Za gospodarje
Maribor, dno 11. septembra 1935.
Pozor pred svinjsko kugo 2
Že lansko leto so se pritoževali kmetje na desnem bregu Drave in najbolj po mariborski okolici, da so jim poginjale svinje nenadoma in nekateri so bili celo ob zadnje svinjče. Lani so rekli, da je opravljala morilni posel rdečica.
Letos se zdravstvene razmere za svi-njerejo niso zboljšale, da celo znatno j>cslabšale, ker že razsaja par mesecev svinjska kuga. Banovina je izdala lepe svote za nabavo cepiva in skrbi, da so živinozdravniki po okuženih krajih ter vaseh pridno na delu. Kaj pomaga vsa-kojako cepivo in vsa letanja živinozdra-vnikov, če se pa kmetje sami ne zavedajo, kako grozna šiba za njih gospodarstvo je baš svinjska kuga.
Po Dravskem polju in ob vznožju Pohorja še nismo tako daleič, da bi imel vsak kmet moderni svinjski hlev, ampak so še povsod leseni svinjaki. Če se bo povzročitelj kuge enkrat zajedel v staro Sesovje svinjakov, ga ne bo pregnalo nobeno zdravilno sredstvo več!
Sresko načelstvo Maribor desni breg fe že izdalo stroge odredbe za zatiranje kuge in je zaprlo več vasi po Dravskem polju za vsako prodajo in izvoz svinj. Ta korak je hvalevreden, vendar se držijo le malokateri prepovedi in navodil.
Po selih Dravskega polja krepnejo pri tem in onem svinje. Sosed že hitro naloži še na videz zdravo svinjsko blago in hajdi z njim v nedeljo v Ruše in Št. Lovrenc na Pohorje, kjer ponuja in prodaja svinje na kaltem dvorišču, ne da bi bil sejmski dan in brez vsakega tržnega nadzorstva. Nikakor se ne bomo smeli čuditi, če bodo začeli tožiti tudi po Pohorju, da jim mori svinje kuga.
Proti vsem predpisom vozijo na velikih tovornih avtomobilih iz Hrvaške svinje pred mariborsko klavnico, kjer jih kupujejo Špeharji, koljejo in prodajajo na mariborskem trgu. Nič lažje, ko
da se je na ta način zanesla svinjska kuga iz Hrvaške ravno na Dravsko polje, odkoder so Špeharji. Za zdravstvene razmere med svinjami na Hrvaškem se še danes veliko ne zmenijo; a neizmerno pa škodujejo s svojo zanikernostjo našemu gospodarstvu, ker nam zanašajo med našo zdravo živo blago razne kužne bolezni.
Pod rajno Avstrijo je bila meja med Hrvaško in Štajersko bogznaj kolikokrat na leto strogo zaprta in to samo radi ne-, varnosti živinskega okuženja. Le s strogimi prepovedi so nekdaj omejevali, po-, bijeli in iztrebi j e vali kužne bolezni.
Danes so nekdanje meje padle, a žalH bog se tudi oblast premalo briga za to, da bi preprečevala prenos kužnih bolezni iz bratske Hrvaške potom živinske ' veletrgovine, ki je danes med Zagorci na višku, a brez pravega živinozdravni-škega nadzorstva in strogosti.
Žalibog se je svinjska kuga po Drav-. skem polju do pod Pohorje tako razci-mila, da si bosta morala krepko seči v roko oblast in vsi lastniki svinj, sicer bodo prihodnje leto prisiljeni v danes okuženih krajih na drag uvoz svinj za pleme, mesa in zabele.
Je še čas in z združenimi močmi na delo!
*
Sc o našem sadjarstvu.
