ESLO VENIA LIBRE
BUHNOS AIRES
14. decembra 1978
In potem?
Brali smo v Ameriški domovini, kako se je godilo na slovenskem Koroškem skupini dijakov, sinov slovenskih izseljencev, rojenih zunaj domače dežele. 'Za mladi slovenski rod je bilo pravo odkritje spoznati domovino svojih staršev in prednikov. Med opisovanjem vsega, kar so doživeli, je gotovo marsikdo bral, kako je neko dijakinjo v gozdu „pičila čebula“. Ta šaljiva pomota bi bila vredna veselega smeha, če ne bi skrivala v sebi grenke resnice: Prvi naš rod, rojen v zdomstvu in vzgojen v tujejezičnih šolah, ima težave, kako bi v svojem jeziku izrazil najenostavnejše pojme in imena. Ali se vam ne zdi, da je ta odskok od vsega našega le prenagel, čeprav se zavedamo, da gre usoda novih slovenskih rodov neizbežno svoji likvidaciji nasproti. Ali se ta prehitri padec ne da na kak način vsaj zavreti, če se že preprečiti ne more ?
Take novice nas,» ki prebivamo v manj bogatem delu Amerike, trdno vključeni v svojo slovensko skupnost, ki ima samo v Velikem Buenos Airesu sedem prosvetnih središč in menda prav toliko slovenskih šolskih tečajev, katere obiskuje blizu tisoč slovenskih otrok, še vedno napolnjujejo s ponosom in upanjem, da smo mnogo trdnejši kot drugi.
Letošnji sklep slovenskih šolskih tečajev, zlasti srednješolskega, nam je v ponos. Slovenski izobraženci, ki po svetu uživajo velik ugled in ki prihajajo nekateri nam predavat, drugi pa le na obisk, se čudijo, kako je mogoče, da že tretji slovenski rod čuti, govori in hoče biti slovenski. Pri nas mladi slovenski rod še dobro loči med čebulo in čebelo. Pa hodijo vsi, od otroškega vrtca do univerze v tujejezične šole. Poznajo Cervantesov jezik in zgodovino svoje nove domovine mnogokrat bolje, kot sinovi domačinov. Poznajo pa dobro tudi svojo lastno domovino, njeno zgodovino, njene lepote, njene vesele in žalostne dni in zlasti lepi slovenski jezik.
Kdor je nedavno videl na odru „Veroniko .Deseniško“, ki so jo igrali izključno v zdomstvu rojeni slovenski in-teligenti, se je moral začuditi prekrasnemu prednašanju igre, pisane v verzih in v obliki, ki utegne delati težave najbolj izvežbanemu igralcu in poznavalcu našega težkega jezika.
Ko smo poslušali zborni vzorni nastop nad sedemdeset mladih slovenskih dijakov na skupni verski proslavi, smo s ponosom čutili isto.
Isti občutek ponosa in občudovanja imamo, kadar poslušamo številne naše pevske zbore, saj jih ima vsaka naša srenja. Prepeva mladi rod, in kako prepeva! Ne bežnih kričečih popevčic, ki jih lahko slišiš na vsak korak, ampak goji resno glasbeno umetnost, ki zahteva znanja in truda. Velika tolažba in upanje za nas vse: dokler bo naš narod po naše pel, bo živelo tudi upanje, da bo po naše tudi govoril in čutil.
Vemo, kje se mladi Slovenec nauči po svoje govoriti. Doma! Marsikje starejši zanemarjajo to odločilno oporo za ohranitev slovenstva. Če bi vsaka mati in vsak oče dosledno govorila s svojimi otroki le po naše in bi na drugojezič-na vprašanja nikdar ne odgovarjala, bi bila bitka za ohranitev našega jezika dobljena. Marsikje starejši tako ravnajo in otroci se tega hitro zavedajo. Tam cela družina lepo po naše govori. V šoli zaradi tega ni težav. Ravno nasprotno. Otroci se doma ne bodo prav naučili šolskega jezika. 'Saj ateji in mame znajo le „chapurear“, kot pravijo Argentinci našemu gringovskemu govorjenju.
K stotinam akademsko došolanih, ali študirajočih Slovencev se bo letos pridružila močna skupina novih akademikov. Kaj bodo študirali ? Veliko vrat jim je odprtih. Univerze imajo fakultete vseh vrst in vseh kvalitet. Ne iščimo lahkotnega študija. Vsak dan bolj življenje zahteva od nas kvalitete. Ne zadovoljimo se s skromnim mestom povprečnega uradnika, kjer bomo ča-
POMV TERORISTOV OBJAVI, J EV V 32 DRŽAVAH. V ZAH. NEMČIJI 187 TE JIH TERORISTIČNIH
SKEPIN
Ugrabitve raznih političnih osebnosti in gospodarstvenikov ter teroristična dejanja sploh so v zadnjih letih eden najmodemejih načinov političnega boja. V večini primerov se tega boja poslužujejo le ekstremisti bodisi v lastni državi, ali pa skušajo z nasilnimi dejanji v drugih državah pritegniti pozornost ostalega sveta na rušenje režima v domovini. Pri ugrabitvah gre v večini primerov za izsiljevanje visokih odkupnin, ki naj služijo kot sredstvo in materialna pomoč za nadaljnje teroristične akcije.
TERORISTI IZSILILI SVOJ PROGLAS
V	32 DRŽAVAH IN 40 ČASOPISIH
V zadnjih 14 dneh je v mali državici El Salvador bila vrsta ugrabitev. Poleg ugrabitve holandskega podjetnika sta bila ugrabljena direktor in še en višji uradnik Bank of London and Montreal, to je lan Massie in Michael Chatterton. Katera organizacije je izvedla te ugrabitve, še ni jasno. Posebno pozornost je vzbudila ugrabitev direktorja podružnice podjetja Philips v El Salvadoru. To ugrabitev si pripisuje vodstvo „salvadorskega narodnega odpora“, ki je poleg visoke odkupnine (menijo da ne manj kot milijon dolarjev) postavila za osvoboditev direktorja podružnice prav posebno zahtevo: podjetje Philips naj oskrbi, da bo kot plačan oglas objavljen poziv „vodstva narodnega odpora“ Salvadorja v 40 časopisih v 32 državah na svetu in to v španskem jeziku. Podjetje Philips je tej zahtevi ugodilo in je bil 2. decembra objavljen proglas, kot je teroristična skupina zahtevala. Objavljen je bil v velikih listih v Evropi, na Japonskem, v ZDA. Teroristi, ki so nedvomno marksistično usmerjeni poudarjajo, da niso ne prosovjetski, ne prokubanski in pro-kitajski, ampak hočejo v El Salvadorju doseči svobodo in demokracijo. Tako so teroristi dosegli, da je bil njihov revolucionarni proglas objavljen po vseh kontinentih, in to v listih, kot je The New York Times in podobnih.
V	ZAHODNI NEMČIJI JE 187 TUJIH
EKSTREMISTIČNIH SKUPIN
Poročali smo, da je zahodno nemška vlada poklicala iz Beograda svojega poslanika na poročanje, potem ko je Jugoslavija osvobodila štiri nemške teroriste. Tedaj še ni bilo čisto jasno, ali se bo poslanik vrnil ali ne. Po poročilih dne 1. decembra iz Bonna se je nemški poslanik von Puttkamer vrnil v Beograd in je takoj začel razgovore v zvezi z nemško-jugoslovansko izročevalno
pogodbo. Jugoslavija doslej še ni objavila, odnosno sporočila nemški vladi, kam so odpotovali navedeni štirje teroristi. Edina usluga, ki so jo doslej napravile jugoslovanske oblasti, je ta, da so izročile prstne odtise vseh štirih nemških teroristov, iz katerih je med drugim ugotovljeno, da je Boock šofiral avto, v katerem so ugrabitelji vo-
zili Schleyerja, ki je bil pozneje usmrčen. Iz prstnih odtisov so nemške oblasti ugotovile še druge zanimivosti o sodelovanju osvobojenih teroristov. Kakor izgleda, bo zahodno-nemška vlada vsaj na videz skušala preiti mirno to krizo; pač pa grozi Jugoslaviji resna nevarnost, da ne bo dobila nobene opore od Nemčije v Evropski skupnosti, kjer je bila doslej Nemija zagovornik jugoslovanskih teženj.
Po poročilu nemške časopisne agencije z dne 2. decembra je v Zvezni republiki Nemčiji velika zaskrbljenost zaradi inozemskih ekstremistov, ki svoje bivanje v Zahodni Nemčiji izrabljajo za to, da vodijo boj proti režimom v njihovih domovinah. Tako Zvezna kakor Deželne vlade si prizadevajo, da bi to preprečile.
Konec novembra je ta problem v Frankfurtu postal posebno pereč, ko je nekaj deset tisočev Irancev in tudi Nemcev demonstriralo proti režimu perzijskega šaha. Demonstracije so se razvile v pravcato cestno bitko, med katero je bilo ranjenih nad 200 demonstrantov in okrog 180 policistov.
Ob tej priložnostti so zahodno nemške oblasti objavile, da se na njihovem teritoriju nahaja štiri milijone inozemcev, od katerih je približno 60.000 organiziranih v 187 inozemskih terorističnih skupinah. Ena od teh skupin, ki se naziva „Zveza iranskih študentov“ je organizirala demonstracijo proti perzijskemu šahu. Zahodno.nemške policijske oblasti navajajo, da so med ekstremističnimi skupinami skrajno levičarske in skrajno! desničarske. Kot posebno aktivne navlaja „hrvatske nacionaliste“, ki s terorističnimi metodami vodijo boj proti Jugoslaviji in za neodvisnost hrvaške republike. Nemška zvezna kriminalna policija obtožuje to teroristično skupino štirih umorov, 8 poskusov umora in nad 20 atentatov z bombami na zahodno nemškem ozemlju od leta 1960 do leta 1977.
