TU SMO — VAŠI SMO! ODLOČAMO SE ZA III. SAMOPRISPEVEK STALIŠČA BV POZIV PREDSEDSTVA MK SZDL UUBUANA ZA III. SAMOPRISPEVEK Ddovni IJndJe in občani LJnMJane smo sc prcd desetimi letl na refcrendnmo z vdiko veiino odktfU za politiko Htrdie rastl drazbenega standarda. Z ORpežnoizglasovaniin refcrendumom za prvi samoprfapevek v Ljubljani smo se tndi spopadM z HbcraHzmom, ki Je rast družbenega standarda zanenuurjal, ga podrcjal rasti osebnega standarda in s tcn dovoijevai večanje socialnih razlik med ddovrimi |admi in občui. Tako smo se ddovni IJodje in obtani LJoNJane že pred 10 leti izreldi za prvi samoprfapevek, da s soMdarnostjo in vzajetnnoBtJo gradimo takien program ra-zv«ja drnžbenega standarda v LfnMJani, U zmai^je radike neosldajenega ra-zvoja posameznlh občin, vpUva na vcijo prodoktivnogt dda in znan}a, zmanj-inje sociatpe razlike in omogoča Sovekn dMtojno živijcnjc S samoprfepevkom, to )e z zdntževaafein sredstcv rseh ddovnib Ijudi in ob-tanov smo § prvim in driigim uaoprfcpevkom v L)abtyani v 10 letih zgradfli 100 objektov drožbencga staadarda: — 46 olroških vrtcev — 44 osnovnofoisUk objektov — 5 afravstvenih doaov — 4 domove za stardjte obtane — 1 vzgojno posvetovalnico Z gradnjo oovih 46 WZ smo omogoili, da je bflo vUjučenib v organizirano vantvo bfetveno večje itevflo pretiolsldh otrok, zagotovfli njihovim starčem, da so na svojlh ddovnih mestih lahko z zbranwt}o dosegli večjo produktivnost dda, otrokom pa zagotovli družbeno vanfvo in nepogrejljivo predSolsko vzgajo. S 44 novimi osnovnošolsldmi objekti smo zmai^taU izmensld pouk, dosegli večjo kvaliteto učno-vzgojnega dda z otroU, vldjučlll večje števio otrok v so-dobno — cdodnevno Solo in podalfiaiio bivaajc. Z novimi zdravstrenimi doinovi smo zagotovOi bdj*c osnovno in preven-tivno zdravslveno varstvo in skrajgaU čakalno dobo, Z gradnjo petib domov za stardjte občane pa so bfli doseieni ustreznejii pogofi za njliiovo življenje, predvsem za tiste občane, ki sami niso sposobni skrbeti za samostojno bivan)e U Svtfci^e tcr potrebuje^o širio drožbeno skrb. Čeprav je bil dosežen z gradnjo teh 100 objektov vLjubljani bistven napre-dek družbenega standarda in odpravljeni ali zmanjšani številni problemi, še vedno zaostajamo za nekaterimi mesti in industrijskimi centri v Sloveniji, zlasti pri vključevanju predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo in pri.zajetju otrok v celodnevno šolo. Ob zaključku preteklega srednjeročnega obdobja je bilo v Ljubljani vklju-čenih v otroško varstvo 47 % predšolskih otrok, v nekaterih občinah v Sloveni-ji pa je dosegla ta vključitev 60%. Na vključitev v vrtec čaka v Ljubljani še vedno ok. 7000 otrok. Prav tako smo ob zaključku šolskega leta 1980-81 imeli v celodnevni šoli le 11,50 % otrok, pri čemer v občini Moste-Polje ni imela niti ena šola prostorskih pogojev za delen prehod na celodnevno šolo. V Ljubljani imamo še vedno 1,26-izmenski pouk v osnovnih šolah. Pri tem pa dosegajo nekatere slovenske občine že 80 % vključitev otrok v celodnevno šolo. Kljub gradnji nekaterih novih zdravstvenih domov v preteklih desetih letih nastajajo zaradi dokaj hitrega naraščanja števila prebivalstva in gradnje novih stanovanjskih sosesk izredno veliki problemi na področju osnovnega in pre-ventivnega zdravstvenega varstva. Še vedno dolge čakalne dobe pri nudenju zdravstvenega varstva vplivajo tudi na zmanjševanje produktivnosti dela in večjo obolevnost in s tem odsotnost z dela. V pripravah dogovorov in samoupravnih sporazumov o tetneljih planov in srednjeročnih planov za obdobje 1981— 1985 so bfli podrobno analizirani re-zultati, ki smo jih dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju na področju družbenega standarda in opredeljene naloge za zadovoljevanje najnujnejših potreb na tem področju do leta 1985. Kaj predlagamo za odpravo teh neskladij Z dogovori o temeljih planov občin in mesta in samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 smo se sa-moupravno opredelili, da bomo na področju družbenih dejavnosti dajali pred-nost razvoju otroškega varstva in preventivnemu zdravstvenemu varstvu, ki bosta po6redno prispevala k večji produktivnosti dela in razvoju osnovnega šolstva z zmanjševanjem večizmenskega pouka in hitrejšemu prehodu na ce-Iodnevno sodobno šolo. Ob analizi možnosti zagotavljanja sredstev iz svobodne menjave dela v SIS za razširjeno reprodukcijo na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva smo morali ugotoviti, da je v okviru dogovorjene in s srednjeročnim planom usklajene skupne porabe, mogoče zagotoviti le sredstva za dejavnost, ne pa tudi za objekte, razen v zdravstvu, kjer bi bflo mogoče zagotoviti tudi manjši del sredstev za objekte. Na osnovi teh ugotovitev je bil kljub sedanji ekonomski situaciji edini mogoč zaključek, da je treba nadaljevati s takim načinom združevanja sred-stev, za kakršnega so se delovni ljudje in občani Ljubljane prvič odločili pred desetimi leti, če ne želimo z družbenim standardom obstati. Odstopanje od take usmerttve bi pomenilo, da predvidevanj srednjeročnega plana na področju družbenega standarda ne bi dosegli, temveč bi bil ob koncu tega srednjeročnega obdobja družbeni standard nižji od sedanjega. Posledice takega razvoja pa bi občutili predvsem mladina in najmlajša generacija, de-lavci in občani kakor tudi njihovi starši. Na osnovi teh ugotovitev, predhodne razprave v vseh ljubljanskih občinah in predloga predsedstva MK SZDL so sprejele skupščine občin in skupščina mesta Ljubljane sklep o pričetku priprav programov za razpis referenduma za III. samoprispevek na osnovi naslednjih izhodišč: — program mara zagotavljati na podlagi samoupravno dogovorjene soli-darnosti v Ljubljani nadaljnjo postopno zmanjSevanje razlik v dostopnosti družbenega standarda v posameznih občinah in družbenih dejavnostih; — v programu je mogoče predvideti samo tiste dejavnosti in objekte, ki za-gotavljajo realizacijo ciljev in prednostnih nalog srednjeročnega plana in za funkcioniranje katerih so v sprejetih srednjeročnih planih SIS družbenih de-javnosti že predvidena potrebna sredstva za obratovanje in kadri; — upoštevati je tnogoče samo tista področja družbenih dejavnosti, ki vpli-vajo na večjo produktivnost dela in večje znanje; — predvideti je treba gradnjo objektov na tistih področjih, kjer so potrebe največje, vendar so zagotovljeni v sredn jeročnih planih tudi ostali pogoji grad-nje, kot so komunaJna opremljenost zemljišč in drugo; — pri prograffliranju objektov moramo zagotoviti najbolj racionalno grad-njo in izrabo zemljišč; — stopnja samoprtspevka ne more biti višja od dosedanje, torej 1,5 % od OD. Cenzus osebnega dohodka, do katerega pa se samoprispevek ne plačuje, znaša 7.000 din. Cenzus se vsako leto valorizira. Ustrezno temu se določi višina katastrskega dohodka. Na osnovi teh izhodišč bi v petih letih zbrali 3.807.070.000 dinar jev. Ob so-financiranju sredstev, ki so že zagotovljena v samoupravnih sporazumih SIS dmžbenih dejavnosti, pa bi skupno združili 4.837.600.000 dinarjev sredstev. S tako zbranimi sredstvi bi v naslednjih petih letih pridobili: — 8 novih objektov in 4 prizidke vzgojno-varstvenih zavodov s 1534 no-vimi mesti — 3 nove šcde in 8 prizidkov s 84 učilnicami, 9 telovadnicami in 5 večna-menskimi prostori — 1 glasbeno šolo — 