Poštnina platana v gotovini Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za 'Meta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani. [ TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo Številka 42. iljanaj 3. Telj Uredništvo: Ljubija Gregorčičeva ulica 23. 25-52. Uprava: Gregor-! čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —i Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953,1 vsak ponedeljek, srcd0 petek Ljubljana, petek 7. aprila 1939 fona posamezni «>BA VCSffia številki din 1 Vesele velikonočne praznike želi vsem cen j. naročnikom in prijateljem »Trgovski, list« Z novimi upi Nevarno napet je zunanjepolitični položaj, v samih sponah in omejitvah se giblje zunanja trgovina in se razvija gospodarsko življenje, a kljub temu prihaja v nas nov in trden optimizem, ker pričajo trdni znaki, da se bliža veliki čas notranjega sporazuma v Jugoslaviji. Nad 20 let smo si medsebojno delali težave in si postavljali ovire, ker se nismo znali prav pogovoriti med seboj. In ker se nismo pogovorili, ker ni bilo med nami dobre besede, je raslo med nami nezaupanje, je vstajala medsebojna mržnja, da so tujci že kar odkrito računali na našo neslogo in že tudi kovali svoj kapital iz nje. Toda v zadnji uri je vendarle zmagal genij našega naroda in ljudje so spoznali velikansko zmoto, ki nas je dušila skozi dvajset let in za letošnjo Veliko noč smo prejeli iz Zagreba veselo oznanilo, da je sporazum na pohodu, da se bliža svoji realizaciji. Velikonočne praznike bomo veselo preživeli, kakor je dejal predsednik dr. Maček. Niso še premagane vse težave in ne domišljamo si, da bodo že jutri rešena vsa sporna vprašanja. Mnogo naporov, posebno pa mnogo dobre volje bo treba, da bodo vsa vprašanja urejena tako kakor treba. Nikakega dvoma tudi ni, da nekaterim ni po volji, če bi prišlo res do sporazuma in da bodo ti poskušali marsikatero intrigo, da bi se pogajanja za sporazum ponesrečila. Ni niti izključeno, da bodo tudi zunanji vplivi delali v tej smeri, ker močna Jugoslavija vendar še ni vsem po volji. Zato pa je tem večja dolžnost vseli onih, ki so iskreno za sporazum, da v teh usodnih dnevih čim odločneje nastopijo za zmago misli sporazuma. Veliki trenutek, ki je pred nami, ne sme najti malih ljudi. Niti en osebni interes ne sme veljati, kadar se morejo uresničenjem sporazuma dati narodu in vsej državi novi pogoji za razvoj in napredek. Zlasti'pa je dolžnost gospodarskih ljudi, da delajo za sporazum Nihče ni tako trpel zaradi naših nerešenih notranjih sporov kakor naši gospodarski ljudje. Koliko najlepših gospodarskih zamisli je propadlo, ker so bili strankarski oziri važnejši! Koliko lepih prilik za dvig in razvoj našega gospo darstva je bilo zamujenih, ker smo bili zaradi medsebojnih prepirov nesposobni za vsako konstruktivno delo. Preganjali smo se med seboj in tlačili nazaj svoje ljudi, namesto da bi ustvarjali razmere, ki bi dajale vsem novega poleta, ki bi dvigale našo gospodarsko silo. Kako zaman pa so bila tudi vsa prizadevanja, da bi se zboljšala naša javna uprava, ker so bili gospodarski interesi v splošnem notranjem boju potisnjeni čisto t ozadje. Če kdo, potem imajo gospodarski ljudje vzrok, da delajo za sporazum in da v sedanjih odločilnih trenutkih naglasijo z vsem vplivom svoje gospodarske moči: da se sporazum mora skleniti. Za vsako ceno in na vsak način! Dvajsetletnega brezplodnega pre rekanja je bilo že zadosti in ni treba, da bi še nadalje oviralo vse naše življenje. Enkrat je treba zadeti že delati, pametno in premišljeno delati, da se ne bo zapravljal narodni kapital in da ne bomo več zaostajali za drugimi narodi. V teh 20 letih medsebojnih prepirov smo doživeli toliko grenkih razočaranj, toliko nepotrebnega trpljenja, toliko krivic in zapostavljanja, da bi morali že davno izgubiti tudi zadnje ostanke optimizma, če ne bi v naših srcih vendarle še tlela vera, da mora tudi za naš narod, za naše ljudstvo priti enkrat ura lepšega življenja. In ta iskra se je na mah razgorela v živ plamen, ko so prišle vesti, da se je vendar enkrat začelo resno delati na to, da se sklene pravi in resnični sporazum. Na mah so bila pozabljena vsa razočaranja in vse krivice in danes nas navdaja samo veliko upanje, da je prišel čas veselega vstajenja za vse Srbe, Hrvate in Slovence, za vse Jugoslovane. Zato so nam tudi letošnji veli- konočni prazniki tako veseli prazniki, kakor niso bili že dolgo. Zato občutimo njih lepoto še vse drugače ko druga leta. In zato se tudi veselimo vstajenja prirode z veseljem, kakor ga druga leta nismo bili sposobni. Velikonočni zvonovi imajo letos pravi zvok in pojejo lotos pravo melodijo. In ti zvoki naj vse utrde v delu za sporazum, da bo ta čim lepši, čim popolnejši in čim mogočnejši, da bo tudi naš napredek čim večji. industrializacija Jugoslavije in Liubiiana Iz predavanja g. I. Travna v Društvu abs. trg. šol Gospodarski problemi so zadnja leta vojne in še posebno v 1.1918. ob ustanovitvi uaše države izredno zanimali vso našo javnost. V prvih povojnih letih je bilo že jasno, da je Slovenija sicer agrarna dežela, ki pa s poljedelstvom ne more preživeti vsega