Izredno aktivna je tudi turška radikalno ekstremistična skupina, ki ima nad desettisoč fanatičnih pripadnikov. Njih udarna četa se imenuje „sivi medvedi.“
Župan mesta Frankfurt zagovarja stališče, da je treba povzročitelje demonstracij iranskih ekstremistov izgnati iz dežele. To pa je po obstoječih predpisih, ki veljajo v Zahodni Nemčiji za inozemce, skoraj nemogoče. Treba je upoštevati, da bi Iranci, ki bi dobili sporočilo, da so izgnanci, takoj zaprosili za politični azil z utemeljitvijo, da jim vrnitev v domovino prinaša nevarnost, ker bi morali v zapor „iz političnih razlogov“. S tem pa bi bilo povelje za izgon že neveljavno, ker u-stva ZRN priznava vsem političnim preganjancem pravico do azila.
Tako stoji Zahodna Nemčija pred dilemo: ali dopustiti še naprej, da 187 inozemskih ekstremističnih skupin dela na njenem ozemlju kar hoče, ali pa spremeni zakonodajo odnosno ustavo.
i	dan, ko nam pripade pokojni-ipak potrudimo se, da bo iz nas
ii	slovenski rojaki, ki jih širom ìajdemo na najodličnejših mestih, i lahko v čast in ponos. Vendar
■ zato, da bi mi iskali med na-iteligenti kandidate za Nobelovo o, pač pa pričakujemo, da bi iaš inteligent, naj bo katerekoli
lahko storil nekaj tudi v korist i naroda, katerega član je. Vsak-;e moral usposobiti in pripraviti, zzarne kako vidnejše mesto v na-
[aliziramo naše slovensko ziv-Argentini ali tudi drugod, više danes, po kmalu štirih de-kar je pri nas doma zamrlo , življenje, vodijo vse naše be-! zdomske ustanove ljudje, ki tem izšolali še doma. Pogre-V vodstvu naših ustanov mla-med 25 in 40 leti, to je ti-I kot desetletni šli preko Lju-
belja in katerih sinovi danes iščejo nekoga, ki jih bo razumel in vodil.
Komunisti nobene stvari tako hrepeneče ne čakajo, kakor novice, da je umrl zadnji v domovini načelno vzgojeni Slovenec. Potem, mislijo, bo dobljena njihova igra: naš razkroj. In bodo uspeli, če odmirajočemu rodu ne bo sledil mladi rod, pripravljen za težke naloge v korist slovenske družine, ki hoče in more živeti še več rodov v svobodi.
Zato moramo vedno znova poudarjati potrebo po sodelovanju zlasti mladih inteligentov v vodstvu slovenskih ustanov in s tem v zvezi nujno potrebo po temeljiti pripravi, ki jih bo usposobila za pravilno vodstvo našega rodu v bodočnost.
Zaenkrat smo v toliko na dobrem, da smo za en rod pred našimi rojaki drugod. Ne izgubimo te prednosti. Dokažimo drugim, česa smo V trmasto starokopitni Argentini zmožni.
J. A.
Exhortación al dialogo
El Papa Juan Pablo II hizo llegar un mensaje al presidente de la Naciójn, temente generai Jorge Rafael Videla, en el que expresa su esperanza de que sea superado el conflicto limitrofe con Chile, e insta a continuar el diàlogo. Dice asi:
“Quiero dirigir mi atención al inminente encuentro entre los senores can-cilleres ue Argentina y Chile con la viva esperanza de ver superada la contro-versia que divide a vuestros paises y que tanta angustia causa en mi ànimo. Ojala el coloquio aliane el camino para una ulterior reflexion la cual, obvian-do pasos que pudieran ser susceptibles de consecuencias imprevisibles, consien-ta la prosecución de un examen sereno y reponsable del contraste. Podràn pre-i valecer asi las exigencias de la Justicia, de la equidad y de la prudencia, corno fondamento seguro y estable de la convivencia fraterna de vuestros pueblos, respondiendo a su profunda aspiración a la paz interna y externa, sobre las cuales construir un futuro mejor.
“El dialogo no prejuzga los derechos y amplia el campo de las posibili-dades razonables, haciendo honor a cuantos tienen la valentia y la cordura de continuarlo incansablemente contra todos los obstàculos. Sera una solicitud ben-decida por Dios, sostenida por el concenso de vuestros pueblos y el apiauso de la comunidad internacional. Inspira mi llamado el afecto paterno que siento por esas dos naciones tan queridas y la confianza que me viene del sentido de responsabilidad del que hasta ahora han dado prueba y de la que espero un nuevo testimonio. Con mis mejores bendiciones.”1’
Ioannes Paulus P. P. II
Neutemeljeno in škodljivo pisanje
Od časa do časa se v hrvaškem listu „Danica“, ki izhaja v Chicagu oglasi Karlo Ilinič, ki so mu poleg Srbov tudi Solvenci trn v peti. Njegovi članki so polni neutemeljenih in krivičnih napadov na Slovence. Že smo včasih odgovarjali temu piscu, ko je npr. Slovencem zanikal pravico do slovenske morske obale in lastne slovenske mornarice, ko je trdil, da sta Trst in Koper hrvaški mesti, da gradimo Slovenci svojo industrijo s hrvaškimi devizami itd. V zadnjem času se je ta mož zopet z več članki spravil nad Slovence.
V	„Danici“ z dne 10. novembra 1978 je objavil Ilinič daljši članek z naslovom „Srbsko-slovensko bratstvo i jedinstvo — dok se Hrvatima pune tamnice.“ Tudi ta članek je napisan v i-stem sovražnem duhu, kakor so ostali Iliničevi članki. Naj na kratko omenimo samo nekatere piščeve trditve. Tako npr. piše, da „su se hrvatske devize šakom i kapom trošile za industrijalizaciju Srbije i Slovenije.“ Ni to prvič, da K. Ilinič postavlja to trditev, da namreč Slovenci skupaj s Srbi iz-mozgavamo Hrvaško. Ni pa Ilinié do sedaj še nikdar z dokazi podprl te trditve. Morda bi bilo koristno, ko bi se Ilinič pogovoril s Francem Jezo, ki postavlja drugačno trditev, da namreč delajo Slovenci tlako za Srbe in da vršijo Srbi gospodarski genocid nad slovenskim narodom. Kdo ima sedaj prav? Ali delajo Hrvati tlako za Srbe in Slovence, kakor trdi Ilinič, ali delajo Slovenci tlako za Srbe, kakor trdi Jeza?
V	„Danici“ z dne 29. septembra 1978 piše Ilinié o letališču Brnik pri Ljubljani. Z veliko zavistjo pravi, da je to letališče po svoji ureditvi prvo v Jugoslaviji in da je npr. nova vzletna proga dolga 3300 m in široka 60 m, do-čim ima zagrebko letališče Plešo vzletno progo, ki je dolga samo 2222 m in široka le SO m. V „Aeronautical Information Publication“, ki ga uporabljajo piloti, so za 1. december 1978 tile podatki: Zagreb ima vzletno progo dolgo 3250 m in široko 45 m, Ljubljana pa ima progo, ki je dolga 3000 m in je široka 40 m. Kje je torej dobil Ilinič svoje podatke ? Ilinič tudi piše, da so zagrebško letališče Plešo obnavljali istočasno z ljubljanskim, a ga niso mogli dokončati v določenem roku, dočim Slovenci niso imeli nobenih zamud pri obnovi. Iz tega podatka se vidi, da Ilinič ali ‘ne pozna dejanskega stanja ali pa da namerno daje napačne podatke. Ali pa imajo v Zagrebu dve letališči. Kajti v času del na ljubljanskem letališču so del prometa usmerjali na letališče v Mariboru, del pa na zagrebško; tja posebno večja letala, ki na razmeroma kratki stezi v Mariboru niso mogla ne pristajati ne vzletavati.
V	tej zvezi naj omenimo še to, da smatrajo mednarodni letalski krogi za civilni promet Zagreb za središče letalskega prometa v Jugoslaviji z ozirom na letališke naprave in še posebej z ozirom na dejstvo, da na zagrebškem letališču skoraj nikdar ni megle, dočim je Brnik često zavit v meglo. Pa mi tega Hrvatom prav nič ne zavidamo, nasprotno, veselimo se vsakega njihovega uspeha in napredka.
V	„Danici“ z dne 13. oktobra 1978 stoji, da jugoslavanska vlada ne ve, koliko Hrvatov točno živi v Trstu in ooklici, ali 40, 50 ali 60 tisoč, da pa ona dobro ve za vsakega Slovenca na tem področju. Ilinič ne pove, kje je zvedel, da jugoslovanska vlada ne ve za Hrvate v Trstu, pač pa ve za vse Slovence. Kar pa zadeva številk Hrvatov, ki jih Ilinič navaja, povemo tole: Vsa ljudska štetja od časov Avstro-ogrske monarhije do danes povedo, da je tržaška okolica popolnoma slovensko področje, Trst pa mešano slovensko-ita-lijansko mesto. Bilo je v Trstu vedno nekaj priseljencev drugih narodnosti: Nemcev, Srbov, Hrvatov, Grkov, Armencev itd. Nemcev in Srbov je bilo celo več kot Hrvatov, ki so se s Slovenci vedno izredno dobro razumeli.
Še na eno Iliničevo trditev bi radi odgovorili. Ilinié pravi, da se v Sloveniji izdeluje veliko število avtomobilov, dočim je Hrvaška v tem oziru zapostavljena. Tako trdi Ilinié, da je koprski 'CIMOS izdelal letos 12.000 Citroenov in da jih bo leta 1982 napravil 35.000 Za podjetje IMV v Novem mestu trdi, da bo letos izdelalo 45.000 Renaultov in da jih bo do leta 1980 napravilo letno po 165.000. Slovenci bi bili veseli, ako bi jim bila dana možnost, da izdelajo vsaj nekaj odstotkov tega števila. Po objavljenih podatkih v Kopru in Novem mestu avtomobilov ne izdelujejo, ampak samo sestavljajo (montirajo); avtomobili še daleč ne dosegajo Iliniéevih številk. Res pa je, da IMV (Industrija motornih vovil) ne pa IMU, kot piše Ilinič, izdeluje prikolice, vendar ne tovorne, ampak le turistične, za osebne avtomobile in jih izdela vsako leto vedno več, v glavnem za izvoz.
