ucke, nft pr. Lack, Altlack, Grosslack, Iggluck, Klein-Jack, IlofUck, Tljurnlack; napravili so si pa tuđi svoje loke, toda ne oziraje se ali njih aua leži ob vodi ali ne, na pr. Kronau, Kranjska gora in Kronova, Maichuu Meliuvo ja Podgrad, Mula u Muljava, Perau Pi-rovo, Gairau Lesićje, Tirnau Trnovo, Breitennu Za- log, Primsknu Primskovo, Auen Loška vas in Auritz Zagorice. Nekaj lepih „brunnov" in „bachov" ne sinom zamolčati, na pr. Brunndorf Studenec. Brunnsee Stuileno, Bruungercuth Miklarje, Grafenbrunn Knežak, Scherenbiuun Travnik, Kaltenbrunn Kužfne, Tiiubenbrunn Golobinjak in ćelo Schonbturjn A'rzdenec. Leskovec .se zove Ilaselbach, Ilmeljnik Hoplenbach, Srednji j)otok Oberpotok, Konjsko Itossbuch, Težka voda Schvvort'iibacb, Xova Žica Xeudirnbach, \rolfje Wo!lsbach, Martinjak Miirtensbacli, JJlat-nik Russbach, Potoke Budi. Naae Loke so Laake in iz nast-ga Ihana so napravili Jauehen. Kočevarji imajo svoj tuđi slovenski tako imenovani Keinthal in neki liain (slovenski Ureg). Ne-opravićeno je zatoroj, ako stare korcnine Kranjci ne čujejo radi petja „Wacht am Ilbein". Ko-rovarji in drugi Dcutsclikrainorji to izgovar-jajo kakor „Wacht am Itain"; in svoboduo jim bodi braniti in opevati svoj Rain in JLein- thal vsem prek hoch oder nieder. — Zelo nizširjena so imena s koočnico „dorP. Nekaj bolj umetnih si moramo zapomniti na j>r.: Nioderdorf Pšenična poljica, Iiadrnaiinsdorf Iiadovljica, Sleindorf Slamna vas, K.-irndorf Koroška vas, \Veidendorf Iiedenje, Hnlldorf Pekel, Sigisdorf Šegova vas, Siegersdorf Ži-ganja vas, Pundorl' Ponova vas, Biirhelsdorf Prigorica, Steindorf Kamnica, AVt'ikersdoi t' Go-rifja vas, Scherendorl' Černeca vas, Scliiitzen-dorf Strelec, Streindoif Stranje, SchoptVndorf Sadinja vas, Sodinsdorf Sodinjuva.s, Eiseudorf Železno, Silberdorf Sreberniče, Kleindorf I;ka, Bretterdotf Deskova vas, Ladendorf Ledeča vas, Witschendorf Biška vas, Froschdorf, Žabja lu^a, Ilereindorf Herinja vas in Franzdorf Borovnica. Križ je Kreutzdoil, Gotna vas Guten-dorf, Stodor Studoif, Potov vrh Potendorf in Družinska vas Gesindeldorf. NaSe Poštene va.si pa nijso hotel prekrstiti; saj nij treba Nem-ceni zunaj Kranjskegu vedeti, kako pošteni sa več 18 milijonov, od katerih pa je za 1. 1880 odračuniti 21 milj. za arlbergsko železnico. Čisti đobodek je bil letoa 398,278.000 gld. za 1881 1. pa je do hod ka proračun jenega 407,125.000 gld., tedaj već 88 milj. gJd., h katerej svoti priđe Še dohođek od vojaške takse 28 milj. gld. Deficita bi bilo tedaj za 18*1. 1. 27 milj. gld., katerega hoće finančni minister pokriti a povekšanjem državnih do-hodkov, icMtero se bode v znesku 14 do 15 milijonov gold. doseglo z reorganizovaajeni pridobitnega duvka in dohodninskoga, ter indirektnih davkov. Novi dohodki se bodo dobili turli i/ (hivkov na plin in od borznega davkn, kadar bodo dotični zakoni sprejeti, katere bode ti naučni minister predložil držav-nemu zboru. NaSi nemški ustavovcrcl simpatizirajo za angle&ke konservativce, a ti jim svoje angle-Ske simpatije vračajo. Tako piše „Standard" jako sovražno o avstrijskih Slovanih, 5ea, da bi ti, ko bi do