svojega prebiva1-stva in letnega prirastka. Ako se hoče ljudstvo zaposliti doma, je potrebno, da postane naša dežela obrtna in industrijska dežela, za kar ima vse pogoje, namreč les, premog, razmeroma dobra prometna sredstva in kvalificirane delovne moči. Tedanja razmišljanja so sicer v glavnem temeljila 'na postavki, da bo Trst s svojim razvitim trgovskim življenjem prišel v sestav nove države. Ker se to ni zgodilo, je bil pogled nas vseh obrnjen na vzhodne pokrajine nase nove države, kjer naj bi si industrijska podjetja Slovenije dobila trg za prodajo svojih izdelkov. Vse te misli so bile kakor sanje, ki naj se čimprej uresničijo, pa se na žalost niso uresničile, kakor so započetniki teh misli želeli in pričakovali. Prva doba industrializacije V razvoju industrializacije v Jugoslaviji je treba ločiti dve dobi. Prvo do leta 1931., kar sovpada približno z dvema peripetijama v našem političnem razvoju, obenem pa z veliko gospodarsko krizo, ki se je prav v tem letu pri nas uničujoče razvila. Kljub centralistični upravni razdelitvi se je takrat država prav za prav razdelila na dve polovici, od katerih ene naj bi bil središče Beograd — nosilec politične inoči v državi, druge pa Zagreb, kot gospodarsko središče. Označba te prve dobe v razvoju naše industrializacije je popolna svoboda industrializacije, nekakšna improvizacija, brez skupnega načrta in zato tembolj prepuščena privatni iniciativi. Država pomaga razvoju industrije s precejšnjo carinsko zaščito, ki pa v glavnem koristi samo nekaterim gospodarskim panogam. To prvo dobo bi mogli deliti v dve fazi, v prvi od njih se ustanavljajo mnogoštevilna podjetja v znaku inflacijske mrzlice, v drugi fazi, po letu 1924. oz. 1925. z nastopom deflacije in novim carinskim zakonom pa se kažejo neke nove poti in realnejše orientacije. Tudi v Sloveniji se v tem času izvaja industrializacija brez načrta, kar pokaže svoje kvarne posledice deset let kasneje. V teh letih prepotuje vso državo g. Savič, načelnik v ministrstvu, in napiše nato več knjig o naši industriji in obrtu, v katerih ugotavlja, da je skoraj vsa industrija naše države v obrobnih pokrajinah, kar da pomeni veliko nevarnost za državo v primeru vojue. Te ugotovitve so povzročile velik odpor v slovenski publicistiki, pojavijo se prvi glasovi o demontaži slovenske industrije, kljub temu, da so se tedaj industrijska podjetja pri nas množila. Zamisel gospodarskega načrta pa se tedaj v glavah naših odločilnih faktorjev še ni rodila; zdi se, da je v tedanjih politično razdrapanih časih manjkala tudi vsaka moralna opora za to. V drugi dobi naše industrializacije se prav tako ločita dve fazi. Prvo označuje gospodarska kriza, ki pa jo je Slovenija deloma prebolela na ta način, da so se prav v teh letih ustanovila številna tekstilna podjetja. Novemu industrializacij-skemu valu teh let sta v glavnem služila izvedena elektrifikacija in ceneni električni tok v Sloveniji, ki je tedaj odločil razvoj tekstilne industrije. Pri tem sta predvsem prišla na svoj račun Maribor in Kranj. V prvi fazi te dobe smo leta 1932. dobili novi obrtni zakon s pomembnim določilom § 60/4, da se smejo industrijska podjetja, ki so po vrsti in zmogljivosti posebno važna za zaščito in obrambo države, ustanavljati samo po predhodni dovolitvi pristojnega ob-lastva. Industrijski obrti, ki so posebnega pomena za državno obrambo, so označeni v posebnem spisku, Id je izšel oktobra 1933. in ki obsega 35 različnih vrst podjetij in je bil glede na prej omenjeno določilo važnega pomena za nadaljnji razvoj industrializacije v Sloveniji in ostali državi. V okviru določil novega obrtnega zakona in nove upravne razdelitve države se razvija industrializacija v drugi fazi svoje druge dobe, nekako od 1. 1934./35. dalje ter po vsej priliki še ni zaključe na. Intenzivna akcija s strani države naj uresniči zamisel industrializacije po potrebah države. Skuša se omogočiti nagla elektri fikacija južnih pokrajin kot pogoj za nadaljnji razvoj, ustanavljajo se podjetja v sredini ali na jugu države, opuščajo pa podjetja v ob robnih pokrajinah, kar ima predvsem hude posledice za Slovenijo kot izredno eksponirano pokrajino in povzroča razburljive debate v naši publicistiki. Vprašanje etatizma S svojimi ukrepi prihaja držara r nasprotje s privatno iniciativo, ki želi, da se etatizem v industriji omeji. Organizacije privatne industrije zahtevajo zato, naj se ob njih sodelovanju pripravi industrijski načrt s smernicami glede ustanavljanja novih industrij, kakor tudi kraja njih bodočega obratovališča. Razvoj gre za zdaj svojo pot v smislu državnih smernic. To stremljenje podpirajo vsa državna kreditna politika, železniško-tarifne ugodnosti in samoupravne, banovinske kakor občinske doklade. Odpor, ki se kaže v severozapad-nih pokrajinah države proti taki industrijski politiki, je velik ter je predvsem Zagreb pokazal odločno voljo, da se temu upre. Pri nas so se vzbudili samo slabotni časopis- ni komentarji. Javne ustanove im razni drugi tudi prizadeti organi k temu perečemu vprašanju šft niso zavzeli svojega stališča. V zvezi s splošnim orisom razvoja industrializacije