3 zdravstvene domove in 2 zdravstveni postaji — porodnišnico, ki bo v svoji sestavi imela: — dva porodna bloka s skupno 16 porodniškimi posteljami — operacijski blok za porodniflce operacije — hospitalno enoto s 60 posteljami za navadno in intenzivno nego otročnic ter 80 posteljami za navadno in intenzivno nego novorojencev — ordinacijo za nadzor ogroženih in bolnic nosečnic z ustreznimi funkcio-nalnimi diagnostičnimi prostori — hišno lekarniško postajo ter splošne, tehnične in pomožne prostore — obnovitev mladinskega zdravstvenega centra na Rakitni — adaptacijo Lutkovnega gledališča — (soudeležba) — varstveno-tehničnicenter — (soudeležba) — center za slušno in govorno prizadeto mladino. S tem bi dosegli v Ljubljani: 53 % vključitev predšolskih otrok v otroške vrtce * 1,20-izmenski pouk v osnovnih šolah 15 odstotkov otrok v celodnevni šoli ter 27 odstotkov otrok v podaljšanem bivanju, zboljšanje preventivnega zdrav-stvenega varstva, odpravili dopustne razmere, v katerih se letno rodi 5000 otrok. Izhodišča samoprispevka v celoti upoštevajo tudi določilo resolucije III. kongresa samoupravljavcev, ki se glasi: »Onemogočiti, da bi samoprispevek USKLAJENI PREDLOGIPROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA v mio din Zap. Predviden rok Bruto površina Končna invest. štev. Objekt dograditev Zmogljivost" v m2 Način gradnje vrednost Opomba BEŽIGRAD 1. VVOI. Kavčič 1982 160 802 prizidek 76,1 2. VVO KS K. partizani 1985 144 1176 novogradnja 107,6 "T VVO KS Gmajna Č. 1983 UO 760 novogradnja 53J ' SKUPAJ VVZ 414 236,8 ~4. OŠ Stožice 1984 18 u. 1 v, 1 m, 1 k 4600 novogradnja 262,2 ~5. OŠM.Šušteršič 1982 8~u ' 971 prizidek 36J . SKUPAJ OŠ 26u,lv. Im 298,3 6. Centerza reh. sl. in govor. 1983 sofinanciranje novogradnja 37,6 7. * KS Stožice zdr. dom 1984 4965 novogradnja 350,0 ' CENTER \ : 8. Porodnišnical.faza 1986 6350 novogradnja 1.370,0 9. Lutkovno gledališče 1984 - adaptacija 102,0 46,0miodin mestnega doma 1572 prenova partic. LKS in KSS MOSTE-POUE. To. VVO N. Jarše 1983 100 44~5 50 mest Bežigrafl 742 prizidek 50 mest Moste-Polje Tf VVO Kodeljevo 1984 80 710 prizidek tf>A 71 VVO Štep. naselje 1984 120 913 novogradnja 63^ SKUPAJ VVO 300 148,3 TT OŠ Jože Moškrič 1^83 8~u 1020 prizidek 4271 14. OŽA.Jakhla 1985 6u 804 prizidek 69,0 15. OŽK. D.Kajuh 1983 6u 804 prizidek 34,2 16. OŠ Kette-Mum 1984 I v 499 prizidek 24,0 SKUPAJ OS 20 u, Iv 169,3 17. ZDFužine 1985 4800 novogradnja 364,5 ŠIŠKA ^~ 1Š. VVO D. odred 1981 200 fs56 novogradnja 98^2 ~19. OŠ Stane Kosec 1984 4 u, lj,lk, Im 1497 prizidek 126,5 T 20. OŠBr. Babnik 1984 18 u, I v, lm 4600 novogradnja v 264,7 SKUPAJ OŠ 22u. I v. 2 m. Ij.lk 391,2 " IT. ZD Medvode 1983 4682 novogradnja 264,8 51 VDČ 1984 3259 novogradnja 223,0 70,0 mio III. SAM. 17,6 zdr.SIS, 135 ostali subjckti VIČ-RUDNIK 2Š! VVO Bonifacija 19Š1 200^ I?H novogradnja 97^8 24! VVO Viško Polje 1984 2W) 1721 novogradnja 107,9 ~ • 2Š! VVO Lavrica H>84 80 661 novogradnja 44^8 26^ VVOIg 1984 1W) %1 novogradnja 47^ 1T. VVO Trnovo 1981 40 29() prizidek 2W) SKUPAJ VVO 620 318,4 2Š! OS Kolezija ^984 1 k, 1 j, 16 u, 1 v. 1 m 4400 novogradnja 220,0 29^ OŠ Trnovo 1984 I k, 1 j, 1 m 93() prizidek ŠoTl * 3Č! OŠ Bičevje 1984 Ik.Ij.lz 857 prizidek 35^ ' SKUPAJ O§ 16 u. 3k,3j, 1 v, 2 m 305,1 31. ZPSkofljica 1984 922 novogradnja 31,8 U. ZP V. Lašče T984^ 92l novogradnja 2Š3 33. Zdravilišče Rakitna 1983 2200 prenova ' 47,0 SKUPAJ ZDR 107,1 34! Glasbena šola 1983 ' 1071 novogradnja ŠHo BEŽIGRAD 922,7 " CENTER 1472,0 MOSTE-POLJE 682,1 SlŠKA 977,2 VIČ-RUDNIK 783,6 SKUPAJ 4837,6 0 u — učilnica, v — velika telo-vadnica, k — kabinet, j — jedil-nica, z — zaklonišče