Vprašamo, čemu objavlja „Danica" tako neresne članke in neresne trditve, ki samo škodujejo sicer dobrim odnosom med Slovenci in Hrvati, ki sta oba žrtve komunističnega centralističnega režima v Jugoslaviji. Krivic, ki se delajo v Jugoslaviji slovenskemu in hrvaškemu narodu in verjetno tudi drugim narodom, ne povzročajo niti slovenski niti hrvaški niti srbski narod, ampak jih povzroča komunistična partija. Zato naj Karlo Ilinié naperja svoje napade nanjo, ne pa na slovenski narod. ki je pravtako kot hrvaški žrtev komunizma. .	Sm R
OGLAŠEVALCEM IN DOPISNIKOM
„Svobodna Slovenija“ bo izšla letos še v četrtek 21. decembra. Ta bo povečana božična številka in zadnja v letu.
Opozarjamo vse oglaševalce in vse, ki želijo objaviti božična in novoletna voščila v zadnji letošnji številki, da nam pošljejo besedila do nedelje 17. decembra; dopisniki pa poročila do 15. decembra.
CARTER: ČLOVEKOVE PRAVICE
ZDA NE BODO ODNEHALE
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Letošnjega 10. decembra je poteklo 30 let, odkar so takratne članice ZN, razen ZSSR in njenih satelitov, odobrile in podpisale Deklaracijo o človekovih pravicah. Obletnico so na razne načine proslavljali -po mnogih zahodnoevropskih državah ter v obeh Amerikah.
Proslave v Washingtonu se je udeležil tudi severnoameriški predsednik Carter ter je priložnost uporabil za novo javno potrditev severnoameriške zunanjepolitične linije glede človekovih pravic, zlasti, ker so se v zadnjem časa V svetovnem tisku začeli pojavljati komentarji, da se je Carter zaradi nekaterih zunanjepolitičnih neuspehov odločil zadevo človekovih pravic potisniti v kot, če že ne v pozabo.
Carter je na proslavi v govoru izjavil, da „ostajajo človekove pravice duša naše zunanje politike“ in nadaljeval:
„Ni Sile na svetu, ki bi nas mogla odtegniti od te dolžnosti. Tistim, ki dvo-
Ob 30-letniei proglasitve Splošne deklaracije o človekovih pravicah je papež Janez Pavel II. poslal glavnemu tajniku ZN Avstrijcu Kurtu Waldheimu pismo, v katerem s poudarkom na svobodo vere najostreje obsoja države in režime, ki kršijo osnovne človekove pravice.
V pismu papež Janez Pavel II. poudarja, da se je v minulih 30 letih kršenje človekovih pravic stopnjevalo, namesto da bi upadalo ali povsem izginilo. „To nas navdaja z žalostjo in smo nezadovoljni s sedanjim stanjem,“ piše Janez Pavel II. „Kdo more zanikati, da dandanes posamezniki in civilne o-blasti kršijo osnovne človekove pravice brez kazni; pravice, kakor je pravica biti rojen in pravica živeti. Dovolite mi, da opozorim Glavno skupščino ZN na važnost in resnost še enega problema, ki še danes teži svet. Mislim na problem verske svobode, ki je temelj vseh ostalih svoboščin.1“
Španija se je spremenila v parlamentarno monarhijo, ko je 87% Špancev, ki so se odzvali pozivu španske vlade na referendum, glasovalo za novo špansko ustavo, obsegajočo 1G9 členov. Ustava je nadomestila zakone in dekrete, s katerimi je vladal Španiji od državljanske vojne leta 1936 do svoje smrti gral. Franco. Skoro 32% volilnih upravičencev se referenduma ni udeležilo, 8,5% glasov pa je bilo oddanih proti novi ustavi.
Nova španska ustava je sedma v španski zgodovini. Prvo ustavo je Španija kot celota dobila v Cadizu leta 1812.
V prid ustavi so se izrekle skoro
Tine Debeljak:
Alternativa
V Trstu je maja meseca začela izhajati revija, oz. „Zbornik za družbena vprašanja ALTERNATIVA“, ki ima nalogo posegati v aktualne probleme slovenske naroda s stališča prvotnega koalicijskega vidika OF, ki mu lebdi pred očmi prava demokratičnosti. Na to ideologijo smo opozorili v eni prejšnjih številk tega lista v političnem delu, danes — ko poročamo o novi reviji v slovenskem zamejstvu, naj se ozremo še na drugi del razprave, po katerem nosi ime ta revija, namreč: kakšna je Jezova „alternativa“ za spremembo razmer v domovini? Ali naj se v bodočnosti „nadaljuje komunizem v današnji fašistični obliki pod vodstvom UDBE, ali naj se razvoj obrne k demokratizaciji uprave?“ Prehod k demokratizaciji pa naj se vodi pod geslom alternative: Ali svoboda, ali totalitarizem ?
Po njegovem naj bi se ta proces v demokratizacijo začel z rehabilitacijo vseh, ki so bili po krivici obsojeni, potem s politično akcijo znotraj Zveze
mijo nad našim sklepom, bi odgovoril: Vprašajte žrtve. Vprašajte izgnance. Vprašajte vlade, ki prakticirajo zator.
Naj bo~to v Kambodži ali v Čilu, v Ugandi ali v Južni Afriki, v Nikara gui ali v Abesiniji ali v Sovjetski zvezi, vlade vedo, da se za to brigamo in ni se še zgodilo, da bi nas en sam človek, ki tvega svoje življenje ali trpi zr stvar človekovih pravic, prosil, naj odnahomo.
Iz ječ, iz taborišč, iz prisilnih izgnanstev prihaja do nas en sam klic — govorite, vztrajajte, naredite vse, da se bo slišala beseda svobode.“
V svojem govoru se je Carter odkrito dotaknil tudi ameriških razmer v zvezi s človekovimi pravicami ter je v neuradnem besedilu posebej omenil ameriške Indijance, za katere je dejal, da „nihove pravice še vedno niso u-stavno zajamčene.“
Med 200 gosti na proslavi v Beli hiši je bil tudi en Indijanec.
V nadaljevanju svojega pisma Janez Pavel II. obsoja „represivne in diskriminacijske ukrepe proti mnogim državljanom, ki morajo trpeti celo vrsto različnih pritiskov, tudi smrt, in to samo zato, da ohranjajo duhovne vrednote, kateri pa kljub temu niso nikdar opustili sodelovanja z vsem, kar služi resničnemu zasebnemu in družbenemu napredku njihove dežeie.“ .
Papež poudarja, da so posamezniki dolžni izvrševati svoje osnovne pravice na odgovoren način. „Vsak mož in vsaka žena sta dolžna spoštovati pri drugih pravice, ki jih zahtevata zase,“ pribija Janez Pavel II.
Svoje pismo končuje z ugotovitvijo, da je bilo v minulih 30 letih sicer nekaj napredka v zadevi človekovih pravic, toda še vedno je vse preveč primerov krivičnosti in zatorov, vključno rasne diskriminacije, mučenja pripornikov in političnih disidentov.
vse španske stranke, med njimi tudi komunistična, dasi ta le v smislu taktične poteze, ker trenutno nima drugega izhoda. Španska KP ima za primer, če bi se ji kdaj posrečilo zavladati nad državo, pripravljeno svojo ustavo, poleg te pa še svoje partijske „zakone“ za jamčenje vseh pravic samo partijcem.
Največji odpor proti referendumu je NATO in Varšavskim paktom, ki se bil v baskovskih predelih Španije, kjer je proti novi ustavi nastopal tudi umerjeni del Baskov. Dasi nova ustava daje posameznim španskim pokrajinam veliko avtonomijo, baskovska marksistična teroristična organizacija ETA vztraja
(77)
komunistov, da bf liberalnejši, demokraciji naklonjeni komunisti začeli s kritiko diktature in dobivati tako prevlado nad policijskim blokom v partiji. Zveza komunistov bi se morala federa-lizirati v enako vredne — stvarno in ne "samo na papirju — republiške zveze brez enotnega vsedržavnega okvira in centra. Morale bi se nacionalizirati v taki meri, da bi se medsebojne povezave spremenile v tako razmerje, kot je v navadi pri mednarodnih konferencah. Po tem partijskem zgledovanju naj bi se potem tudi država sama federali-zirala v takem smislu, da bi vsaka narodnost dobila svojo suverenost (lastno vojsko, notranjo in zunanjo upravo, svoj denar itd.) in imela pravico odcepitve ali pa nevstopitve v federacijo. Če pa vstopi prostovoljno, se s pogodbami določi medsebojna pogojnost. . . Je proti razbitju Jugoslavije, ker to lahko prinese sovjetsko zasedbo. (Je torej proti Sijevski tezi: Delendam esse!) Taka eventuelna zveza držav ne bi smela imeti enega upravnega centra .. . temveč policentrizem.. .
V čem se ta Jezova Alternativa
MEDNARODNI TEDEN
EGIPT je prekinil diplomatske odnose z Bolgarijo, ko je osebje bolgarskega poslaništva v Kairu uporabilo orožje proti neki egipčanski družini, ki je stanovala v istem poslopju, v katerem je nastanjeno bolgarsko poslaništvo. Bolgari so obtožili egipčansko vlado, da je incident izzvala, da je lahko prekinila odnose s komunistično Bolgarijo, medtem ko je egipčanska vlada objavila, da je imela z bolgarskimi komunisti in z drugimi sovjetskimi satelitskimi poslaništvi vedno probleme. Odnosi med Kairom in Moskvo so hladni, če že ne napeti že dolga leta zaradi neprestanega sovjetskega koleba'nja v zunanji politiki do problemov na Bližnjem vzhodu in v zadnjem času zaradi moskovskega odpora proti sklenitvi miru med Egiptom in Izraelom.
