UNIVERZALNA ALI NACIONALNA GEOG RAFIJA I v a n G a m s Z adnja leta se po svetu in tud i pri' nas vedno bolj obnavljajo d iskusije o p redm etu geografije kot znanstvene panoge. Po m nenju nekaterih doživlja naša veda krizo, po m nenju drugih pom laditev, preusm eritev , prilagoditev na novo konstelacijo v znanosti in podobno. O teh g ibanjih , zlasti p a o težnjah po enotnejši geografiji, smo b ra lc i naše rev ije obveščeni predvsem iz člankov S. Ilešiča, ki od leta 1949 napre j glosira novosti iz novejše literature . Ni nam en tega članka, da bi dopolnil to obveščanje z navedbo najnovejše litera tu re , ki je posta la zelo zaje tna. P ač p a b i želel s historičnega stališča osvetliti ozadje te d iskusije in razlike v pojm ovanju predm eta geografije p ri posam eznih narodih. Večina diskutantov o »novih smereh« v geografiji izhaja s stališča absolut­ nega vrednotenja geografije kot znanstvenega predmeta. Toda izhodišče jim je domača geografija, ki jo želijo reformirati. Ce ostajajo diskutanti pri splošnih načelih, lahko vzbudijo pri bralcih v narodu, ki ima povsem drugače usmerjeno geografijo, tako predstavo, ki je sami ne zagovarjajo. Ko želi V. A. Anuein (O metodološki enotnosti geografije. GV XXXVII, 1965) enotnejšo geografijo, ima v mislih stanje v SZ, kjer je geografija izredno diferencirana in bolj razvita v fizični geografiji. Ista želja pomeni pri majhnem narodu z nedifirenoirano geografijo povsem nekaj drugega. Iskalci novih sm eri iščejo m oderni geografiji novo m esto v sistem u »abso­ lutne« znanosti. 2e bežen prelet geografskih rev ij posam eznih narodov pa kaže, da je pojm ovanje geografije, še bolj p a n jena vsebina, po svetu tako različno, d a je svetovna geografija bolj skupek nacionalnih geografi j kot p a idejno enotna znanstvena disciplina. R azlike m ed narod i so pogojene že v različn ih n a ra v ­ n ih pogojih dežele in v družbeni s tru k tu ri, k a r po svoje sili k »specializaciji« nacionaln ih geografij. R azprave štev iln ih nizozem skih geografov se nam zd ijo p reveč sedim entološke, sov je tsk ih raziskovalcev geokem ije landšaftov p reveč geokem ične, južnoam erišk ih p reveč zgodovinske, etnološke ali sociološke, severnoam erišk ih p reveč ekonom ske itd., toda razlago za te raz like lahko najdem o v posebnostih dom ačega geografskega okolja . N ajveč raz lik m ed nacionalnim i geografijam i pa je h isto rično pogojenih. K ot vse p rim arn e znanstvene panoge je tud i geog ra fija doživ lja la osam osvojitev robnih in pom ožnih panog (geomorfologija, klim atologija, pedologija, dem o­ g ra fija itd.). Proces cepljenja nekdaj skupnih, m atičnih panog pogojuje izredni n arast števila raziskovalcev, specializiranih institucij in strokovnih rev ij ter ogrom no kop ičen je znan ja , m edtem ko je osta la sposobnost človeka — raz isko­ valca om ejena. Ta proces d rob ljen ja posam ezne nacionalne geografije niso doživ­ lja le enako hitro in ne na enak način. Zlasti je bil in tenzivnejši p r i večjih narodih z mnogimi raziskovalci in velikim i raziskovalnim i institucijam i, k i nalagajo, če so sistem atsko vodene, posam ezniku vedno bol j specializirano delovno področje. Mali narodi, med ka te re sodimo tud i mi, so obdržali m anjšo d iferenciacijo geo­ g rafije . N acionalne geografije, k i zd ru žu je jo več m an j osam osvojenih panog, im ajo zato drugačno s truk tu ro . P ri m ladih geografijah nekaterih afrišk ih n a ­ rodov oprav lja geografija še vedno koristno strokovno pionirsko delo na zelo širokem področju. Svojske razm ere v domači znanosti so nekatere geografije silile, da so se poglab lja le in specializirale v eno sm er in so tu lahko obdržale v svojem okrilju panoge, ki so drugod odpadle. N aj tu navedem kot ilustracijo dve geografiji z zelo različno struk tu ro in zgodovinskim razvojem . V ZDA spada geografija p retežno med družboslovne znanosti in geografska razp rav a je tam po splošnem pojm ovanju ali pretežno socialno-ekonom ska ali regionalno-geo- grafska. Z nivoji, terasam i in razvojem re lie fa na sploh se geografi v ZDA v glav­ nem ne ubadajo že več desetletij, k e r so to prepustili geologom. Razm ere v SZ so geografijo usm erile pretežno v fizično geografijo. Razm erje med družbeno in