se je treba ozreti tudi na položaj industrije v Sloveniji. V Sloveniji imamo nekaj nad 400 industrijskih obrtov in 600 industrijskih obratov. Okoli 230 industrijskih obratov se nahaja z obra-tovališči v večjih naših mestih. Celje in okolica imata okoli 40 industrijskih obratov, Maribor zi obema okoliškima srezoma okoli 80 obratov, Ljubljana z okolico pa nekaj nad 110 obratov. Ta slika bi kazala, da ima Ljubljana prvenstvo glede na število industrijskih obratov v Sloveniji. Vendar se slika docela spremeni, ako upoštevamo še število zaposlenega delavstva. Zgoraj našteti industrijski obrati zaposlujejo v Celju in okolici 4.000 delavcev, v Mariboru iu okolici skoraj 10.000 delavcev, Ljubljana z okolico pa niti no 6.000 delavcev, ko n. pr. glavna tekstilna podjetja v Kranju zaposlujejo več kot 5.000 delavcev. V Ljubljani prevladujejo zatorej v glavnem le srednje vrste podjetja, saj je tu samo eno industrijsko podjetje, ki zaposluje več kot 500 delavcev, in še to je državna tobačna tovarna, v kateri je število delavstva padlo v zadnjih letih od 1000 na nekaj nad GOO. Položai Liubliane Vse kaže, da mora Ljubljana v sedanjem položaju vzdržati najhujšo krizo, kar se tiče njene industrializacije. To dokazuje med drugim tudi dejstvo, da se je zaradi davščin izselilo nekaj podjetij iz mesta v bližnjo okolico, nekatera renomirana in stara podjetja pa so prav v zadnjem času žalostno propadla. Ako se upošteva še, da je v Beogradu nekaj nad 600 industrijskih podjetij, v Zagrebu pa nekaj nad 200 industrijskih podjetij, od katerih je velika večina najnovejšega datuma, je jasno, da se je treba tudi v Ljubljani zganiti in ukreniti potrebno, da se propadanje industrij v Ljubljani ustavi in omogoči mestu kot središču slovenske kulture s podporo odgovornih faktorjev v pogledu industrializacije tak napredek, da Ljubljana ne bo zaostajala za obema ostalima prestolnicama v državi. Po vzgledu Zagreba je nedavno ljubljanski podžupan dr. Ravnihar predlagal, naj se Ljubljana izloči iz upravnega območja banovine, s čimer bi se dobila možnost za manjšo davčno obremenitev industrij v Ljubljani. Pred leti so baje neki gospodarstveniki predložili ljubljanski občini načrt za industrializacijo mesta. Dozdaj o obravnavanju tega načrta ni bilo čuti in nam morejo zato zaradi neke vrste nezanimanja za ta pereči problem ostati le temne perspektive za bodoči razvoj industrije v Ljubljani, zaradi splošne gospodarske politike v državi pa tudi za razvoj industrializacije v vsej Sloveniji. Že prej je bil položaj v naši državi tak, da je dajal podlago razvoju Beograda in Zagreba. Posebno Zagreb se je v prvih povoj nih letih izredno razvijal. Privlačeval je veletrgovino, osredotočil denarne zavode, kar se je prav hitro pokazalo tudi pri gospodar- skem vplivu na Slovenijo in Ljubljano. Prav tedaj se je zgodilo, da so industrije z obratovališči v Sloveniji prenašale svoja trgovinska poslovališča v Zagreb, da so se združevale banke na slovenskem ozemlju v osrednje zavode s sedežem v Zagrebu ild. Gotovo ni le slučajno že v prvih povojnih lotili bila opuščena neka tovarna v Ljubljani, ker so bili lastniki mnenja, da ne more vzdržati konkurence z neko istovrstno tovarno v Osijeku. Privlačna sila Zagreba v prvih povojnih letih ni bila dosti manjša od one, ki danes koristi Beogradu, ko vplivno posega s pomočjo pospeševanega koncentriranja večjih podjetij v Beograd v vse državno gospodarsko življenje. Če že vzamemo silni narastek: prebivalstva Beograda po vojnii kot nujno dejstvo naraščanja glav-' nega mesta v državi, nas sili na-j rastek Zagreba, katerega prebival-i stvo je v desetletju 1921—1931 na-: raslo za 81%, v primeri z Ljubljano, ki je v istem razdobju narasla le za 12'1%, k nujnemu razmišljanju in po tem do obsodbe nesmo-trene delavnosti naših javnih faktorjev. Svoje prestolnice si Sloven-, ci nismo znali zgraditi v dvajsetih' letih svobode tako, da bi mogla s svojim živahnim poslovnim življenjem in možnostjo razvoja tekmovati z obema ostalima glavnima mestoma v državi. V zvezi s tem se pojavljajo vsa vprašanja našega kulturnega življenja, ki si prav zaradi zastoja našega glavnega mesta ne more najti prave podlage za nadaljnji, še večji razvoj. Mogoče je danes čas za večji gospodarski razvoj v Ljubljani in sploh v Sloveniji že zamujen. Vendar pa to ne more odvezati naših vodilnih osebnosti njih dolžnosti, ki jo imajo v tem, da z načrtnim in energičnim delom čimprej skušajo rešiti, kar se rešiti še da. f Kmetijski svetnik Viljem Rohrman V Ljubljani je umrl v visoki starosti 77 let kmetijski svetnik in bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman. Pokojnik si je s svojim delom kot vzgojitelj kmetske mladine, kot predavatelj, pisatelj kmetijskih poučnih knjig ter urednik »Kmetovalca« pridobil velikih in trajnih zaslug za napredek našega kmetijstva. Spadal je v vrsto onih naših velikih kmetijskih strokovnjakov z imeni Gustava Pirca, Skalickega in drugih, katerih zasluga je, da je naš kmetovalec začel uporabljati nove metode agrarne proizvodnje in živinoreje. Večna slava spominu zaslužnega kmetijskega strokovnjaka! žalosten konec