VRHUNSKI SESTANEK med štirimi velikimi: Anglijo, Francijo, ZDA in Zahodno Nemčijo bo na francoskem karibskem otočju Guadalupe 5. in 6. januarja prihodnjega leta. Na vrhunski sestanek bodo prišli ameriški predsednik Carter, francoski Giscard d’ Es-taing, britanski Callaghan in zahodno-nemški Schmidt. Predsednike bodo spremljale njihove žene in po en svetovalec. Po sestanku, na katerem bodo razpravljali „o splošnih političnih problemih, od mednarodnih do domačih“, ne bodo izdali za javnost nobene sklepne izjave. Carterjev spremljevalec bo Zbigniew Brzezinski.
DIKTATOR Nicarague Somoza je objavil, da je nikaraškemu parlamentu predložil amnestijo za vse „politične kriminalce, vključno za marksistične sandiniste, ki nosijo orožje proti mojemu režimu.“ Amnestija bo stopila v veljavo predvidoma 1. januarja prih. leta. Amnestijo je Somoza proglasil pod pritiskom združene opozicije, ki mu je sporočila, da ne bo stopila z njim v pogajanja, če prej ne proglasi amnestije. V združeni opoziciji sta se medtem ustvarili dve fronti: marksistična, ki jo vodijo sandinisti ter demokratična, v katero so vključeni poleg raznih demokratskih skupin tudi nekateri socialisti. Opazovalci ugotavljajo, da bodo iz združene opozicije v najkrajšem času sandinisti izstopili, ker hočejo kot marksisti edini in kljub svoji manjšini vladati v državi, če in kadar bo Somozov režim padel.
V TEHERANU in po vseh večjih mestih Irana se že več dni vršijo velike demonstracije proti šahu in njegovemu režimu. Demonstranti zahtevajo vrnitev šahovega nasprotnika muslimanskega vodje Khomeinyja, ki iz varne razdalje v Parizu vodi preko svojih pristašev odpor proti šahu. Mnogi opa-
na popolni odcepitvi baskovske pokrajine od Španije in zahteva ustanovitev marksistične baskovske države.
Za propagando za novo ustavo je španska vlada potrošila poldrugo milijardo pezet (20 milijonov ameriških dolarjev) ter se čuti zaradi velikega odstotka neudeležbe na referendum močno prizadeta.
razlikuje od drugih „alternativ“, ki so se pojavile v emigraciji ? Glede slovenske suverene državnosti ? Program Slovenske krščanske demokracije (SLS) iz 1. 1954 pravi v prvi točki: „Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pravico in se ves združil v slovenski državi.“ Zdi se mi, da v splošnem ljudje vse premalo poznajo ta osnovni „zakon“ SLS, ki se v ničemer ne loči od Jezove. V poslanici Narodnega odbora 1. 1972 je poudarjena tudi druga zahteva tržaške alternative: „Kot suveren narod imamo tudi danes in vedno pravico odločati o vstopu ali izstopu Republike Slovenije v vsako zvezo držav in priznavamo to pravico vsem narodom, ki Jugoslavijo sestavljajo.“ In tudi tretja Jezova zahteva: „Prehod iz komunistične tiranije v nov red pravičnosti in demokracije se izvrši na miren način, brez nasilja in osebnega maščevanja“, je eno temeljnih vprašanj od 1. 1963, ko se je v Stanstedu (v Londonu) začel prvi demokratski dialog med Slovenci, Hrvati in Srbi, kako realizirati to alternativo proti sedanjemu komunističnemu totalitarizmu v na-
Gotovo je spor med Argentino in Čilom, ki je te dni zopet pred nujno odločitvijo, pritegnil ne le argentinsko, temveč tudi svetovno pozornost pretekli teden. Za ta torek 12. decembra je bil napovedan sestanek zunanjih ministrov obeh držav v Buenos Airesu. Mnogo govora je bilo o namenu, da bi Argentina, v primeru da ne bi prišlo do konkretnih zaključkov po teh razgovorih, enostavno zasedla sporne otoke, nakar bi gotovo prišlo do oboroženih spopadov. To so bila seveda ugibanja; dejstvo je, da je argentinsko vojaško vodstvo vpoklicalo veliko število rezervistov, zlasti zadnjih letnikov vojaških obveznikov, in jih poslalo v vojaške edinice na jug.
V kaj veliki napetosti se je pričel ta teden, v zaskrbljenosti družin, katerih sinovi so bili vpoklicani, in v nejasnosti bodočih korakov, ki bi jih "pod-vzele Argentina in čile. Predmet pogovorov zunanjih ministrov naj bi bil imenovanje „posrednika“ (ali razsodnika?), ki naj povede sporni stranki do mirnega in za obe stranki zadovoljivega zaključka. Kot smo pisali pred tednom, naj bi Argentina predlagala za to funkcijo svetega očeta. Vlada in razne osebnosti so potem zanikale ta namen, a s tako formulacijo, ki je le utrdila politične opazovalce v tej domnevi.
Morda kot odgovor na prošnjo za posredovanje, ali zaradi očetovseke skrbi za svoje drage otroke, je papež Ja-
zovalci menijo, da so dnevi šahovemu gospodstvu v Iranu šteti, če vsaj ne njemu, pa definitivno nadaljnjemu obstoju šahove dinastije, šaha in njegov režim zaenkrat vzdržuje na oblasti svobodni Zahod, zaradi petroleja in strateškega položaja Irana, ki zapira Moskvi direkten dostop v Perzijski zaliv in na Indijski ocean.
V BRUSLJU so se pi-etekli teden zbrali ha zasedanje zunanji ministri držav članic NATO, na katerem so razpravljali o zadevi človekovih pravic v zunanji politiki zahodnoevropskih držav. Pobuda za to so bile izjave ameriškega predsednika Carterja, ki jih je o tej zadevi dal ob priliki praznovanja 30 letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah v Beli hiši.
Britanski zunanji minister Owen je med drugim predlagal, naj bi za 30-letnico NATO, ki bo prihodnjega maja, ^.začeli politični dialog med politiki NATO in voditelji Varšavskega pakta. Zaenkrat je še nemogoče, da hi prišlo do razgovorov med vojaškimi poveljniki obeh organizacij, tudi ne med o-brambnimi ministri obeh blokov. A, menim, razgovor med zunanjimi ministri NATO in Varšavskega pakta pa je že možen,“ je zaključil Owen.
Opazovalci ugotavljajo, da bo imel Owenov predlog o dialogu med NATO in Varšavskim paktom malo možnosti na uspeh, ker nanj komunistične države ne bodo pozitivno reagirale, zlasti ne zaradi sovjetskega odpora do dialoga z Zahodom v tem trenutku, ko ima Moskva probleme z romunskim partijskim vodjem Ceaucescujem.
■ -IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlfiMMiHHIH)
ši domovini. In prav Stanstedska „.Demokratska alternativa“ je odprla debato o teh problemih „bodočnosti“, zavedajoč se obenem, da emigracija pri tem ne bo mogla’ odločati, kvečjemu svetovati in pomagati. — Odločitev bo vsekakor usojena tistim, ki žive v domovini. Tržaška „Alternativa“ ne pomeni nobeno novost, temveč le poživitev in prispevek novih ljudi k nadaljevanju tega vsenarodnega problema.
Ta prvi zvezek Zbornika prinaša še nekaj važnih člankov. Tako predvsem razpravo dr. Petra Urbanca: „Nova ekonomija v Sloveniji“ o slovenskem gospodarstvu po zlomu sedanje diktature. Je to kritika marksističnega gospodarstva nasploh in slovenskega še posebej in to v vsej konkretnosti današnjih dni s perspektivo v bodočnost -— po Titu“. — Z marksističnim gospodarstvom se peča tudi Maks Arnšek v članku „O osnovah gospodarstva v Slovenski državi“. Kritiki podvrže marksizem sploh, ki mu je utopičen in nesodoben, kakor tudi teorijo o samoupravljanja; govori o sprostitvi osebne iniciative v bodočem gospodarstvu Slovenije po zgledu zahodnega tehnološkega ter zadružniškega gospodarstva. — Tretji pomemben članek pa je prispevek Boža Prevorška, ki živi na Švedskem. Ta iz svoje jezikovne vsakdanje
nez Pavel II v ponedeljek 11., dan pred sestankom zunanjih ministrov, poslal generalu Videli brzojavno sporočilo, v katerem roti obe državi, naj nadaljujeta mirne razgovore in za vsako ceno preprečita dejanja, ki bi lahko imela nepredvidene posledice. Očetovsko pri. govarja k razumevanju in složnosti in kliče božji blagoslov na tiste, ki kljub težavam vztrajajo na poti dialoga.
Opazovalci smatrajo, da bo papežev poziv imel odločilno vlogo v pogovorih zunanjih ministrov. Rezultat teh pogovorov pa bo temelj za vse nadaljnje delovanje.
Medtem se je še razširilo polje politične dejavnosti v Argentini. Nekateri opazovalci smatrajo, da je nenadna odjuga s strani vlade, ki je čez noč dopustila razna politična dejanja (ali bolje, dejanja političnih strank in njih predstavnikov), nekoliko v zvezi s čilskim problemom. Kajti v številnih političnih izjavah zapazimo v tej zvezi plebiscitno priznanje vladi in njenim ukrepom. V vsem ostalem pa je politično polje razdeljeno kot že dolgo ne. In glavni vzrok delitve je prisotnost ali odsotnost pri zloglasni politični večerji, katere se je udeležil predsednik države general Videla.
Poleg tega je bilo znova zaznati poizkus političnega približanja peroni-stov in radikalov. Trenutni vodja pero-nistov, notar Bittel, je povabil na razgovor predstavnika radikalov dr. Bal-bina. Na tem sestanku mu je ponudil, naj bi se znova združili v neki povezavi, slični kot je bila „Hora del Pueblo“, ki je za časa vlade generala Lanusseja pripeljala do političnega odprtja, iz katere je potem izšla peronistična vlada leta 1973.
Dr. Balbin ne le, da je odklonil tako povezavo, temveč je zatrdil, da radikalna stranka tudi v bodoče ne bo pristala na slične grupacije.
Kar se drugih strank tiče, kot smo omenili, jih trenutno loči globoka vrzel — polemika glede zaslombe ali ne na vladno stališče, vse seveda v zvezi s prisostvovanjem na političnih pojedinah. Peronisti pa so prav v teh dneh doživeli eno izmed izgub: na posledicah težke bolezni je umrl dr. Lastiri, bivši namestni predsednik države in predsednik poslanske zbornice.