fizično geografijo po svoje ilu s trira že število kateder na moskovski državni univerzi. Teh je (no D. R adinji, O sistem u univerzitetnega štud ija geografije v Sovjetski-zvezi. G eografski obzornik XVI, 1961, 1) enajst, naspro ti trem družbe­ nogeografskim in dvem občim katedram. V zadnjih desetih letih gre menda med­ sebojno razmerje še v večji razkorak, ker je bilo stanje leta 1960 malo drugačno (sodeč "o R. H. Frenchu, Geography and Geographers in the Soviet Union. Geo­ graphical Yournal, CXXVII, I960, 2). Ce v SZ govorijo o geografiji, mislijo pred­ vsem na fizično geografijo. Če bi hoteli geografiji v ZDA in v SZ reformirati v smislu univerzalne geografije, bi to pomenilo okrnitev nekaterih njunih dejav­ nosti, zakaj univerzalna geografija bi pri teh narodih le s težavo zasedla izgub­ ljene pozicije, ki jih gojijo že razvite osamosvojene discipline. V primeru SZ bi to pomenilo npr., da bi moskovska državna univerza prenehala vzgajati me­ teorologe in klimatologe za praktične službe, okrepiti pa bi bilo treba družbeno- geografske panoge, ki imajo težje pogoje dela (manj statističnega gradiva in podobno). Morda bo nekoč razvoj tudi v SZ privedel do približno takega pojmo­ vanja geografije kot se je uveljavilo v nam bližji Srednji Evropi, toda vprašanje je, ali je koristno, da tako preusmeritev pospešujejo geografi sami in ali ni bolje selekcijo prepustiti življenju. K temu vprašanju sili pomislek, ali se je doslej naša »stara« geografija razvijala pretežno pod vplivom njenih teoretikov te ali one šole ali pa bolj po potrebah narodnih kulturnih krogov. Ali se ni obdržala, ker jo je potrebovalo življenje, pa čeprav je imela po našem sedanjem pojmo­ vanju od geografije samo ime? Končno pa ima vsak narod tolikšno in tako geo­ grafijo, kot jo potrebuje. Trditev, da dajejo nacionalnim geografijam pogoie za rast domače razmere in potrebe, je danes posebno ilustrativna tam, kjer se geografija vključuje v tako imenovano prakso. V njej zasedajo geografi često slabo zapolnjena raz­ iskovalna področja, ki so včasih na robu geografije, ker uživajo tam boljše pogoje dela (primer mtinehenska socialno-geografska šola). Če morejo pri takem angažiranju geografi zadovoljevati naročnike, je po mojem mnenju to pozitivno tudi za univerzalno geografijo, ki rase iz nacionalnih geografij. Ne zdi se mi pa pozitivno, če skuša taka ozko specializirana šola dokazovati, da je njena geogra­ fija edina ali najboljša geografija. Prav zaradi takih tendenc je potrebna sodobna diskusija o mestu geografije v vedno menjajočem se sklopu nacionalnih znanosti, ker je tako prilagojevanje, ki ga je geografija doslej vedno doživljala in je zato tudi ostala, kažipot razvoja nacionalnim znanostim. Želeti je le, da reformatorji moderne geografije ne bi zanemarjali specifičnih pogojev, v katerih delujejo nacionalne geografije ter da ne bi omalovaževali dejavnosti geografov in geografski!) panog,* ki po nji­ hovih pojmih niso geografsko »čiste«. Dobro znanstveno delo, ki ga je napisal geograf iz obrobnega geografskega področja, je ne le za družbo, ampak tudi za nas več vredno kot slabo a »čisto« geografsko delo. ker nas družba sodi po kakovosti dela in ne po njegovi uvrsčenosti k tej ali oni panogi. Mišljenja se v glavnem ne razhajajo glede tega. ali naj se geografski razisko­ valci specializirajo na določeno delovno področje. Takega mnenja je tudi V. A. Anučin (o. c., str. 12), ki pravi »Nepravilno bi bilo, če bi v težnjah za občegeografsko sintezo nastopali proti razvoju posameznih geografskih ved. Slabo ni to, da se posamezne panoge razvijajo, pač pa to, da njihova rast na splošno priteguje k sebi skoraj vse znanstvene sile. Kot posebno slabo pa se pokaže, da je spričo enostranskega razvoja po panogah malo dovolj velikih, mnogostransko izobraženih geografov širokega profila, ki bi koordinirali raz­ iskovanja po panogah in sintetizirali njihove rezultate.