Stavbe nekdanjih Strojnih tovarn in livarn so začeli podirati in bodo stavbišča razparcelirali in prodali. Baje se namerava na tleh bivše Samassove livarne postaviti nova gimnazija, da se pomaga Šentjakobskemu okraju. Namesto tovarne bomo dobili torej gimnazijo. Namesto podjetja, ki je dajalo na stotine ljudem kruha in' zaslužka, ki je večalo gospodarsko moč Ljubljane, dobimo zavod, ki je sicer tudi potreben, ki pa jias bo le veljal. V tej konstataciji je pač najbolj žalostna slika naših razmer. Za ohranitev koristnega in donosnega podjetja nismo imeli sile, tudi nismo bili sposobni, da bi na mesto propadlega gospodarskega podjetja ustanovili novo. Smisel je pri nas le za tvornico kompeten-tov za službe. Nočemo izrekati očitkov na nobeno stran, vendar pa tudi ne bi bilo prav, če ne bi vsaj na kratko konstatirali, kako Ljubljana gospodarsko nazaduje. Namesto livarne na Prulah bo gimnazija, namesto Tonnisove tovarne stanovanjske hiše, namesto nekdanje predilnice stanovanjske, namesto nekdanje cukrarne Ljudska kuhinja in še je nekaj podejtij, za katera se moramo bati, da bodo prenehala pri nas obratovati. Se ti to žalostno poglavje zaključeno. Menda bo res Ljub-Jjana le študentovsko in uradniško mesto brez prave bodočnostil Dobave - licitacije Dne 18. aprila bo v ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic nr Beogradu licitacija za dobavo grafita v prahu in komadih. Dne 24. aprila bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu jllcitaclja za dobavo 65.000 kg mila za pranje; 26. aprila raznega platna; 27. aprila raznih vrst usnja. Hidrografski inštitut mornarice iv Splitu sprejema do 20. aprila ponudbe za dobavo raznih aparatov !in inštrumentov, karbon papirja ter tekočine za Ormigov aparat, [aparata za proizvajanje vodika, pi-!lot balona iz kavčuka in kavstične •ode. i Dne 18. aprila bo v pisarni refe-jrenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 13. aprila bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. iželeznic v Beogradu licitacija za dobavo strojev za kovanje svedrov z oljnato pečjo in kavčukastih cevi ■za kompresorje. Dne 14. aprila bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo orodnega jekla; 17. aprila rjavega premoga; 18. aprila hrastovih pragov; 20. aprila 130.000 kg jekla. Dne 20. aprila bo v skladišču 1. oddelka vojnotehničnega zavoda .v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo 50 m’ raznih smrekovih ■desk. Dne 23. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavljanje mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. za potrebe vojaštva. Dne 24. aprila bo pri Vojnosaui-tetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 150.000 m hidro-filne gaze. Dne 18. aprila bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševae-Obili-čevo licitacija za dobavo 5.000 kg difenilamina; 19. aprila inštalacije muflovske peči za sulfat in solno kislino; 20. aprila železnih in aluminijastih kotlov. Dne 2. maja bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za generalno popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) Spored prireditev zagrebškega velesejma Od 28. 4.—8. 5.: 31. mednarodni posebni sejem, 16. avtomobilska razstava, I. mednarodna turistično- kulinarična razstava, kmetijski stroji, poletne in športne potreb-stroji, narodne vezenine in narodna ljudska dela. 13. 5.—21. 5.: Razstava »Zaščita človeka in narave« (psi, mačke, male živali, akvariji, cvetlice za hišo in vrt, zaščita prirode, zaščita pred napadi iz zraka). 3. 6.—11. 6.: Zeleni teden: vas, zadružništvo, veterinarska razstava. 24. 6.—29. 6.: Vajenska dela. 26. 8.—4. 9.: Občni mednarodni sejem za vse vrste blaga (razen avtomobilov). 14. 10.—17. 10.: Jesenska raz- stava: grozdje, sadje, povrtnina, rastline in cvetlice. 1. 12.—3. 12.: Razstava perutnine, kuncev, golobov in ptičev-pevcev. Izšel je nov vozni red rednih trgovskih prog 1. Jadran—Španija—Sev. Afrika—Kanarski otoki, II. Jadran— Marseille—Špani ja—Maroko, 111. Jadran—Malta—Severna Afrika, IV. Jadran—Severna Evropa. — Izdala ga je Paroplovna delniška družba J Ocean ia« na Sušaku. Vozni red je interesentom na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Spominski zborni Ko smo pred 10 leti praznovali desetletnico obstoja naše države, je Leonova družba izdala veliko publikacijo pod naslovom »Slovenci v desetletju 1918—1928«, za katero je cela vrsta odličnih so-trudnikov prispevala važne razprave o Sloveniji in Slovencih v prvem desetletju po vojni. Podobna prilika je nastala tudi sedaj ob dvajsetletnici Jugoslavije. Zaradi tega je tudi oživela misel izdati sličen ali pa še boljši spominski zbornik. Delo je naravno veliko, zato tudi ni moglo biti izvršeno kmalu. Začelo se je zbirati gradivo za »Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije«. Uredništvo tega zbornika so prevzeli dr. Josip Mal, dr. France Stele in dr. Jože Lavrič. Za delo so mobilizirali veliko število najboljših sotrudnikov, ki pa seveda že zaradi svoje poklicne zaposlenosti niso mogli dela dovršiti takoj. Vendar se je uredništvu posrečilo, da so vsi članki že napisani in največji del njih tudi