Vlada pa ima nadaljnje probleme z gospodarstvom. Doslej je objavila le nekatere povišice plač za posamezne sindikate. Inflacija meseca novembra je medtem dosegla lep odstotek 8,8%, to je v enajstih mesecih letošnjega leta 147,4%, kar skoro presega lansko inflacijo. Oči vseh so sedaj uprte V mesec december, kjer je pričakovati še hujšega skoka, kot posledico povišice plač in pa bližnjih praznikov.
Ti prazniki bodo za mnoge bolj malo praznični. Cene jedačam in pijačam so tako v oblakih, kot angelčki, ki smo jih v otroških prizorih risali nad betlehemsko planjavo. Daj Bog, da bi ta „človeška ubožnost“ navdahnila srca in jih pripeljala bolj v duhovne globine. In da bi novorojeno Dete, ki ga skoraj pričakujemo, bilo za Argentino "in čile simbol trajnega miru.
prakse govori o Slovensko-skandinavski sorodnosti. Navaja več zgledov, kako enako zvene nekatere besede v švedščini in slovenščini ter je mnenja, da ima kakih 50% besed skupni koren. Donesek k Jezovi skandinavski teoriji o poreklu slovenskega naroda. — Novela Petra Freudka „Konec pošasti“ je, fantastična literarna podoba modernega diktatorja ter pravljično alegorična upodobitev boja proti njemu, ki ga bo premagala samo ljubezen. Je v vidno notranji zvezi z ostalo vsebino številke in gibanja proti totalitarizmu, toda preveč otipljivo tendenčna, da bi bila pomembna literarna pridobitev, toda pisana z rutino.
Vmes je priloženega več drobiža iz sodobnega tudi političnega dogajanja ter napoved ustanovitve nove slovenske stranke, za katero urednik predlaga ime Slovenska nacionalna stranka. S tem bi gibanje za suvereno državo prešlo na — politično polje, ter se uveljavilo kot politična stranka. Kot taka bi poiskala mesto med drugimi demokratičnimi političnimi opredelitvami v bodočem „političnem pluralizmu“. Večpomensko, celo rahlo totalitaristično „slepomišenje“ z besedo „gibanje“ se tako pravilno reducira na demokratsko pojmovanje „stranke“, kar bi bilo v skupnem interesu.
Janez Pavel II. obsoja kršenje človekovih pravic
PISMO GLAVNI SKUPŠČINI ZN
Španija parlamentarna monarhija
NOVA DEMOKRATSKA USTAVA
Med knjigami in revijami
P%| <
LJUBLJANA — Na seji komisije za Tržišče so ugotovili, da predlagane proizvajalčeve cene kmetijskih pridelkov pri sedanjih pogojih gospodarjenja v kmetijstvu niso sprejemljive. Največ pripomb so na seji dali glede cen mesa. Po predlogu naj bi se odkupne cene v letu 1979 zvišale za 4,9 odstotka od sedanjih 25,36 din na 26,60 din. Toda že sedaj so dejanske odkupne cene mesa prekoračile 29 dinarjev.
LJUBLJANA — V Kliničnem centru so 8. novembra zaključili dvajseti tridnevni študijski tečaj, namenjen zdravnikom splošne medicine in študentom o interni medicini. Ti študijski dnevi nosijo ime Tavčarjevi dnevi po dr. Igorju Tavčarju, prvemu predstojniku katedre za interno medicino.
MARIBOR — V Mariboru so prometniki pregledovali v dveh dneh mestne avtobuse. Ugotovili so, da je vožnja v avtobusih nevarna. Certus, tako je ime mariborskega avtobusnega podjetja, lima 75 vozil za medkrajevni promet, pa so ugotovili, da je 43 slabih; nekoliko boljši so avtobusi za mestni promet, kljub temu so našli napake pri 22 avtobusih. Zanimiv je tudi primer šoferja, ki je limel v vozilu preveč potnikov. Plačati je moral kazen, denarja pa mu podjetje ni vrnilo z utemeljitvijo, da dobro ve, koliko potnikov sme naložiti. Naslednjega dne so se potniki pritožili, da jih je šofer pustil na cesti: Podjetje mu je odtrgalo pri plači. Sedaj bi rad vedel, koliko potnikov sme naložiti, da ne bo imel problema ne s policijo ne s podjetjem.
LJUBLJANA — Nov sporazum o oblikovanju, vrednotenju in izvedbi programov med Narodno in univerzitetno knjižnico, med Centralno tehnično knjižnico in med Univerzitetno knjižnico iz Maribora bo veljal za obdobje 1978 — 85.
MARIBOR — V Mariboru so 8. novembra odprli obsežno razstavo dokumentov in gradiva o prevratnih dneh pred 60 .leti in o nastopu in delu generala Maistra za severno mejo.
LJUBLJANA — iStare lokomotive postajajo prave „turistične“ točke. Tako so na ljubljanski postaji na ogled tri „muzejske“ lokomotive; Mariborčani so na postajo pripeljali staro Un-rra-premikalko, prihodnje leto pa bodo postavili še starejšo, ki je vozila Vrhničana in nato po štajerskih lokalkah. Navdušenje pa je kar nalezljivo: Lokomotive so sedaj tudi v Rušah, Murski Soboti in v Rogatcu; na Pragerskem so postavili na ogled staro madžarsko lokomotivo iz prejšnjega stoletja, ki ji pravijo „Katica“. Novomeščani so iz Maglaja v Bosni pripeljali staro dolenjsko potniško lokomotivo, ki so jo pred 25 leti posodili Bosancem. Za te vrste muzej se ogrevajo tudi v Divači, Zidanem mostu, Sevnici, Grosupljem, v Slo-
'KOPBR — Koprsko društvo prijateljev glasbe je povabilo pianistko Sonjo Pahor-Torre, ki je doma iz Kopra, pa živi že dalj časa v Messini v Italiji. 'Pahorjeva je poustvarjala dela Mozarta, Bacha, Schuberta in Schumanna.
ORMOŽ — Ko bo ormoška sladkorna tovarna v polnem obratu leta 1982 — bo krila 60 odstotkov slovenske porabe sladkorja. Tovarna bo predvidoma proizvajala 47.000 ton sladkorja. In prihodnje leto bo v Sloveniji posadilo sladkorno peso že 4000 kmetov v Pomurju.
Umrli so od 13. do 18. nov. 1978:
LJUBLJANA — Jožko Parte, 74; Stanka Marjetič; Pavla škof r. Kovač, 7o; Oton Vreča, up. b. ur., borec za sev. mejo; Marija Kovač, up.; Marička Hočevar, v. rentgenski tehnik; Jožefa Tomšič r. Možek; Tončka Žvar, delavka; Olga Leonardič r. Petejan; prof Ferdo Juvanec, 70, up. Slov. filharmonije in skladatelj; Emilija Wagner r. Planinec; Bernarda Rjavec r. šulc; Franc Bajec; Janez Virant, up.; Ida Verhek r. Pregelj, 89; Vida Bavčar r. sustersič; Anton 'šijanec, up., 70; Ivan Kovič, up. Slov. filharmonije, 68; Franci Zavašnik; Julka Učak; Marija Slapničar p. Brcar; Marija Skale r. Zgonc, 73; Rozalija Ferbežar r. Farkaš.
RAZNI KRAJI — Stanko Požun, Sevnica; Marija Uršič r. Grad, 70, Kamnik; Anica Napast r. Predan, Maribor; Viktor Resnik, elektromapiter, Domžale; Francka Ahlin r. Lukanec, Moste pri Kamniku; Martin špunt, 88, u. sodni usi.. Kresnice; Dora Basiako, 80, Bovec; Viktor Hostnik, Celje; Albin Oblak, up., Tržič; Antonija Sajovic, Celje; Vida Vovk, šivilj’a, Dravlje-Lj.; Stane Zajc, usi. papirnice Vevče, Polje; Jože Zupančič, Rakovnik; Franc Dormiš, up., Vransko; Franc Eičen, (Branik; Karel Kočar, pos., 74, Studenec; Slavoj Kregar, Ilirska Bistrica; Ana Gramc r. Retelj, Kamenca; Friderik Kapus, avtoprevoznik, Lesce; Martin Vinkler, poslovodja, Ptuj; Anton Jermol, up., Hrastnik; Pavel Repnik, up., 77, Velenje; Zoran Kranjc, prog. nadz., Cerknica; Barbara Blanc, 92, Trbovlje; Marija Černe r. Kos, Sneber-je; Janez Pavec, Kranj; Frančiška Molk, Vrhnika; Sonja Brinovec r. Kanduč, Kranj; Alojz Vraničar, Metlika; Jože Bukovec, up. dir., 75, Krško; Alojz Zadnik, up. strojevodja, Dol. Kamence; Milan Potočnik, Vižmarje; Ana Peterca r. Leben, Dobrunje; Mimi Končar, Horjul; Janez Beg, up., 63, Celje; Ivan Babnik, Pogačarjev ata, posestnik, 73, Bizovik; Janez Mikec, Mihovo.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
venskih Konjicah in Poljčanah. Muzejski vlak, ki je lani po osmih letih priprav zmogel pot do Trsta ob proslavi 120 letnice Južne železnice, bo krenil na pot v proslavo 100 let slavonske proge Borovo-Vinkovci-Slavonski Brod.
Rojstvo: 4. decembra se je rodil Ivan Albert Brolih, sin Ivana in Lidije roj. Amedeo.
LJUBLJANA — V Sloveniji letos grade 11.000 stanovanj, toda med njimi jih bo le malo vseljivih prej kot v 15 mesecih. V srednjeročnem „planu“ so načrtovali, naj bo 70 odstotkov vseh novih stanovanj v družbenem sektorju, sedaj pa je že znano, da jih ne bo več kot 55 odstotkov.