Ko sem leta 1897 prakticiral sadjerejo v Gracu v eni največjih drevesnic, sem imel priložnost opazovati, da imajo tam skoro pri vsaki hiši v viliškem okolišu krasen nasad pritličnega drevja vseh vrst. Vsi nasadi so bili negovani in pravilno obrezani, da je bilo užitek jih po^ gledati. Zanimivo je bilo, kar še nisem nikjer opazil, da pokrijejo tam marelice ob cvetu z žakljevino, da ne pozebejo. Ostanejo pokrite tako dolgo, da ni več nevarnosti mraza. Imajo pa tam tudi uspehe, kakršnih še do sedaj nisem nD kjer opazil pri pritlikavcih. Poglejmo st
danes Maribor. Kasadov dosti,, tudi lepih, ali kakšni so uspehi? Bare slabi! (;e pogledaš nasade pri nekaterih hišah ter vilah, opaziš takoj, da teh nasadov ni obrezal vrtnar-sadjar, ampak vrtnar za okrasno grmovje. Obrezana so namreč vsa drevesa, kakor žive meje, ne pa kot sadno drevje.
Tudi najbolj primitivna kot glavna pravila za obrezovanje sadnega drevja, katerih smo se morali nekdaj v vinarski šoli temeljito priučiti, niso upoštevana. To je:
1.	Vsako drevo imej samo en vrh ali vodilni pogenek;
2.	nikdar se ne smeta dve veji križati;
3.	nobena veja ne sme rasti proti sredini;
4.	nikdar ne pustiti rasti dveh vej paralelno (vzporedno).
Če se ravnaš po teh pravilih, boš imel lepa in pravilno obrezana drevesa. Tako negovana drevesa bodo rodovitna in prinesla lep in snažen sad, kar je za prodajo velike važnosti. Drevo mora imeti dovolj svetlobe in moči. Z vejami preobloženo drevo ali s pregosto krono ne bo prineslo nikdar lepih jabolk za prodajo.
Sadje, posebno jabolka, postaja vedno važnejši činitelj našega izvoza in gospodarstva. Uživanje sadja kot živilo v kakršnikoli obliki se v današnjih razmerah vedno bolj razširja po vsem svetu. Malo pa jc krajev, ki so za sadjerejo tako prikladni, kakor bivša Sp. Štajerska. Kar tiče okusa jabolk, se lahko kosamo z vsem svetom.
Treba bo začeti z intenzivnim delom, da se zboljša kvaliteta in s tem pridobimo stalne kupce in ugled. Na trg naj pride samo lepo zbrano in trgano sadje, vse drugo pustimo vstran, to naj bo naše načelo. Ravnajmo se po izjavi, ki jo je dal meseca avgusta lanskega leta (21. avgusta 1934 »Slovenec«) slovili danski trgovec in sadjar, ki poseča redno našo kraje, to jo g. Mathusen. Izjava se glasi: Letos 1934 imamo na llolandskrm izborno sadno letino ter bomo lahko krili sami domače polrebe in še bo preostalo jabolk zn izvoz. Naša jabolka gojimo na najmodernejši način, ki smo ga povzeli po Američanih. Kot v Kaliforniji, so ludi pri nas jabolčne farme, kjer se gojijo
jabolka skrbne je, ko pri vas vinska trta. Vedno se okopavajo, 5—6krat letno škropijo z raznimi zaščitnimi sredstvi. Posledica je, da pridelamo sadje z najlepšo zunanjostjo, ki ga tudi izborno spravljamo, sortiramo po velikosti in teži, tako da ve vsak kupec, ki naroči zaboje jabolk te in te številke, koliko bodo zaboji tehtali. Edino to manjka našim ja-bolkum: vaša zemlja in klima, radi tega se z vašimi štajerskimi glede okusa ne moremo kosati. Če bi vi imeli naše sadovnjake (holandske), če bi vzgajali sadje z našo pridnostjo ter spravljali sadje z našo skrbnostjo, potem pa nimate glede jabolk konkurenta na svetu.«
Ta izjava je za nas tako važna, da bi jo moral znati in upoštevati vsak umen sadjar.	F. Grm.