postavljen. Tako je upati, da bo knjiga izšla že v maju. Naravno bo moral spominski zbornik posvetiti mnogo prostora tudi gospodarskim vprašanjem. Zaradi tega smo se obrnili na g. Draga Potočnika, znanega našega gospodarskega publicista, ki nam je dal nekaj podatkov o sa- mem zborniku oz. njegovih gospodarskih razpravah. Dejal nam je med drugim: »Uredništvo gospodarskega dela je prevzel g. dr. Jože Lavrič. Zaradi svoje velike zaposlenosti je moral kmalu za njim levji del urejevanja gospodarskega dela prevzeti g. Hrvoje Maister, zadnje čase pa sem bil k delu pritegnjen tudi jaz. Avtorji posameznih sestavkov so imeli veliko dela, ker je šlo za zgodovinske preglede obenem s pregledom sedanjega stanja. Saj Vam je znano, s kakšnimi težkočami se je treba boriti baš pri študiranju naših gospodarskih vprašanj. Posebno je to delo težavno, če je treba poseči nazaj v čase, ko je bilo še manj zanimanja za gospodarska vprašanja. K sreči se upravna razdelitev naše države glede Slovenije ni toliko izpremenila, da bi bil bistveno pregled za nazaj onemogočen. Toda naj bo.že kakorkoli: avtdrji člankov so opravili ogromno delo, da so nam podali zaokroženo sliko našega gospodarstva: pogled na razvoj našega gospodarstva v zadnjih ‘20 letih, orisali so sedanje stanje in nam že s tem samim dali smernice za našo bodočo gospodarsko politiko, ki mora temeljiti baš na najboljšem poznavanju razmer in sil v našem jugoslovanskem -•'‘-'vnem gospodarstvu. Kakšni sestavki bodo objaviieni T Sestavke za gospodarski del so prispevali številni avtorji, ki so naši javnosti že znani po svojem položaju v našem gospodarstvu, a se tudi že veliko udejstvovali na publicističnem polju. Začnimo kar po vrsti. Uvodno besedo je napisal gospod Ivan Avsenek o našem podjetniškem stanu. Naš podjetniški stan je še mlad in se ima boriti proti veliki moči tujega kapitala pri nas. To nam je napisal g. Avsenek z njemu lastno preciznostjo. Narodno-gospodarski dohodki Slovenije. Tudi v drugih državah, kjer imajo boljšo statistično službo kot pri nas, je problem cenitve narodnega dohodka izredno težka stvar, ki zahteva največjih študij in zbiranja materiala. Cenitve narodno-gospodarskega dohodka v Sloveniji je podal pristav kr. banske uprave g. Hrvoje Maister. Industrija Slovenije se je po vojni izredno razmahnila in daje danes kruha nad stotisoč našim ljudem (brez družinskih članov seveda). Kot najboljši poznavalec je napisal razpravo o tem glavni tajnik Zveze industrijeev dr. Adolf Golia. Tudi slovenska trgovina je v prvih 10 letih po vojni zavzela velik obseg. Kriza od leta 1930. pa jo je močno skrčila. O njej piše tajnik kr. banske uprave Fran Šink. Obrtnikov je v Sloveniji nad 20 tisoč, gostinskih obratov pa nad 6000. 0 obrtništvu (upoštevaje tudi gostinstvo) je napisal pregledni sestavek uradnik Zbornice za trgovino, obrt ir industrijo Janez Traven. Tudi domača obrt ni pozabljena. O tem priča sestavek svetnika trg. oddelka Brozoviča. O zaposlitvi delavstva po statistikah OUZD poroča šef statistike ljubljanskega OUZD Ivo Lah. Najbolj obširen je referat o našem kmetijstvu. Ta referat je sestavil kmetijski oddelek kr. banske uprave in nam kaže razvoj našega kmetijstva po vojni, njegove številne državne in banovinske ustanove. Od kmetijstva še vedno živi nad 60°/o vsega prebivalstva v Sloveniji. Velik del našega narodnega kapitala tvori gozd. O gozdarstvu razpravlja svetnik g. ing. Sivic. O rudarstvu, ki nam koplje rude in jih potem predeluje naprej, je prispeval sestavek ing. Zupančič z rudarskega glavarstva. Prometna vprašanja obdeluje ing. dr. Črtomir Nagode. Avtor obravnava naše železnice, pošte, brzojave, telefone in ceste od preobrata dalje in zlasti piše o investicijah države in samouprav na tem polju. Javna dela so postala važen faktor našega gospodarskega življenja. Pregled javnih gradb in regulacij v zadnjih 20 letih daje ing. Porenta s tehničnega oddelka banske uprave. Elektrifikacija pri nas lepo napreduje, zlasti, odkar jo izvaja banovina na zasnovi bivšega kranjskega deželnega odbora. O tem razpravlja inšpektor ing. Fran Ituch. O tujskem prometu, ki postaja važen faktor tujskoproinetne bilance Slovenije, piše dr. Rudolf Marn, predsednik Zveze za tujski promet. Naše banke in regulativne hranilnice so predmet razprave g. Draga Potočnika. Zavarovalstvo Slovenije je prevzel v opis Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice. O zadružništvu piše dr. Vlado Valenčič, poobl. Zadružne gospodarske banke. Podaja tudi statistični pregled našega zadružništva. Državne in samoupravne finance po svetovni vojni je obdelal docent dr. Vladimir Murko. To je kratek pregled člankov, ki vsebujejo ogromno gradiva o gospodarstvu Slovenije v zadnjih 20 letih. Da bo pa to gradivo še bolj zaokroženo, bo podan na koncu statistični dodatek, ki bo vseboval glavne podatke o gospodarskem razvoju Slovenije v zadnjih ‘20 letih, obenem pa tudi številke za vso državo. Iz teh številk bo razvidno, na katerih poljih smo napredovali, kje nazadovali, kakšen je naš delež v gospodarstvu naše države. Tudi za trgovstvo bo zbornik prinesel obilo materiala in s pridom ga bo mogoče porabiti vsakemu gospodarskemu človeku. * Ko z veseljem poročamo o tem lepem delu, bi samo še dostavili eno željo, da smatramo za potrebno, da pridejo v prrpravljanem zborniku do besede tudi nnsi praktični gospodarski ljudje. Zlasti pa naj bi njih sestavki pokazali, kakšno pot smo prehodili od 1. 