Krsti: Krščeni so bili, 2. decembra Fernando Huergo, sin Hectorja in ge. Majde roj. Virnik. V kapeli Stella Mans Stefan Damjan Garcia, sin Guiller-ma Angela in ge. Ane Marije roj. Pleš-ko; za botra sta bila Marcela Garcia m Janez Pleško, krstil pa je rev. Federico Haas. V slov. cerkvi Marije Pomagaj pa dne 10. decembra Tatjana Elizabeta Stariha, hčerka dr. Mihe Stariha in ge. Jelice roj. Fajdiga; botrovala sta ga. Marjana Osterc in Pavel Fajdiga ml. Krstil je rev. France Urbanija.
Vsem srečnim staršem iskrene čestitke.
Poroka: Poročila sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v nedeljo 10. decembra med poročno sv. mašo Janez Dimnik in gdč. Katica Kovač. Za priči sta bila gdč. Marta Dimnik in Gregor Batagelj. Poročil ju je msgr. Anton Orehar. čestitamo!
Ko se je po Velikem Buenos Airesu razširila novica o njegovi smrti, so številni njegovi prijatelji prihiteli na nje-f.°.y. d°m> da ga pokrope. Na dan sv. Miklavža je bila na pokojnikovem domu pogrebna sv. maša, ki jo je daroval msgr. Orehar ob somaševanju župnikov Franca Berganta, Matije Lamovška in Jorge Roos-a. Po maši se je dolgi spremi1 pogrebcev podal na sanmartinsko pokopališče, kjer je bilo truplo pokojnika položeno v grob, kjer je počivala njegova žena. Pogreb je vodil in molitve na grobu je opravil msgr. Orehar, poslovilne besede pa je spregovoril g. Rudolf Smersu.
Dobri Bog naj nakloni pok. Petru večni mir in pokoj. Njegovim osirotelim sinovom in hčerkam in ostalemu sorodstvu pa izrekamo globoko sožalje.
Sm R
kliški krožek polagal svoje račune. Izvoljen je bil za prihodnjo poslovno dobo novi odbor s predsednico Anico Klemen na čelu. Želeti bi bilo, da bi tudi dekleta posnemale fante in šle z vse večjim navdušenjem na delo, v korist sebi in skupnosti.
N. R.
SAN JUSTO
Občna zbora deklet in fantov v San Justu
BUENOS AIRES
Občni zbor Zveze slov. mater in žena
PETER KLOBOVS — umrl
Letos je odšla v večnost vrsta po-požrtvovalnih in delovnih sloven skih javnih delavcev, ki so doma in v
JreSSEfikJSfiHHB zdomstvu po-svečah svoje fcŠjj.-j'	'1 "•	sde sloven-
skemu Ijud-,	.	.	stvu. Eden iz-
nied teh je bil tudi Peter Klobovs, ki je v Gospodu zaspal 5. decembra t. 1. ... Pokojni Klobovs je bil rojen 26. ju-lija 1915 v .Škofji Loki. Po poklicu je bil mežnar in je tudi pozneje, ko je imel druge poklice, rad mežnaril — v taboriščih in v San Martinu vse do svoje smrti, že zgodaj je pokazal svoje veselje do društvenega dela. Bil je izrazit organizator in je vodil mnoge mladinske, verske in prosvetne organizacije še pred drugo svetovno vojno, med njo in pozneje v zdomstvu. Med drugo svetovno vojno se je takoj v začetku postavil na stran vernega in svobodoljubnega slovenskega ljudstva in se vključil v vrste protikomunističnih borcev.
Po končani vojni je skupaj s tisoči Slovencev zapustil domovino, bil v begunskih taboriščih na Koroškem, nato pa se preselil v Arg^ntinp. Tu se je leta 1953 poročil z Ivanko Grilc in si ustanovil družino. Takoj je tudi začel (organizirati mladino v Zvezi mladih katoliških delavcev in v Slovenski fantovski zvezi, katere prvi predsednik je bil. Težko bi bilo našteti vse organizacije v Argentini, v katerih je aktivno delal. Bil je član KA, Zedinjene Slovenije, Zaupniškega zbora SLS, Družabne Pravde, Slov. doma v San Martinu, Južnoameriške Baragove zveze, Društva slov. protikom. borcev in dr. Bil je požrtvovalen obiskovalec bolnikov, razna-šalec slov. tiska, pobiralec prispevkov za razne ustanove, itd. Kdo ga bo nadomestil v njegovem velikem javnem delu, ki ga je opravljal ob svoji redni zaposlitvi in delu pri družini zlasti po zgodnji smrti žene Ivanke. Tudi potem, ko se je zaradi bolezni na srcu upokojil, ni prenehal z javnim delom. Skrb in delo za družino ter neprestano delo za bližnjega so njegovo zdravstveno stanje poslabšale. Dne 3. decembra se je mora! zateči v bolnišnico v San Martinu, kjer je umrl dva dni pozneje, spravljen z Bogom.
Redni občni zbor Zveze slov. mater in zena se je vršil v sredo 29. novembra t. 1. v prostorih Slovenske hiše ob nav-zocnosti dvajsetih odbornic centralnega odbora in krajevnih domov.
Po pozdravu predsednice ge. Pavlin-ke Dobovšek so gospe podajale obširen pregled dela v poslovnem letu. V glavnih točkah je bilo nakazano delovanje Zveze, katero redno spremlja z duhovno mislijo g. Jože škerbec. Tajnica je skrbno obveščala in povezovala stike z drugimi organizacijami med nami in prijatelji po svetu. Kulturnih prireditev in predavanj je bilo v tem letu čez 30 v Slovenski hiši in po okrajnih domovih. Ena glavnih prireditev je bila počastitev padlih junakov v mesecu juniju in naš dan v septembru z uspešno prikazanim ■delom modnih ustvarjalk v pripravi Lige Žena-Mati iz San Martina. Odseka San Justo in San Martin sta priredila «spešno notranjsko in štajersko večerjo; prav tako je odsek Ramos Mejia pripravil dve radijski oddaji skupno s kulturno referentko Zveze. Za letošnji Božič so bile izdane nove božične kartice, delo slovenskih avtorjev. Blagaj-niški izvid je pokazal, da je v blagajno prišlo v tem letu denarja v znesku novih pesov 181.000.—, in se ga je izdalo v znesku n. pesov 174.000. Ta vsota se je največ porabila v dobrodelne namene, za pomoč potrebnim, za zdravila in za pakete, katere Zveza pripravi in razdeli trikrat na leto: za Veliko tioč, pozimi in za Božič, članarine ali stalnih dohodkov Zveza nima. Pomagajmo nam prijatelji z nakupom srečk, božičnih kartic in s prisotnostjo na naših' prireditvah. Največji delež pa doprinese vsaka mati in žena, ki sodeluje pri Zvezi in se žrtvuje poleg svojega dela še za delo do bližnjega in do naše skupnosti. S programom za prihodnje leto je bil zaključen dvanajsti redni občni zbor, ki je pokazal predvsem lepo povezanost in sodelovanje vseh gospa. Želja pa je, da bi se nam pridružilo še več zenä, posebno mlajših in bi tako lahko poživele in povečale gibanje in delo pri Zvezi.
M. P.
Na rednem občnem zboru dekliškega krožka iz San Justa je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Nežka Lov-*\n’ P°dPredsedniea Lea Goršič, tajnica Alenka Lovšin, kulturna referentka Kristina Jereb, blagajničarka Lučka Groznik, gospodinja Miriam Oblak, pevska referentka Metka Malovrh, športna referentka Lucija Opeka.
Fantje pa so izvolili tale odbor: predsednik Janez Kržišnik, podpredsednik Jože Rados, tajnik Tone Malovrh, kulturni referent Janez Krajnik, športni referent Janez Marinčič, blagajnik Tone Tomaževič, gospodar Stanko Jelen.
Za delegatinjo v zvezni odbor SDO so dekleta izvolile Marto Urbančič, za delegata v zvezni odbor SFZ pa so fantje izvolili Jožeta Cukjati.
Na občnem zboru, ki sta ga vodila dosedanja predsednica Emi Urbančič in predsednik Janez Kržišnik, so podali poročila o letošnjem delu, ki je bilo precej’ razgibano. Dekletom in fantom so pri delu vsestransko pomagali duhovni vodja dr. Alojzij Starc, pevovodja g. Andrej Selan, režiser g. Frido Beznik in glavni odbor Našega doma.
Po športnem svetu
V SKLOPU PROSLAV ob 50-letnici namiznega tenisa v Sloveniji je bil v Kranju v dvorani Gorenjskega sejma dvoboj med reprezentanco Jugoslavije in Kitajske. Po hudi borbi je jugoslovanskim reprezentantom šurbeku, Sti-panoviču in Jurčiču uspelo premagati nasprotnike s 5:4. To je bila tudi deseta ekipna zmaga Jugoslavije nad svetovnimi prvaki.
V BOROVU je bilo 19. novembra zaključeno Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Ekipni zmagovalci so postali Jugoslovani, ki so ponovno premagali Kitajce, to pot s 3:1. Med posamezniki pa niso uspeli, do četrtfinala so izpadli že vsi jugoslovanski igralci. Med posamezniki je zmagal Madžar Klampar pred Orlovskim (ČSSR), Kitajski Tung Ling in Ke Hsian sta zasedli prvo in drugo mesto. Madžara Klampar in Kriston sta osvojila prvenstvo v dvojicah, prvenstvo damskih dvojic in mešanih parov pa je bila domena Kitajcev.
v.V 14- 'KOLU druge lige so nogometaši velenjskega Rudarja pripravili sredi Maribora neprijetno presenečenje Mariborčanom. Premagali so jih v 'Ljudskem vrtu z 1:0 in jih s tem potisnili na drugo mesto, sami pa so se dvignili na šesto mesto.
CARAPACHAY Občni zbor FO in HDK
Zadnjo nedeljo v novembru, so fantje, povezani v odseku, podali svoj letni obračun. Lepo število navzočih so poslušali poročilo o opravljenem delu, ki je bilo pozitivno, pa tudi negativno stran so morali slišati. Izvoljen je bil novi odbor, ki mu je predsednik Martin Jeretina. Vsi navzoči so obljubili, da se bodo v bodoče bolj resno zavzeli za programirano delo.