oblasti prišli, na Ncmce, „te dedne sovruznike in krotitelje Slo-vanov", hudo udarjali. Zato, pravi Beaeons-fieldov list, da se naši Nemci tako upirajo avtonomistom in zato da jih podpimjo Nemci V rajhu. Hrvatski ban je imel zadnje dni avdi-jeneo pri cesarji, kateri mu je rekel, naj se vprašanje združenja Vojne Krajine skoro resi, Kdo torej ređitev tega vprasanja zadržuje ? Iz Pc»ite se pifie, da je ogersko mini-sterstvo uže pred dvema tednoma ukazalo državnemu nadpravdništvu, da po povodu do-gođka v Kolosi postopa sodnijsko zoper ma-gjrrske časopise zarad žaljenja armude. Po kazenskem zakoniku pa mora vojni minister dati za to stvar pooblastilo, katero je sedmo-giaško nadpravdništvo uže dobilo. VnitiiJ«* «tržttv«-. Crnogorski knez se je po zasedenji Ulcinja baje zahvalilavstrijskemu ce-sarju za pomoć pri rešenji Ulcinjskega vpra-danja. Turski vojttki so odmarširali v Belaj in Skader. Crnogorski knez je vse turske politične ujetnike v Podgorici pomilostil. Iz Peterbnrgra se javlja 29. m. m : Loris Melikov namerava odpraviti subvencijo-niranje poluradoih časopisov ter novinarstvo temeljito reformovati. Tuđi upravo da hoče rcorgauizovati tako, da bodo stopili na mesto vojaških guvernerjev civilni upravitelji. Evropska dunavska komisija je prenehala svoje seje, ker se glede Bolgarije vrše niej Turčijo in velevlastimi dogovarjanja. Turčija namreč nehče, da bi imela tuđi Bol-garija glas v tej komisiji. Vlasti zagovarjajo Bolgarijo ter ne bodo iz komisije izključiie bol-garskega zastopnika tuđi po tem, ako bi se porta držala svojega protesta. frVancoftka zbornica je sprejela nacrt zakona, ki določuje, da je elementarni ali prvotni poduk otrok zastonj ali brezplačen. Na ltalljauakeni bode prej ko ne prišlo do kake ministerske krize. Već frakcij v zbornici poslancev je zoper Cairolijevo ministerstve ter ga hote vreči. Posebno se to kaže v debati o italijitnftkej vnanjej politiki, ko se morajo ministri na vse strani braniti. Dopisi. Vz Gorico 30. nov. [Izv. dop.] Beseda na korist unesrečenim Zagrebčanom v goriSkej fifalnici dne 27. novembra imela je (kakor je uže včeraj tuđi drug dopisnik poročal. TTr.) nepričakovan dober vspeh, kajti prinesla je črez 450 gold. Poleg narodnih krogov so se je udeležili sosebno častniki tukajSnje garnizije, K omenjenej svoti sta največ pripomogla gospoda grof Nugent in pl. Henrik Rit ter, od katerih je prvi sam položil, a drugi odboru poslal stotak. Menj zadovoljni smo bili s programom, a še menj z njega izvršitvijo. Vse je bilo „lehko noč", ta se je tolikrat ponavljala, da je bilo na zadnje uže smeSno. Čast večera Eta resila dva izborna pevea gosta, namreS gospod D i t r i h iz Vipave in g. dr. L i s j a k iz Kanala. Jako dobro je sodeloval tuđi odde-lek vojaške godbe, zlasti pri nenavadno živahnem plesu, ki je trajal skoro do zore. Ta večer so bili naši prostori premajheni. Ik Trsta 30. nov. |Izv. dop ] Pri tukaj-žnjih glavnih skladiščih so se včeraj fukini stepli, ker ne pusto skladiSkemu vodstvu, da bi delavce po nizkej ceni najemalo. Na krnj poboja je prišel policijski vodja, da bi stvar poravnal, kasneje