*
Hmeljarji, pozor!
Veliko dela in truda, skrbi in stroškov zahteva kultura hmelja; toda največja skrb se začne, ko pride na vrsto prodaja hmelja. Znano je, da cela Sav. dolina nervozno zadrhti, ko se začnejo po cestali pomikati vozovi, naloženi s hmeljskimi balami. A letos je prišla in napadla prodajalce hmelja tolika razdraženost, da je pri nakupovalnih prostorih v Žalcu morala poseči vmes žandarmerija in pomiriti ponudnike. Kdor pozna današnjo gospodarske razmere ali bolj razločno povedano: kdor jc videl, v kakšni nepopisni stiski je dandanes vsak poljedelec, zlasti pa še v Savinjski dolini, se ne bo čudil razburljivim prizorom, ki ;X' odigravajo pred hišami nakupoval-cev. Vsak siromak bi si rad pomagal v svoji grozni stiski! Naj si mi kot očividcu takih prizorov dovoli ta-le beseda. Hudo nam je. io jc res, a glave ne smemo nikoli zgubiti, Letošnji hmelj bode brez dvoma dosegel višjo ceno od dosedanjih, če ne bomo mi hmeljarji sami tako nespametni, pa tiščali cone navzdol a tem, da nekateri ponujajo svoje blago za vsako ceno! Saj Jud ne bo tako zabit, da bi plačal hmelj po 30 Din, če ga lahko dobi po 10 Din. Ljudje božji, pamet, pamet! Premagajte samega sebe, svojo razdraženost, nepremišljenost, ne misli samo na rebe in na svoj žep, pomisli, da tvoj sosed tudi mora in hoče
— 61 —
Siveti, premaga] najprej samega sebe, pa boš premagal tudi vse svoje sovražnike! Človek je sam sebi največji sovražnik, če se ne zna brzdati! Kdor zaničuje se sam, bo podlaga tujčevi — judovski — peti!
Ljudski pravnik.
Plačilo dovodnih stroškov za elektriko. Gaz. — Dali ste napraviti električno luč. Z elektrarno ste se dogovorili, tla bo na svoje stroške napravila do zadnjega drega. Sedaj pa zahteva elektrarna od Va*. da plačate od štirih drogov. Vprašate, kaj Vam je napraviti. — Držite se sklenjenega dogovora. Ni Vam treba plačati ,ako imate zanesljive priče, kako je bil napravljen dogovor, ali ako imate napravljen dogovor pismeno. Če ne bo elektrarna prišla do denarja, Vas bode morala tožiti. Na sodišču pa boste povedali in morali dokazati, kako ste se dogovorili z elektrarno. Ako bo sodišče smatralo, da ste dokazali zatrjevani dogovor, bo elektrarna izgubila tožbo in Vam bo morala povrniti pravdne stroške. Poskusite zlepa dopovedati elektrarni, kako ste se dogovorili. Paziti pa morate pri teh razgovorih na to, da ne bo izgledalo, kakor da ste elektrarno prišli irosit za uslugo, naj sama plača stroške Irogov, marveč jo le opozorite na njeno do'žnost. Ako bi Vam pa ne hotela da-iati toka, jo haste pa prisili k temu. V :cm slučaju sc obrnite na domače sodi-«če, kjer Vam bodo povedali, kako se morate ravnati.