Teden dni pozneje pa je tudi De-
V PRVI NOGOMETNI LIGI se letos odlično držita Kolinska-Slovan, ki je bila po šestih kolih na prvem mestu z 9 točkami, Celjani pa so bili drugi z 8 točkami.
Na rokometnem prvenstvu skupine C so prvo mesto osvojili reprezentanti Švice pred Izraelom, Norveško, Avstrijo, Portugalom in Italijo.
Darovali so
N. N. iz Capitala je darovala za tiskovni sklad 'Svobodne Slovenije 20.000.— pesov. Iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
„Slovenec44 straši v osemletki, Marx-éebelar, domobranci, partizani in še kaj
Ljubljansko Delo je v sobotni prilogi z dne 11. nov. objavilo članek Rada Bordona. Ponatiskujemo dobesedno nekaj odstavkov. Marsikdo se bo čudil, da še žive v Sloveniji ljudje s tako miselnostjo.
Naj najprej povem, zakaj sem se lotil tega pisanja. Ondan popoldne me je moja Marina, ki hodi v osmi razred osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani, vznemirjena vprašala: ,,0ki, kaj pa pomeni PO SLOVENCU? Za kakšnega 'Slovenca gre?“ Sredi dela sem začuden obstal in se zamislil. Aha, se mi je nenadoma posvetilo! Gotovo po tržaških ali celovških cestah spet kdo vpije. Pa ni bilo tako.
Hči je namreč držala v roki knjigo, odprto na strani 39. Pogledal sem vanjo. Tam v petem poglavju (Oblikoslovje — Glagol — Vloga glagola v stavku) že v samem začetku stoji z močnim tiskarskim poudarkom navedek z naslovom „Najdaljši skok“ (Planica, 26. marca 1934), pod njim pa je lepo pojasnjeno: Po Slovencu.
In za kakšno knjigo gre? Za knjigo: France Žagar, NAŠ JEZIK 8. Jezikovna vadnica za 8. razred osnovne šole. Izdal Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1978.
Hčeri sem se čutil dolžnega pojasniti, da gre pri tem za Slovenca, za slovenski časnik (dnevnik), ki je bil pred drugo svetovno vojno glasilo klerikalne Slovenske ljudske stranke in ki je bil v zadnjih letih svojega izhajanja
(izhajal je skoraj do osvoboditve) u-smerjen izrazito klerofašistično, med našim narodnoosvobodilnim bojem pa je na vso moč podpiral okupatorje in domače izdajalce ter slovensko verno ljudstvo ščuval proti borcem narodnoosvobodilne vojske.
Zakaj ravno po Slovencu?
■Zdaj, v letu izida tega učbenika, pa pišemo leto 1978, slavimo 35-letnico prvega slovenskega svobodno izvoljenega parlamenta, 35-letnico splošne ljudske vstaje na Primorskem, 35-letnico drugega zasedanja AVNOJ itd. Sestavljal-cu in recenzentom Našega jezika 8 (pa tui Zavodu za šolstvo), iz katerega naj naši šolarji spoznavajo materin jezik in ob njem še kaj drugega, pa se časnik Slovenec bojda zdi tudi kulturno in politično tako pomemben za slovenski narod, da ga ne kaže prezreti niti v jezikovnem učbeniku za naše osemletkar-je...
Res da gre pri tem za navedek iz članka „Briger Ruud je skočil 92 metrov“, torej za opis športnega dogodka, ki je zaradi najdaljšega smučarskega skoka na svetu gotovo pomemben. Toda mimogrede povedano: tudi prepro-
sti bohinjski fant Albin Novšak je tedaj s skokom 66 metrov dosegel nov državni rekord. Vendarle se sprašujem: kako more prav časnik Slovenec zaiti v sodobni učbenik slovenskega jezika ? Ali v vsej slovenski športni publicistiki in vsej lepi književnosti nimamo niti enega odlomka, ob katerem bi bilo mogoče prav tako ali še bolje razložiti vlogo glagola v stavku? Ne, treba je pobrskati prav po Slovencu iz leta 1934.
Taisti Slovenec (menim, da tudi za vzgojo naše sodobne mladine ne bo odveč, če ga osvetlim nekoliko nazorneje) je namreč le nekaj let pozneje, prav tako 26. marca, a leta 1941, z mastnimi črkami v celoti in brez komentarja priobčil npr. govor Hitlerjevega zunanjega ministra Ribbentropa, kjer beremo tudi tole: „Posledice tega stanja (proslulega podpisa pogodbe med Jugoslavijo in trojnim paktom, op. R. B.) bodo posebno blagodejne za Balkan, ki je bil dozdaj prizorišče tujih vplivov in je zaradi tega postal ognjišče velikih evropskih obračunavanj. Nemčija — to svečano izjavljam — nima v teh področjih niti ozemeljskih niti političnih interesov... Jugoslavija bo po zaslugi nove ureditve v bodoči pro-cvitajoči Evropi zavzela na Balkanu mesto, ki ji pripada.“ (Podčrtano v Slovencu, op. R. B.). Tako je Slovenec pisal tik pred nacifašističnim napadom na Jugoslavijo. Kaj mu je sledilo, se premnogi še dobro spominjamo. (Rado Bordon je pozabil, da je bil tedaj on kot vsi
slovenski komunisti zaveznik Hitlerja!, op. ur. Sv. Slov.)
Natanko tri leta zatem, 25. marca 1944 (26. marca 1944, v nedeljo, Slovenec ni izšel), ko je Bilo že vsemu svetu jasno, kdo in proti komu se kdo bori in kdo zmaguje v Jugoslaviji, ko so brigade slovenskega 7. in 9. korpusa NOVJ zadajale sovražniku že odločilne udarce, je taisti Slovenec z velikimi naslovi objavil članka „Črni dnevi za komunistične tolpe“ in „Komunističnim terencem bijejo zadnje ure“, istega dne pa v prav tako mastno natisnjenem u-vodniku z naslovom „Siovenski vitezi“ zapisal med drugim tudi tole: „V razmeroma kratkem času si je slovensko domobranstvo priborilo sloves slovenskega viteštva. . . Danes je uniforma domobranca tako v Ljubljani kakor na deželi simbol, ob katerem se raduje srce Slovencev. V domobranstvu vidimo resnično viteško ustanovo, ki je poklicana na branik narodnih, verskih in človečanskih svetinj..,“ (Podčrtal R. B.)
Tako. Naj mi bralec oprosti, da sem s temi citati porabil toliko dragocenega prostora! Toda ta dejstva bi si morali vedno znova priklicati v našo zavest.
Karl Marx — paikar in čebelar
Spredaj navedene ugotovitve so me spodbudile, da si zadevni učbenik temeljiteje ogledam še s kakšne druge plati. In ?
Najprej sem po knjigi pogledal še
za drugim navedki. V uvodnem poglavju učbenika (Slovanski jeziki) naletiš na odlomek iz Cankarja, uporabljen za prv merjavo slovenščine z ruskim in češkim jezikom. Nato pa, v poglavju Iz pravopisa (str. 36), srečaš Karla Marxa. Lepo, kajne ? Tole nam sporoča vsestransko razgledani Marx: „Pajek o-pravlja operacije, ki so podobne tkalčevim, in čebela lahko z gradnjo svojih voščenih satov osramoti marsikaterega človeškega stavbenika. Kar pa že od početka odlikuje najslabšega stavbenika pred najboljšo čebelo, je to, da stavbenik zgradi sat prej v svoji glavi, preden ga začne graditi v vosku.“
Ljubi bog! Ali Karl Marx, ki je objavil težko pregledno število strani znanstvenih — političnih, ekonomskih, filozofskih, kulturnih in drugih raz-prav, res ni napisal nič drugega, iz če-sar bi bilo (vsaj v kratkem navedku), razvidno, da gre za utemeljitelja znanstvenega nauka o naravi, družbi in življenju, nič takega, kar bi našim šolarjem lahko odpiralo in širilo razumevanje marksizma kot najnaprednejše družbene vede, hkrati pa jih navajalo k pravilnemu postavljanju vejic? Nemara pa je odlomek iz Marxa metodološko enakovreden navedku po Slovencu? Navedek iz Cankarja obsega v učbeniku o vrstic, prav toliko navedek iz Marxa. zato pa navedek po Slovencu 9 vrstic. . .
(Nad. na 4. str.)
SAN JUSTO
NAŠ DOM
v soboto, 30. decembra, ob 30,30
Ob sklepu starega leta
•	Avdiovizualni prikaz božičnih motivov
•	Sodeloval bo mladinski pevski zbor
•	Nato bo večerja in Silvestrovanje.
OB 30-LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA V SAN MARTINU
vabimo vse rojake, posebej pa še vse nekdanje učence in učenke te šole,
na igro
„Petrekove poslednje sanje“,
ki bo v soboto, 23. decembra, ob 20.30 v dvorani Slovenskega doma
v San Martinu.
Igrali bodo sedanji učenci te šole.
Režiser: g. Maks Borštnik



SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse rojake in rojakinje na
božični zajtrk
ki bo na božični praznik po božični slovesni maši, ter na
veliko silvestrovanje
ki bo 31. decembra v prostorih doma.
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse člane in članice na
redni občni zbor
ki bo v nedeljo, 17. decembra, ob 9. uri
Poleg običajnih točk so na dnevnem redu: sklepanje o novih zidavah v v Domu, volitve • finančnega odbora za nove zidave, zvišanje posmrt-ninskih podpor in članarine ter volitve novega odbora.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo v smislu čl. 16 pravil vršil eno uro pozneje, t. j. ob 10 ob katerikoli udeležbi
članstva.
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare
Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propledad Inteleetual No. 1.419.886	
OBVESTILA
SOBOTA, 16. decembra:
„Slovenski božič v Argentini“ prirejajo žene in matere iz Berazateguija v okviru Zveze slovenskih mater in žena. Vsi rojaki lepo vabljeni!
V Slomškovem domu ob 20h predstavi SKA novo knjigo: Dr. JOŠE KRIVEC: PIJ, FANT, GRENKO PIJAČO!