je prišel tuđi namestnik de Pretis, a tuđi on nij imel boljšega vspeha. Nekaj fakinov so potem zaptii, stvar pa še nij uravnana. Denes je zopet odpeljalo se vec" voz za-bojcv pu^k zh Kitajsko, za Črnogoro pa več vagonov streliva. Iz Zagreba 30. nov. [Izv. dop.] Umirila se je zemlja pod na mi in mir se vrača tuđi v prebivalstvo, katero je preživelo hude čaše pretečene dni. — Na5 ban grof Pejačević se je povratil iz BudapeSte, kakor pravijo, z dobr-mi vspehi. — V Žolah se bodo predavanja skoro pričela; na moškej preparandiji uže 3. decembra, na ženskej 3. decembra in zatim v druzih precej, ko se bode za silo popravilo stanje. Kadar bo šolska mladež tukaj, bo precej Živahneje postalo po Zagrebu, ker v razmerji nema nobeno mesto v celej avstro-ogerskej monarhiji toliko šolske mladeži, kakor Zagreb. Če se bode posrečilo našim denarnim zavodom, ki uživajo splošno zaupanje. da dobijo potrebnih fondov, in ako bode naša vlada iz-poslovala od ogerske vlade denarja, ki se bode revnejšim vlastnikom ni amortizacija brezobrestno izposojeval, bode si Zagreb krnaln pomogel in se bode ozalj^an povzdignil, tem več, ker uživa kot glavni grad in srce domovine hrvatske simpatije ćele dežele. Bog tJMtf* da se ne bi prevarili v naših nadah! "Dornafte stvari. — (Konji splaSili.) Vtorek popolndnc* ob polu štirih so se splaSili na južnej železnici Paichelnovi konji, katari so vozili premog. Dir-jali so od tam po dunajskej cesti mimo vrt« deželne bolnice po hodnem potu, skozi ScheJ-lenburgove ulice, čez kongresni trg, po gleda-li&kih in slonovih ulicah na dunajsko cesto na-zaj, kjer so jih vendar ujeli. Akoravno so biK konji v divjem begut vendar se nij zgodila nohena nesreća, niti se nij nič poškodovalo, samo premog so raztresli z voza. — (Iz(Jradca) se nam piše: Akad0-mično društvo „Triglav" priredi v soboto 4. decembra 1880 v dvorani ,.Steinfelder Bierh»He" (M(lnzgrabanstrasse) svečanost v spomin dr-Frsnceta PreSirna in petletnpga društvenoga obstanka se sledečim vsperedom: 1. Titti: Ouvertura dle alovansk.vch napev.u. 2. Predsed-nikov nagovor. 3. Dr. B. Ipavic: „Na Preiir-novem domu", zbor s čveterospevom, tenor-in bariton-solo. 4. Slavnostni govor, g. V.Kri-sper. S. A. Forster; „Tri tuge", osmoBpev, G. Boris Miran: PreSirnova oporoka, deklam, g. J. Strauss. 7. A. Hajdrih: „Deklica", čvete-ro9pev. 8. A. B. TovaCovskv: „Orle pestrf orle!" zbor. Mej posameznimi točkami svir* godba 21. pešpolka baron Mondl. Začetek ob H. uri zvečer: K tej svečanosti vljudno vabi odbor. Dva ljubljanska poštn« urednika pred porotnim sođiščem. (Dnlje.) Zatoženi Dobrin pravi, da je popolnent nedolžen in nekriv. Ko so ga bipoma odsta-vili od načelništva pošte na južnem kolodvoru, izgubil je ves kredit in je bil v velikih denar-nih stiskati, od upnikov nadlegovan; tačaa je prosil Garbajsa, s katerim sta bila sožolca, ali bi mu mogel pomagati, da se ne bi tako zelo žalila uradniđka čast, ko bi njemu, Pobrinu, pohištvo na sodnižkej eksekuciji prodali, da mu naj tedaj posodi GO do 80 gld. Garbajs da mu je dal ta denar; od kod ga je vzel, nehče Dobrin nič vedeti, kajti smatral je to le