Razširitev javne ceste. Plž. — Lansko leto so Vas pozvali obenem z drugimi obcestnimi lastniki na občino in tam rekli, da bodo malo razširili občinsko cesto, na ka«’ ste vi vsi pristali. Letos so Vas pa zopet poklicali na občino in Vam povedali, da so svoj prvotni načrt spremenili tako, da ne bodo razširili prvotne občinske ceste, marveč da bodo napravili novo pot čez travnike, pri če-mi:r boste zelo občutno oškodovani Vi in še štiri drugi posestniki. Staro občinsko cesto, glede katere ste dali dovoljenje za razširitev, e:o že razširili, sedaj jo pa hočejo opustiti. Ako pristanete na novo projektirano czsto preko svojih travnikov, Vam obljubljajo staro cesto in zahtevajo r*l Vas. da podpišete toza-
devno izjavo, s katero se prostovoljno odrekate travniškemu svetu, preko ka^ terega bi šla nova pot. Ako tega ne podpišete, Vam grozijo, da bodo enostavno razlastili in da v tem slučaju tudi ne boste dobili stare ceste. Vprašate, kako se morate ravnati, da boste svoje interese najpruvilneje branili. — Po zakonu o samoupravnih cestah, kamor spadajo tudi občinske ceste, se sme vsaka nepremičnina zaseči začasno ali stalno tako za neposredno, kakor tudi za posredno potrebo samoupravne ceste. To se pravi, da se more zasebnike razlastiti. Za tako razlastitev pa je potrebno posebno postopanje, v katerem se dolpči vrednost odstopljenega sveta. Čudno se nam zdi, kako je mogla občina postopati tako neprevidno, da je lansko leto imela najprej stroške z razširitvijo ceste, zdaj pa zopet hoče kar naenkrat imeti nove stroške z napravo nove ce-< ste. Pri morebitnem komisijskem ogle-' du ugovarjajte takemu postopanju občine. Ne podpišite nobene izjave, kakri šno zahtevajo od Vas! Čc je stališče občinske uprave pravilno, potem Vam ni treba z ničemer groziti in ničesar zahtevati od Vas. Občina naj se posluži svojih zakonitih pravic. .Smatramo, da je povsem nepotrebno, da Vas #bčina znova razburja. Več Vam ne moremo povedati, ker ne poznamo natančneje celotnega stanja stvari.
Tožba na izročitev voza. Kasvj. — Ko
je bilo pravnomočno razsojeno, da je sosedov voz Vaša lastnina, je prišel kasneje neko jutro s tem sosedom neki tretji sosed, na kar sta oba v Vaši odsotnosti odpeljala Vam pravnomočno prisojeni voz. Vprašate, če zadostuje, da tožite samo tega tretjega soseda za voz. —; Po našem mnenju je najboljše, ako na uradni dan stopite na domače sresko sodišče in tam razložite celotni položaj ter vložite zoper oba kazensko ovadbo radi izvršene tatvine voza. Ta tretji sosed je moral prav dobro vedeti in se zavedati, da postopanje prvega soseda in tudi njegovo postopanje ni pošteno, ker je prišel po voz k Vam, in to celo še v zgodnjih jutranjih urah, ko so pri Vas še spali. V lem kazenskem postopanju boste zahtevali vrnitev voza, ki Vam ga bo sodišče tudi prisodilo. Razen tega pa lahko tožite tega tretjega soseda na iz-
— 62 —
roćitev voza piri civilnem sodniku. Zadostuje, da tožite tega tretjega soseda, ker ima on Vaš voz. Tako tožbo pa morete tudi napraviti na domačem sres-kem sodišču. Z vložitvijo tožbe in ovadbo ne odlašajte!