Izredne uradne ure v SLOGI
OB SOBOTAH OD 16. do 19. ure
• SAMO ZA NALOŽBE DENARJA (Vezani in navadni deleži).
© POKOJNINSKA POSVETOVALNICA — Vodi g. Adolf škrjanec. (Namesto ob sredah, bo odslej ob sobotah od 16. do 19. ure).
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!
PLEGABLES
Interanodulo
desde $22.500.-.m2	,
en maderas, vitraint, -laminados plästicos y telas vinilicas : -
Fäbrica, Ventas y Envios Interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fed 812-7490 y 2069
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL
CASCANTE ■
Escribano Püblico
Cangallo 1642	Buenos Air«*
Pta. baja, ofic. 2
T E. 35-8827
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke
: V soboto, 31. decembra
i v Slomškovem domu
■
■
■
i SILVESTROVANJE ■ m m m
Sodeluje orkester “TRIGLAV”
Pričetek ob 21
OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
Vse za dom
i«s«(aaa**asi«iasBsasQ*MaiMaMasss*iasBsaisllssssMMMs««l
Pohištvo
«aaaaaaaasaaiainii(«ttR*tiiaaaaasaaaaaK
„Slovenec“ straši
(Nad. iz 3. str.)
Domobranci in partizani so se bojevali z Nemci
«
Pojmov, kot so narodnoosvobodilni boj, narodnoosvobodilna vojska, osvobojeno ozemlje, okupator, bela garda, partizanske brigade, partizanska Béla krajina, Kočevski Rog, revolucija, socializem, delavski razred, samoupravljanje, delavski sveti, samoupravna družba, delovni ljudje, mladinske delovne brigade, delegati, zveza socialistične mladine, krajevna skupnost, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti itd., naš učbenik slovenskega jezika ne vsebuje, ne pozna. Pač pa ve za vikend-hišo in žiroračun... In celo hišni svet omenja. Pri tem nikakor ne mislim (da ne bo nesporazuma!), da bi morala biti jezikovna vadnica nekakšna družbenopolitična čitanka v zvezi z navedenimi pojmi. Vendar pa menim, da bi moralo biti tudi ob učbeniku našega jezika šolarjem omogočeno, da pri pouku slovenščine hkrati spoznavajo tudi o-snovne prvine naše samoupravne socialistične družbe, da se lahko urijo tudi v izražanju o osnovnih vprašanjih našega družbenega življenja, da ob slovničnih zgledih poglabljajo tudi svojo človeško
narodno in socialistično zavest, skratka, da se oblikujejo v bodoče samou-pravljalce.
Beograd je npr. v knjigi omenjen kar dvakrat, Dubrovnik enkrat, drugih pomembnih (bodisi zgodovinsko, gospodarsko, politično itd.) jugoslovanskih krajev učbenik ne pozna. Tito je omenjen: enkrat: Živel Tito (Str. 44). Jugoslavija je omenjena trikrat, enkrat v zvezi s Tanjugom, enkrat pa v naravnost vzornem stavku: „29. novembra so ustanovili novo Jugoslavijo“. (Str. 40, podčrtal R. B.). Le kdo in kje jo je ustanovil, se sprašujem. Kot slovnični zgled je uporabljen tudi zgodovinski stavek „Tujega nočemo, svojega ne damo!“, vendar brez navedbe imena tistega, ki ga je izrekel...
Pač pa so partizani omenjeni v učbeniku kar dvakrat! Prvič v avtorjevem naročanju učencu, naj popravi povédi, da ne bodo več dvoumne (str. 89) : „Domobranci so se bojevali z Nemci. — Partizani so se bojevali z Nemci.“ In drugič, v nazornem ollomku Vitomila Zupana: „Partizani ležijo, dremljejo, spijo, gledajo v nebo ali se pridušeno pogovarjajo...“ (Str. 25). To je vse, kar ve učbenik slovenščine povedati o partizanih in domobrancih. O, blaženo partizanstvo, kako mi je dolgčas po tebi! še pomnite, tovariši?
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje)
Tel. 295-1197
.
■ j
C. SPEG AZZINI
i
Av. 25 de Mayo 136	i
I
■
SAN JUSTO
t
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
-	t
LOMAS DE ZAMORA |
Hipólito Yrigoyen in Laprida j
Dekoracije
i
i
j
»^•■••«aaaaaaaaiienHaaacr »■ba«4Ma^<a»a^«ae''>'B*»
■	i
Slovenski dom v Carapachayu
a
a	i
Na sv.	večer bo v domu pol-	i
■	nocnica z skupnim petjem.
V nedeljo 31. dec. bo sv. maša ob 11,30, katero daruje msgr. Orehar	za pok. Branka	i
:	Vrčon, nato	pa bo skupno	j
kosilo.
Zvečer	pa	je na programu	\
i	družinsko	silvestrovanje, ki ga	j
■	priredi domača mladina.
a	■
■	■
Prav lepo vabljeni!
a	a
a	a
.................
Poravnajte naročnino!
Prof. dr. JUAN JESUS B LASNIK
■
■
*
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
i Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
!
■
• Ordinira v torek, četrtek in soboto I od 17. do 20. Zahtevati določitev S ure na privatni telefon 628-4188.
Uvodna beseda (Fr. Papež), pogovor s pisateljem (T. Debeljak) in recitacije (člani gledališkega odseka).
NEDELJA, 17. decembra:
Na Pristavi: komorni večer — mladinski zbor, instrumentalni glasbeni nastopi, spevoigra Pomlad prihaja.
V	Slovenski hiši ob 10,30 zvezni občni zbor SDO in SFZ. Vsak krožek oziroma odsek naj zastopa pet volilk oz. volilcev.
V	Slovenskem domu v San Martinu
redni občni zbor ob 9. uri.
SOBOTA, 23. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
zvečer igra Peterčkove poslednje sanje, ki jo priredi šola v počastitev 30-letnice svojega obstoja.
NEDELJA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj ob 22. uri.
BOŽIČ, 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božični zajtrk.
SOBOTA, 30. decembra:
Na Pristavi: veseloigra Pričarani ženin.
V	Našem domu v San Justo slovo od starega leta ob 20,30.—
NEDELJA, 31. decembra:
Na Pristavi: veseloigra Pričarani ženin. Silvestrovanje. Plesna glasba.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978: za Argentino: 8 12.000 (1.200.000), pri pošiljanju po pošti $ 14.000 (1.400.000);, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA doL; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanj* z navadno pošto 19 dol. Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Es ta (j Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T.
33-7213.
♦ * *

KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
V	Slovenskem domu v San Martina
silvestrovanje s sodelovanjem orkestra Zlate zvezde (bivša Planika).
V	Slomškovem domu silvestrovanje. Sestanek zaupnikov SLS — SKD v
Slovenski hiši po sv. maši, ob 10,30. Besede ob zaključku leta: Miloš Stare in Dr. Marko Kremžar — Razgovor. Osebnih vabil ni. —
Zalivala
čas me prehiteva in rsu ni še mogoče zahvaliti se posebej vsem neštetim izrazom sožalja in besedam tolažbe, ki mi jih pismeno pošiljajo ljubeznivi prijatelji in znanci ob smrti dragega moža. Zato, prosim, sprejmite to mojo javno zahvalo za vašo veliko pozornost. Prosim prijaznega razumevanja.
Žalujoči: Jelka, žena Gabrijela in Marjanca Pregelj
Iskrena zahvala
Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta, gospoda'
Janeza Simčiča
se vsem, ki so nam stali ob strani, lepo zahvaljujemo. Bog plačaj našim dušnim pastirjem, tako msgr. Antonu Oreharju in g. Matiju Lamovšku, ki sta rajnega obiskala, mu podelila svete zakramente ter dr. Alojziju Starcu, ki je rajnega pripravil na srečanje z Gospodom in daroval pogrebno sv. mašo.
žalujoči:
Žena Angela roj. Krašovec, hčeri Marija in Olga z družino, sinovi Janez in Jože z družinama ter Norbert.

Prekaljen v bridkostih, previden in okrepčan s svetimi zakramenti, je dne 5. decembra 1978 zaspal v Gospodu v 63. letu starosti naš ljubljeni in nepozabni atej, brat, svak, stric, tast, gospod
Peter Klobovs
Pogreb ljubega ateja je bil na dan sv. Miklavža, 6. decembra, po opravljeni pogrebni sv. maši na njegovem domu v Villa Ballester, od koder smo ga spremili na pokopališe v San Martinu.
Iskreno se zahvaljujemo msgr. Antonu Oreharju za podelitev sv. zakramentov, za daritev pogrebne sv. maše ob asistenci čč. gg. F. Berganta, J. Roos-a in M. Lamovška, in za vodstvo pogreba in molitve ob grobu. Tudi se zahvaljujemo sanmartinskemu škofu msgr. Menéndez-u in ostalim gg. duhovnikom za molitve ob krsti. Prisrčna hvala g. Fr. Gromu za vso skrb in duhovno tolažbo v bolnišnici ter zdravnikom dr. Petru Hafnerju in dr. Rodriguez-u Balbi za vso zdravniško in materialno pomoč. Enako tudi družinam Kovačič, žele, Parodi in drugim za vso pomoč in naklonjenost med boleznijo in ob smr-< ti. Hvala tudi Rudolfu Smersuju za poslovilne besede ob grobu. Zedinjeni Sloveniji in Slovenskemu domu v San Martinu se zahvaljujemo za izplačano posmrtnino.
Vsem prijateljem in znancem, ki ste na ta ali drugi način pomagali, ki ste prišli' ateja kropit in molit za pokoj njegove duše, ki ste darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, izrekamo iskreni Bog povrni.
Prosimo, molite za pokoj njegove duše!
Žalujoči:
Sinovi: Peter z ženo Carmen, Ivan in Stanko,
hčeri: Bernardka in Monika, bratje: Pavel in Gašper ter sestra Marija z družinami ter sorodniki: De Bella, Grilc, Grošelj, štefe.
Villa Ballester, Škofja Loka, Ramos Mejia, Mendoza, dne 10. decembra 1978.