« To vprašanje, kako obdržati vedno bolj specializirane panoge v okviru geografije, je po mojem mnenju ozko povezano z organizacijo geografskega raziskovanja. Če so speciali­ zirana geografska raziskovanja vključena v večje geografske teme, morajo služiti skupnim, v naši vedi v končnem cilju regionalno-geografskim ciljem. Glede povezovanja geografskega raziskovanja v geografske makroteme pa z razmerami v slovenski geografiji ne moremo biti zadovoljni. Tudi glede stebra geografije, ki je bila in je v regionalni geografiji domače in tujih dežel, se vpra­ šamo, ali načrtno skrbimo za njeno rast v bodočih desetletjih. * Z -^geografsko panogo« mislim delovno področje v okv iru geografijo . T ake vedno ožje oznake (»geografija lako te «in pod.) enotni geog rafiji ne m orejo škod iti, ker nim ajo zveze z vprašan jem enotnosti. Summary: U niversal o r N ational G eography I v a n G a m s The author deals with the discusion of »cryses«, »reformation«, »rejuvena­ tion«, »adaptation of geography to modern constelation in the world science« etc. The aim ot this discussion is a new structure of the universal geography, but its starting-point is the state (conditions) in their national geography. By this useful discussion the new universal geography as a signpost for the develop­ ments of national geographies is formed. But the discussion has to take into account peculiar natural and social conditions which determine the profil of national geographies. Emancipation of the geographical auxiliary disciplines, which is a common process to all sciences, did not occur within the national geographies in the same manner, scope and time. As a case of different historic development there are mentioned the structure of the geography of the USA whic is more socially econom ically orientated, and geography of the Soviet Union, which is developed primarily in physiogeography. Their reformation into the universal geography in sense of some scools of the geographic theory would be accompanied with a reduction of geographic activity in these countries as elsewhere. PETI MEDNARODNI SPELEOLOŠKI KONGRES V STUTTGARTU (22.—26. september 1969) I v a n G a m s Na četrtem mednarodnem speleološkem kongresu leta 1965 v Ljubljani je dobila Zveza nemških jamoslovcev in krasoslovcev mandat za organizacijo na­ slednjega, petega mednarodnega speleološkega kongresa, ki je bil leta 1969 v Stuttgartu. Tu so bila predavanja od 22. do 26. septembra, nato pa so se zvrstile različno dolge ekskurzije v razne smeri. Preko državne meje v Švico podaljšana ekskurzija pod vodstvom švicarskih speleologov se je končala šele 5. oktobra. Kot vsi dosedanji tudi stuttgartski kongres ni zavračal prijavljenih refera­ tov ii ni om ejil tematike. Referatov je zato vedno več in kongresna zasedanja vedno bolj razdrobljena v sekcije. Zato je udeležencu, preden ne bo dobil v roke objavljenih referatov, težko presojati vrednost zasedanja v Stuttgartu.,Za pet dni referiranja je program, ki smo ga dobili v roke šele pri prihodu v glavno mesto W iirtenberške, perdvideval 155 referatov, poleg tega pa se je v tem času zvrstila še vrsta sej komisij in skoraj vsak dan ena ali več ekskurzij po krasu Švabske Albe. Vendar je dal tudi stuttgartski kongres vtis. da se kako­ vost referatov od prvega kongresa v Parizu leta 1963 dalje nenehno dviga in da referenti vedno manj poročajo o svojih nazmišljanjih, vedno več pa o re­ zultatih svojih raziskovanj. Tu bo nekaj omemb le o tisti problematiki, ki je bliže geografiji. Speleološki kongresi so postali zlasti po ukinitvi posebne komisije za kraške pojave pri IGU zbirališče kraških geomorfologov. Po subjektivni oceni je bila dobra tretjina udeležencev kongresa iz vrst geografov. Prevladovali so posebno v sekciji za regionalno krasologijo. Vidno mesto v njej so zavzemali referati o tropskem krasu, kjer so morfologi kot V. Panoš, O. Štelcl, O. F. Aub in P. W. Williams mnogo podrobneje klasificirali oblike tropskega krasa kot to poznamo iz pio­ nirskih šteudij H. Lehmanna, O. Wissmanna in drugih. Aeroposnetki so tudi tam omogočili uporabo kvantitativnih metod (Williams). Med regionalnimi referati je treba omeniti tudi pregled sneženih in ledenih jam v Jugoslaviji, ki ga je podal F. Habe iz Postojne, in D. Gavriloviča (Beograd) referat o jamah v gorovju Tibesti v Centralni Sahari, ki je vzbudil precej zanimanja. Referatov o koro­ zijski intenzivnosti je bilo manj kot v Ljubljani. Vzrok za to je tudi posebna publikacija z naslovom Problem s o f K ars t Denudation (Vprašanja kraške denu- 8 G eografski vestnik 113