1918. dalje, kje smo se prevečkrat ustavljali in kako moramo delati, da bo v prihodnje razvoj še lepši. Tako mislimo, da bi bilo zelo potrebno, če bi se pritegnili k sodelovanju zlasti tudi še vsi drugi naši gospodarski ljudje, ki so se mnogo udejstvovali tudi publicistično, kakor dr. Fr. Windi-sclier, Ivan Mohorič in drugi ter vodilni predstavniki naših ^ gospodarskih organizacij kakor Zbornice, Ljubljanske borze, Zveze trg. združenj itd. Politične vesti Novo turško vlado je zopet sestavil dr. Refik Saldam. Vlada je ostala skoraj neizpremenjena. Ustanovljeno pa je bilo dvoje novih ministrstev, in sicer prometno ministrstvo in trgovinsko ministrstvo. Italija je baje pripravila v Bariju večje število čet, ki naj bi odšle v Albanijo, nad katero je baje hotela Italija proglasiti protektorat. Zaradi teh vesti so bili v An- gliji tako vznemirjeni, da so dobile vse protiletalske baterije nalog, da so v strogi pripravljenosti. Italijanska vlada je te vesti demantirala in izjavila, da je samo albanski kralj Zogu zaprosil zaradi napete zun. politične situacije Italijo za okrepitev njene vojaške pomoči. Samo o tem da so se vodila tudi pogajanja med Rimom in Tirano, v Bariju pa da niso bile zbrane nobene čete. Istočasno pa italijanski listi naglašajo, da ne bi Italija trpela, da bi Anglija zavzela kako postojanko na Jadranu, ker vlada tu popoln mir, odkar je sklenjena med Italijo in Jugoslavijo prijateljska pogodba. Za predsednika francoske republike je bil znova izvoljen dosedanji predsednik Albert Lebrun. Izvoljen je bil že s prvim glasovanjem. Od 904 oddanih veljavnih glasov je dobil 506, 6 glasovnic je bilo neveljavnih. Za njim je dobil največ glasov socialistični kandidat bivši minister Bedouces, ki je dobil 151 glasov. Lebrun se je šele v zadnjem hipu na prigovarjanje predsednika vlade Daladiera ter drugih politikov odločil, da sprejme ponovno kandidaturo za predsednika vlade. Z njegovo zopetno izvolitvijo se je hotela poudariti enotnost Francije. V četrtek dopoldne je bil novi predsednik svečano instaliran. Poljski zunanji minister Beck je bil sprejet od angleškega kralja v avdienci. Da bo podpisana med Anglijo in Poljsko zvezna pogodba je že skoraj gotovo. Beck pa je opozoril londonske državnike tudi na to, da Madžarska nikakor še ni popolnoma izgubljena, temveč da bi se mogla pridobiti za obrambni blok. Poljska bo sklenila zvezo z Anglijo, vendar pa se ne bo pridružila tudi zvezi s Sovjetsko Rusijo. Bistvena značilnost poljsko-angleške zveže je, da je le dvostranska. Poljska je pripravljena čim bolj sodelovati z Romunijo, ne more pa skleniti z njo splošne vojaške zveze, ker se ne bi mogla boriti proti Madžarski, s katero je v dobrih odnošajih. Verjetno je, da bo Poljska posredovala med Madžarsko in Romunijo. Min. predsednik Chamberlain je prebral v spodnji zbornici o poljsko-angleških pogajanjih deklaracijo, iz katere je razvidno, da je prišlo med poljsko in angleško vlado do popolnega načelnega soglasja. Obe državi sta pripravljeni skleniti trajen vzajemni dogovor, ki ga zaenkrat nadomestuje začasno jamstvo Anglije, katero pa zavezuje tudi Poljsko. Ta dogovor ni naperjen proti nobeni drugi državi. Ta dogovor pa tudi ne ovira nobene pogodbene države, da ne bi sklenila pogodbo še s kako drugo državo (n. pr. Anglija z Rusijo). Ameriški drž. podtajnik Stimson je izjavil, da bi ameriška vlada, če bi bila prepričana, da pomeni napad na Francijo, Anglijo in Rusijo le prvo fazo napada totalitarnih držav, takoj prihitela tem državam na pomoč z vso svojo silo. Ameriška vojna industrija dela s polno paro. 750.000 prostovoljcev se je že prijavilo v Angliji. Med nemškim in italijanskim gen. štabom so se začela v Innsbrucku posvetovanja. Pokrovitelj Češke in Moravske v. Neurath je prišel v sredo v Prago. Na kolodvoru ga je pozdravil primator dr. Klapka. V imenu nemškega prebivalstva je pozdravil protektorja podžupan dr. Pfitzner. Protektor Neurath se je nato odpeljal na grad, kjer ga je pozdravil vrhovni poveljnik nemške vojske general v. Brauchitsch, ki je dejal, da niso prišle nemške čete na Češko kot osvajalke, temveč zato, da bi ustvarile pogoje za mirno sodelovanje prebivalstva v teh krajih, v. Neurath se je nato odpeljal v spremstvu gen. Brau-chitscha v mestno hišo, kjer je imel krajši nagovor. Dejal je, da je njegova najiskrenejša želja, da bi češki narod spoznal poslanstvo nemškega naroda. Nato je sprejel protektor po vojaški paradi na Vaclavskem trgu člane češke vlade. Predsednik vlade Beran je naglasil, da je politični in gospodarski okvir, ki ga predstavlja uredba Hitlerja za češko in Moravsko dovolj širok, da zagotovi češkemu narodu nemoten razvoj, češki narod z zaupanjem gleda v bodočnost. Z zadnjo razmejitvijo s Slovaško je pridobila Madžarska še 1067 kv. kilometrov površine ter okoli 40.000 