za posojilo. Vse vkupe mu nij Garbajs poso* nadi vašeani. Imenuje se tedaj nemški samo Poscbtenavvas. Ljubili so tuđi polje, log in gozd, kar kažejo na pr.: Ebensfeld Groblje, Prewald Prevale, Krapfenfeld Dolga vas, Liingenfeld Dovje, Gurkfeld Krško, Unterwaldl Zagozdec, I»erchf-nft»ld ^kerjanče, Mittervvald Sredgora, Gereuth Laže, Wald Jtovte, (JHinhof Grma-dišče, (Jutenhof Dobravica, Kaltenfeld Studeno, Hasenfi'M Zajčji vrh. Naše besede vrh st; namreč nijso vselej ogibali, na pr. naš Topli vrh je flnterrappehverch, naSa Komarna vas l<& Oberti'ippelwerch. I/, stare dobe nam je obranjeno dokaj fcesedi z končnicama stein in biiehel n. pr. Iteitelstein R^pnje, Untererkenstein (iomilc, Cerlachstein Kolovec, Oberstein Knrnek, Ilo-nigstein Mirna peč, Wolfsbiichel Volčji potok, Jtothenbficliol (Vnelo, Scherenbiichel ČemSe-nik, PjHUtzbiichel Pijava gorica, Laubbiichel Deleči vrh, Rossbiichel Konj, Keichtbilchel Srnereči\jak. Jako razSirjena je pa končnica „berg", n. pr. Weinberg Vinji vrh, Gortsch-berg Grčevje, Lisitzberg Lisce, Stadtberg Trska gora, Kutenberg Kitni vrh, Latschenberg Lnčni vrh. Golobje so bili na Taubenberg, Golobinjak; zajci na Hasenberg, Zajčja vas; teleta so se pasla na KHlbersberg, Telečji vrh, in na Felds-berg, IJlečji vrh. Adamu posvečen je bil Adains-berg, Vinkov vrh, Mojzesu pa Moisesber^>, Mo-žanci, in morebiti tuđi Sabatberg, Sveta Sa bota. Po blago so hodili na Unterwarenberg, Topli reber, in Obenvarenberg, Sveti Peter. Veliko noč so praznovali na O.sterberg. Sostro, katere so čakali na \Vartenberg, Zalog. Apno so kuhali na Kalchberg, Apnenik, jezo pa na Gallenfels, (lolnik. IJoljSi jun:iki so olu'.skov.'Ji ' (Jreifenberg, Vrh, iti Sdiarfenberg, Svibno. Za , strah jim je bil Jlabensberg, \rranja peč, in ■ gotovo vsem neprijeten Bosenberg, Iludi vrli 1 Pa to se pozabi, saj so imeli plesat hoditi na I Tanzberg, Tanca gora, in potlej hladiti se na KUhlenberg, Kilovče. Plemenitaži so hodili na Adelsberg, Postoj na, in romali na Altgutenberg, kjer se jim je prav dobro godilo; zatorej je kmet tlačan ta uže dokaj Časa podrti grad imenoval Hudi grad, gotovo vedofi zakaj. (iotovo vam ustrežem, g. Anton Ileinricb, da imamo v nemškem besedišči naših krajev-nih imen tuđi en Sauratz, Zavrač", en Schwein-biichel, ki ima žal i bog lepo slovensko ime Sinja gorica, iu vendar tuđi en Scbweinberg z ne-dolžnim slovenskim imenom Vrh. Kaj ne, to je vse premalo za deželo, katerej ste poklonili znani nepozabljivi priimek? Vsaj nekaj Sch\veinov bilo bi se treba! No, more se vam ustreči, ker nijso Se v.sa imena ponemcena, Ui'enjfikom, ki se hoćejo lotiti tega hvalevred-nega početia, svotujem naj se popriinejo nalike z lepima, v ]>i,snrnah še vedno rabljenima beseduma Lutergeschiess, Luterče selo, ia Riippelgeschiess, kar se slovenski priprosto imenuje HaČje selo. dil vec kot 300 gld., katere mu je on tuđi 14. januarja 1879 dan po škontriranji povrnil. Da bi ga bil on ućil goljufivo vpiaavati „loko-porti" in „odvožne porti", z vso odločnostjo taji in reče, ko bi bil višji računski od-delek storil svojo dolžnost, ne bi bil mo^cl Garbajs to goljufivo delovanje narialjevati. On Dobrin pa, da nij mej tem časom, ko je Garbajsa zastopal, nir goljuh'vega vpisaval in če je knj napačnega tam, se je on le zmotil. ■Garbnjs da se z izgovorom, tla je bil zapeljan, le sam hoće lepega napraviti. Bog 2na, koliko časa uže goljufivo vpisuje; gotovo uže vOd 1. 