Plačevanje preživnine. Kjr. — Preživljate 131etnega vnuka, čigar oče je bil že leta 1930 obsojen, da mora plačati 100 1) mesečne preživnine. Iz vprašanja dobro ne razumemo, kdo je podedoval posestvo vredno 250.000 Din. Zdi se nam, da jo tako posestvo podedoval ta nezakonski oče, ki je nato položil vse dospele preživninske zneske pri domačem sodišču. Sodišče Vam na Vašo zahtevo ni hotelo izročiti doslej dospelih preživninskih obrokov, marveč je denar naložilo pri drž. hipotekarni banki. To svoje postopanje je utemeljilo s tem, da Vam zato ne gre . preživnina, ker je vnuk pri Vas pasel in delal. Vprašate, če je stališče sodišča pravilno. — Če ste 13 let preživljali svojega nezakonskega vnuka, gotovo stališče sodišča ne bo pravilno. Ako je bil oče vnuka pravnomočno obsojen na plačilo mesečne preživnine v znesku 100 D in ni te svoje obveznosti točno in v redu izpolnjeval, tedaj ima varuh pravico, da zaostale preživninske obroke izterja od očeta z izvršbo. V Vašem slučaju pa je nezakonski oče že položil denar, samo sodišče noče Vam izročiti doslej dospelih obrokov. Ne vemo, ali je sodišče v tem oziru izdalo sklep in ga Vam vročilo. Če je sodišče s sklepom odločilo, da Vam ne gre denar, in se niste pravočasno pritožili na nadrejeno okrožno sodišče, potem si ne boste mogli več pomagati. Ako pa sodišče ni izdalo nobenega sklepa, potem stopite še enkrat na sresko sodišče in predlagajte, naj se Vam izplačajo zneski, ki jih je moral plačati nezakonski oče na račun dospelih mesečnih preživninskih obrokov za čas, dokler ste Vi preživljali otroka. Ako sodišče Vam ne bo izročilo denarja, oziroma ako bo izdalo sklep, da se Vam denar ne izroči, vložite pritožbo (rekurz) na okrožno sodišče.
Razna obvestila.
Praktični čebelar. Napisal je to knjigo vsem bralcem dobro znani čebelarski «trokovnjak fr, Donat Jug z Brezij na
Gorenjskem, kjer vodi samo odlično samostansko čebelarstvo. S toplo ljubeznijo do čebelic v lagodno pripovedoval-nem slogu pisana knjiga more tudi ne-čebelarja ogreti za to lepo panogo domačega gospodarstvu. Knjiga podaja najprej kratko zgodovino čebelarstva in njegov razvoj v naših krajih, ki so dali slavnega čebelarja Antona Janšo, čigar 2001etnici rojstva je knjiga posvečena. V štirih delih razpravlja nato pisatelj o umnem čebelarstvu. Priročniku daje posebno vrednost 140 večinoma izvirnih slik, ki ponazorujejo na finem papirju tiskano besedilo. Gena knjige je zelo nizka. Skoro 300 strani obsežni priročnik se dobi vezan v platno za 50 Din, broširan za 40 Din, s poštnino vred 5 Din več. v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila.
Cene in sejmska poročila*
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 7. septembra so pripeljali 26 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 9—10 Din, slanina 11—12. Kmetje so pripeljali 8 voz sena po 45—55, 2 otave 45—48, 20 voz krompirja 0.75—1, 2 čebule 2. česen 4—6, zelje 1.50—2.50. Jabolk«
3— 4, hruške 3—5, slive 2—3, črnice 2— 2.50, breskve 8—16, maline 4, grozdje
4—	8, luščeni orehi 28. Na trgu je bilo 12 vroč pšenice 1.50, 6 rži 1.25, 10 ječmena 1, 12 koruze 1.25, 14 ovsa 0.75—1, 8 prosa 1.75, 7 ajdo 1.25, 14 fižola 1.50—2. Smetana 6—8, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 18—24, čajno maslo 26—28. Prinesli so 38 kokoši 15—20, 2223 piščancev 15—46, 36 gosi 25—30, 14 puranov 25—30, 48 rac 10—12, 38 domačih zajcev 5—25 Din.
Mariborski svinjski sejem 5. 9. 1935.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 137 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 40—60 Din, 7—9 tednov 70—80 Din, 3—4 mesece 120—150 Din, 5—7 mesecev 200—250 Din, 8—10 mesecev 300—350 Din, 1 leto stari 450—460 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve teže 7.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 40 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste kg 8—10 Din, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6 Din; sveže svinjsko mesp 8—14 Din kg.