prebivalstva, da meri danes 117.171 kv. kilometrov in ima okoli 10,3 milijona prebivalcev. V vsa češka uredništva so bili poslani inšpektorji, ki bodo v bodoče nadzirali pisanje čeških listov. »Prager Tagblatt«, ki je izhajal že 64. leto in ki je do letošnjih marčnih dogodkov bil demokratičen list in užival velik ugled zlasti zaradi svojih gospodarskih in političnih informacij, je prenehal izhajati. Prav tako tudi njegova popoldanska izdaja »Prager Abend-zeitung«. Namesto obeh listov je začel izhajati »Der neue Tag«, ki je popolnoma narodno socialističen list. Večje število čeških oficirjev je zaprosilo za sprejem v angleško vojsko. Kakor izjavlja angleško vojno ministrstvo, bodo sprejeti vsi, ki obvladajo angleščino. Svečanosti SOletnice Adolfa Hitlerja na dan 20. aprila se bo udeležila tudi posebna bolgarska delegacija. Pri danskih parlamentarnih volitvah so skoraj vse stranke ohranile svoje posestno stanje. Le narodni socialisti so si prvič osvojili tri mandate. Zborovanja trgovskih združeni Združenje v V sredo dne 29. marca je bila ob 14. uri v predavalni dvorani Narodnega doma v Kranju dvajseta redna letua skupščina tamkajšnjega združenja, ki jo je vodil predsednik Franc Horjak. Po kratkih ugotovitvah o sklepčnosti skupščine je pozdravil vse navzočne, posebno pa zbor. svetnika Franca Gorjanca kot zastopnika Zbornice za TOI, tajnika dr. I.Pnstiška kot zastopnika Zveze trg. združenj, g. Mihelčiča kot zastopnika mestne policije ter zastopnike tiska. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je brez debate odobril. Skupščina je nato na predlog predsednika Berjaka počastila spomin umrlih članov, in sicer: Janeza Cigliča, Marije Likozar in Antona Šinkovca iz Kranja, Jere Kavar iz Tržiča in Ivana Jenka iz Cerkelj. Poročilo pred Beriaka Letos poteče 20 let od ustanovitve združenja. Itadi resnih časov smo proslavo 201etnice opustili in jo prenesli na 251etnico. Gospodarski položaj v letu 1938. je bil radi svetovne politične napetosti nestalen. V kolikor trgovini že niso škodovale splošne neugodne prilike, je medsebojna umazana konkurenca odvzemala že itak mali dobiček. Živimo v resnih časih, ki zahtevajo vso našo stanovsko solidarnost. Naj se vsi tega zavedajo! Javna bremena so se v preteklem letu ponovno povišala. Tako so bile zvišane banovinske doklade za 35%, takse in razne trošarine. Od banovinskih skupnih trošarin, kamor prispeva dravska banovina največ, dobi pa najmanj povrnjenega. Zaradi preobremenitve se že industrija seli v južnejše kraje. S finančnim zakonom za leto 1939./40.se uvaja za narodno obrambo nov občutni davčni dodatek, ki se na osnovi posebne lestvice predpiše na neposredne davke. Z novim zadružnim zakonom so se zadružni privilegiji še povečali in morejo zadruge v bodoče skoro neovirano prodajali tudi nečlanom. Zahtevamo za vse državljane enake pravice in enake dolžnosti. Spremenili je treba tudi kroš-njarske predpise, da se blago krošnjarjem zapleni. Ustanavljanje veleblagovnic in združevanje v kartele treba prepovedati, ali pa bodo trgovci prisiljeni, da še oni začno ustanavljali lastne nabavljalne zadruge. Poštne razmere zlasti v Kranju so postale obupne. Radi primanjkovanja poštnega osebja (pismonoš) se poštne pošiljke dostavljajo neredno. Zastarele poštne telefonske naprave onemogočajo tajnost govorov. Zahtevamo avtomatično postno telefonsko centralo, na katero naj se priključijo vsi kraji sreza. Odločno zahtevamo, da novi železniški vozni red v polni meri upošteva potrebe Gorenjske. V tek. mesecu je bila izdana uredba o sanitetnem fondu, ki nalaga gospodarstvu nova bremena. Novi fond odločno odklanjamo. V okviru združenja obstoje tri sekcije, in sicer lesna, špecerijska in manufakturna. Dejansko je delala le lesna, ki je po svojem zastopniku vedno sodelovala v lesni osrednji sekciji. Končno apeliram na člane, podpirajo naš »Trgovski list«, je last naših organizacij edini objektivno zastopa te rese. K besedi se javi zbor. sveL Franc Gorjanc, bi uvodoma pozdravi navzočne v imenu Zbornice ter nato nadaljuje: Naša zunanja trgovina, ki se je Se v letu 1937. zaključila z visokim aktivnim saldom, v letu 1938. še z malim aktivnim zneskom, je postala v tekočem letu že globoko pasivna. Klirinški saldo z Italijo se je ob koncu leta 1938. izravnal, in naše z Nemčijo zmanjšal in likvidiral s Francijo, Belgijo in Švico. Notranji trg beleži sicer porast na prometu do 10%, vendar pa je bila režija večja zaradi večjih bremen (socialne dajatve, nove takse itd.). Zato ni bilo zboljšanja. V lanskem letu izdane spremembe k naredili o odpiranju in zapiranju obratovalnic so se izkazale za nekatere kraje neprimerne. Sedaj se izdeluje nov načrt te naredbe. Nameravala se je izdati uredba o nakladanju in žigosanju lesa, ki bi bila lesnim trgovcem v veliko oviro. Zbornica je zato uredbo odklonila. Zbornica je predložila kr. banski upravi predlog za ureditev prostorov na sejmiščih ter predlagala strožje nadzorstvo nad šuš-marji z živino. Po posebni deputa-ciji pod vodstvom g. Smerkolja je opozorila bansko upravo na prekrške krošnjarjev. Uspehi so se takoj pokazali. Na intervencijo Zbornice se je