1876, ko je prišel k tej blagajnici. To je prej se Jožje delal, kajti I. 1876 in 1877 nij nikdo „lieferkart" v Ljubljani revidira!. Garbajs, da njega le krivo toži. Kar se tiče poštneera povzetja v znesku HO gld., katero je vzel Dobrin, akoravno je bila to Garbajsova nalomi, pravi, da je Gar bnjsu hotel počtrio povzetje izručiti, ob jed-nem pa ga je prosil za enako visoko posojilo in Garbajs da mu je rekel, naj obdrži poštno povzetje, bode uže on to svoto v blagajnici namestil. Garbnjs na to odločno odgovori, da je to laž, kajti on je zvedel o tem poStnem povzetji še le ko so ju bili uže zasačili. — A Dobrin ponavlja, da je istina, kor je on trdil. Kar se tiče tistih 1« gld, katere je Dobrin kot računske napake pri poštnih uradni-Jcih nabral, pravi, da je bil čisto pozabil od-rajtati jih v velikej zmešnjavi, koje bil suspendiran, potem se je peljal v Trst in ko je na-zaj priAeJ, da mu je umri otrok. Še le po pogrebu pregleda svoje pisanje in zapazi, da tega še nij odrajtal. Gre tedaj precej k poSt nemu oskrbniku g. Habergerju in mu boce 1G gld. izročiti, ob enem pa ga prosi, naj bi mu dal enako posojilo, ker potrebuje za pogreb in Haberger je rekel, da naj le teh 10 gld. obdrži, da bode uže on stvar vravnal česar pa nij storil. Čez dva meseca je zvedel, da nij Haberger plačal, in takoj je on denar odrajtal. S tem je izpraSevaiije zatožencev končano. Prične se izpraševanje priĆ. Prva priča, je Alojz Ratoliska, 40 let ■ star rojen v Trstu, c. kr. poštni nadkomisar v Izubijani. Ko je Ratoliska uže vzdignil tri prste desne roke, da bi prisegel resnico govoriti, skoči Dobrin pred njega in pravi: „Go-Bpod predsednik! prosim, da se gosp. Ratoliska ne zapriaeže, kajti on je moj sovražnik. Ako si ukaželjni Čitatelj bral tako pazno, kakor sem jaz pisal, boš prihodnjič poglavitni del „Laibacherice", namreč vedno obširna in vedno nemška oznanila o posilnih družbah naših kmetskih po^estev gotovo bolje razumel, kakor dozdaj. In ti, narodni učitelj, ako si se upal očitno ali vsaj skrivaj prebrati dolge vrste teh dvojnih imen, porabi nabrano vednost v soli! Kmetskim in mestnim otročičem dolge trudne ure razlagaš branje, nemžko in kolikor toliko tuđi slovensko slovnico, risanje, lepopisje, naravoslovje, oblikoslovje, pravopisje, zgodovin-stvo in geografijo nebes in zemlje; razbistri jim tuđi to, da ima skoruj vsako selo naže domovine dve imeni, eno za kmeta in drugo ?» gospodo; in da je zdaj, ko ima kmet toliko z gospodo in gospodsko opraviti, zn vsako kr.šeno duHO nepopisljivo koristno, vedeti vsjij tista nemška imena, ki so crno na beleni pisanu dm deski, katera je pribita na steni prve ali zadnje koče vsake kranjske vaši. C a r u i o 1 u a. Rekel je g. Ratoliska, da bode Garbajsu po-magal, mene (Dobrinn) pa pokopal. Rekel je tuđi g. Ratoliska, da ko bi se ne bil jaz tako arogantno obnaša), bi se mi bilo uže pomagalo. Predsednik dr. Kaprec: Iz tako malostnih čenčarij, tildi Če bi bilo na njih k;ij resnifi-nega, ne kaže se, da bi bil gosj>. Ratoliskn vaS .sovražnik. Obravnavunje pa bo j?ld. 20 k-.j — koru/.i 6 g.d. 10 kr.; — kroiupir i'Mi ki!u£rauioi 2 (flđ. f>7 kr.; — fi>.<»! hektolitar » *id. £0 kr ; tna«i« kilogram — ifld. ,K) kr.; m.ittr — ghl. 74 kr.; — »t»t;> frišen — jp!d. r2 kr.; svinjski meso 50 kr.; — aem 100 lulogratuov U jfUI. 40 kr. — •iain»* 1 0 kr. Dunajska borza 1. decembra. (Izvirno telegraflčno poručilo.) Enotni drž. dolg v bankovoih . . 72 g!d. 40 kr. Enotni drŽ. doig v »rebru . . . 7y „ 30 „ Zlata rente.........87 „ — „ 18H0 drž. posojilo......131 „ 25 „ Akcije narodne banke .... H21 „ — „ Kreditne akcije.......2Hri „10 „ London..........117 , „ 55 „ Srebro..........— „ — * Napol...........9 „ 35 C. kr. cekini........5 n 53 „ I>r£:ivne marke.......£8 „ — „ (Mvt'hiiski kandidat, katcri je blizo f> let v velikoj ađvokaturskej pisarni kot sainostalen vodja in koncipijent blizu Dunnja •lužhoval, želi v domovino .ho vrniti in iščo hIužbe kot konelpJJeiii. pri gg. odvetnikih in beležnikih na Kraiijskeiu, Štajarskeni ali Koroškem. Adresa se izvo v administraciji „Slovenskoga Naroda". (009—2) gt. 6250. (600-3) 5000 golđ. se da na posodbo iz podporne ustanove za občine ranjčega J a n e z a Iv a I i s t r a na po-aestvo s pupilarno varnostjo. Za to posojilo se je treba obrniti z dokazi pupilarne varnosti na deželni odbor kranjski. Manipulacijo z vinom praktično ući novo izđlu knjiga „Ke«ep*-Mucli", obsczajooa iiitvoil, kako se oboljAa ki.slo in slubo vino; kako še prin-.ja vino brez grozdja, vino z ležiđča, (iz 100 litrov KMJO litrov), s tem, da se dodojo ^iato zdrave tvaritio z;i eeno domačo porabo ali fina bu-telrjska vinu, nadalje kako se prireja jabolćnik, viriHki jesili, jf.sih-sprit, žg'anje, rum, lik«'T, sok od sadja, droži, partim, zdravstvena žgana pijaca, balzum, uijilo in nad 1000 trgovinskih rećij, ki donaSajo nad 100 odetotkov dobićka. < "ena 3 ^ld. Narot'uje se ali z gotovino ali h puštuirn povzetjetn pri Jliirlu IlrdlickH, k. k. ]>riv. Itibaberin, lt'len, Wic«lcn, Haup(> f Jir. :t«J, I. NtocU. (G12 — 1J Kovač in ključaničar potrebujetu đolirili mehov, kaj ti BV" **as Je ~W in oboje »i Icliko prihrani, če kupi j)ri meni dobro konstruiran in /a fJOu/n cenejdi iii*'l», kakor po tujili tvornicali. — <<'iilU in uradno punjena sprirevala polljeiu zastonj in poatnino prosto. — Priporočmn tud i dobro izktiSuiu: Mlroji* zit Mltiniiio r«»«wli, x katcriuil trn dobro in hitro režu. St1 spoStovanjem (611—1) v Kropi na (iorenjskein. Dunajska trgovinska Iiiša želi nakupiti već pnrlij orehovih hlodov. Adreso naj se poSljejo pod: *,l>. X. 1IHI" HaajMMiMtefn *lr Voulor in Wj<>ii. ((Jl.'J— li Kak<*> su takoj odpravljajo mmr zobne bolečine, ~*g bodisi re vinuti čuo ali valud votlih zob. nu to daje shnIomJ odgovor (548—6) I<>Aiija §nirvkar, VIII., Lo\venijiirggHHMi; Nr. 4, I. St'jck, Thiir <>, AVien. Vprafisi naj se ncinJki. 3°. no?eo)bra: ETrojm: Kren iz Crknice. - Endosman iz Dunaja. Fn SIouu: Vižič iz Postojn*. — Bach dr. Prossina^g iz Danaja. — Jouascli iz Kauiaika. — Ntuui^nn iz Kočevja, — Friedinan iz Brua. P,- 91mH<:1; (Jlissd ii Dunaja. — Nascbitz iz Pe5te. — Alijančič iz D.-ora — F.euiid, Frankl, Biick iz Danaja. — Pl*-zer iz Gradca. — Werner ia Dnaaja Pri »TttrijBkem eejMirjt i (Jrčir iz (ilo^ovica. Gumi-bonbon, I holjši, nega vsak drng, kolikor se ga okolo prodaja, -t^« rabi z najboJj^ini vspehom ^^S.^fe Z0Per ^ažey» hripavost in !0tl ^^ffi katarno stanje organov, s ^^^ 'c4#\' katerimi se sope. f~ A VjT/ ^*'^ prodajo (41)0-9) *l^% 6ABRIEL PICCOLI, ^^BF^^—^jgtr" na dunajskej cesti v Ljubljani. |l Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro, Velikanska razprođaja. Politične razmere, ki so nastale v celej P'.vropi, zadele ao tndi Svico; vsled teli razrner se je na stotine delavcev izselilo, tako dn je olistanek tovaru jako dvoniljiv. Tndi najvukSu fubrika za ure, katero smo mi zaatopali, se je zaprla /.ih'iisih), ter \v.\\i\ je zaupula prodnjo svojih nr. To tuko zovane iepue ure so najboljSe ure celera svetu, kojih okrovi so izdolani iz najfiiicjSc^Ji Hr«*br-nefiM iiIklfH* so izredno eleg-antno gravirani in K'iljoŠiruni, ter so amerikanske^-a Histeum. Vnle«I uehe vlHMtue koiiM(riik<lctix (joiov <*4S'i» /tiniKtvii ii* i?*ti*<>4»«5 tsolit>4t i, |»i*«v^o-miiino m tosti dolžiioMt iu~v»<>, 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. rubinili, z emailirauimi kazali, kaz lom za tre- 1000 konjH(|0V Ur za dame od pravega liotke ni kriHtaliiiiii plođciiatim steklom, mitan- zlata r J0 rilbin, preJQ gi> 40 zdaj gl. 20. čuo repaHiiane; preje jeden komad gl. 21, *nr>n , , 1 ^ ^ zdaj samo gl. 7.25. 1C00 komadov remontoir ur od pravega 1000 kmuuiiuv mobilnih ur na valje (eylin- zlata, za goBpoilo ali goapo, preje 100 gl. der-uhr) v teških giljoSiranih okrovih od urehr- ^ ^ ' * nega niklja, a kriutaJiiiui plofićuatiui stekloin, : 65O kmnaduv ur z ropotcem, fino re^uJovune, tekočih na 8 rubinih, (ino repaairane, z verižico, '• dajo so raliiti tuđi na pisalnej luizi, preje medaljonom, in baržunaatiui etuijem, jeden ko- gl- 12, adaj le gl. 4.80. luad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 i 65O komadov ur z majatnikom (pundisluhr) v lOOO komadov VVushingtonskih urna sidro (Inu izre/Jjanih gotičkih viaukih otiiurieuh, na-od 13lotnega srebra, potrjene od C. k. denar- vijajo se vsak;li o»em duij, (ino na trenotek re-nega urada, tekočo na 15 rubinih, elektro- , gul*jvane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura gnlvuničiio pozlaćene, da jih ue iuoru nobeden po minolih 20 Jetih su dvakrat vee Vredna, naj strokovnjak ali zlatar t)d pravo zlatih razloćiti; liijo imela vsakii družina, posebno ker ae a tako fino na trenotek regtilovaue in poskušono. Teh uro soba olepša. Te ure stale so preje ur stal je preje jeaen komad gl. 27, gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za zdaj pa le gl. 13.4O. smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure 2 majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tuđi mala svota. Naslov: Clircn-Aiisvcrkaiir