prepoved prodaje vate in obvezil-nega materiala po trgovinah ukinila. V zaščito domačih potnikov je banska uprava na zbornični predlog odredila, da se nad tujimi potniki izvaja strožje nadzorstvo. Zahtevalo se je tudi, da se dovolijo trgovskim potnikom znižane železniške voznine. Zbornica je stavila predlog, da se za loco pogovore razširi cona od H na 15 km. Zbornica je vedno posredovala tudi v ostalih zadevah, predloženih po združenjih. Nujna potreba je, da se pavšalacija pridobnine raztegne tudi na male trgovce. Predsednik g. Berjak se g. Gorjancu za poročilo zahvaljuje in prosi, da je Zbornica združenju tudi v bodoče naklonjena in stoji na strani z nasveti in navodili. K besedi se javi zastopnik Zveze trg. združenj tajnik g. dr. I. Pusti-šek, ki se zahvaljuje za pozdrave in pozdravlja občni zbor v imenu Zveze. Nato je podal obširno poročilo o delovanju Zveze. Zlasti je govoril o delu Zveze proti kroš-njarstvu, veleblagovnicam, privilegijem nabavljalnih zadrug ter o delu osrednjih sekcij, ki jih ima Zveza štiri. V zvezi s tem je podal tudi obširno poročilo o stanju na lesnem trgu ter o boju trgovcev s tekočim gorivom proti kartelom. Svoje poročilo je končal s pozivom, da se čim več trgovcev naroči na »Trgovski listi. Njegova izvajanja je sprejel občni zbor z velikim odobravanjem. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo žasnikD Rožmana Gospodarski položaj sreza zavisi od konjunkture gozdne eksploatacije, industrijske delavnosti ter deloma stanja kmetijstva in tujskega prometa. Prodaja gozdnih proizvodov je radi izvoznih težkoč nazadovala. Notranja prodaja je bila ugodnejša. Industrija v Kranju in Tržiču je bila dobro zaposlena, vendar pa se je ob koncu leta opažalo radi pomanjkanja surovin (devizne težkoče) odpuščanji' delovnih sil. Obrtništvo je bilo zaposleno še dobro zlasti v gradbeni stroki. Prodalo se je nekaj fižola in krompirja in tudi pri živini so se dosegle ugodne cene. Tujski promet radi poostrenih deviznih predpisov in deževne poletne sezone ni prinesel pričakovanih dohodkov. Posebnih javnih del ni bilo. Trgovina ni dosegla napredka. Finančna politika Finančna uprava v letu 1938. je skušala javna bremena pravičneje razdeliti ter se je pridobnina pri malih obratih sicer res nekoliko znižala. Ker pa so se na drugi strani povišale razne takse, trošarine, davek na poslovni promet itd., je končni efekt ta, da so se bremena zvišala. Povprečno je plačevala trgovina davkov s pridobitino na leta 1931. din 771'—, leta din 694'—, leta 1935. din 940'— leta 1937. din 813'—, leta 1938 din 742'—. osebo I Industrijski obrati so bili v letu 1933. s pridobnino povprečno ocenjeni z din 17.354'—, v letu 1935. z din 40.934'— in v letu 1938. z din 75.870'—, kar pomeni znatno zvišanje. Proti oceni pridobnine se je lani pritožilo manj trgovcev, državni zastopnik pa je vlagal pritožbe celo v primerih, ko je šlo le za nekaj odstotkov. Vse pritožbe državnega zastopnika so bile zavrnjene! Poročilo dalje navaja, da je pisarna združenja zelo pomagala pri sestavi davčnih prijav in pritožb. Uspeh njenega dela se vidi v tem, da je reklamacijski odbor znižal oceno davčnega odbora za 427.000 dinarjev. Priznanje mora izreči tudi zbor. svet Gorjancu, ki je bil član reklamacijskega odbora. jKontrolna služba Ovadenih je bilo 150 obrtnih prekrškov, in je znašala kazen din 18.130'—. Obrtna oblast je v preteklem letu šušmarstvu in kroš-njarstvu posvečala več pozornosti. lloročilo nato ostro graja, da sprejemajo zadruge drž. nameščencev kot člane zasebnike. Letos se je ustanovil delavski konsum in sicer v Stražišču. Pmdaja moke in koruze po občinah Ob koncu leta 1938. so prejele občine po več vagonov moke in ko- ruze na »uputniee«. Občine so prodajale moko za največ 20 par in koruzo za 5 par ceneje kot je v trgovinah. Blago pa je bilo kvalitativno slabo in se je moralo takoj plačati. Zbrani podatki dokazujejo, da so moko za božične praznike kupovali pri trgovcih oni, ki niso imeli denarja, da bi jo kupili na občini. Občine so torej prodajalo moko in koruzo onim, ki so imeli denar, trgovci pa siromakom brez denarja. Ta prodaja torej ni izpolnila svojega namena, temveč je bila dejansko le nelojalna konkurenca. Režim »uputnic« se zato mora nehati! Predlogi in Vsakovrstne ure zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠTEV. 36 O intervencijah združenja pravi poročilo: Zahtevali smo, da se v Kranju ponovno odpre meroizkusni urad za Gorenjsko. Stavili smo svoje predloge k ureditvi obmejnega prometa z Nemčijo ter za ureditev železniškega voznega reda. Dosegli smo, da se je postavila na kolodvoru nova 40tonska va-gonska tehtnica. Ponovno smo zahtevali zboljšanje telefonskega omrežja in telefonskih central ter izdajo pisemske pošte ob nedeljah. Ostro smo zahtevali odpravo monopolne prodaje šolskih potrebščin po banovinski zalogi šolskih knjig in učil. Mnogo intervencij je bilo treba zaradi prodaje na tržne dneve v Kranju. V preteklem letu se je mnogo razpravljalo o spremembi sedanjega obrtnega zakona. Od 47 v lanskem letu prijavljenih novih trgovin je bilo 33, za katere se je zahtevala usposobljenost, od teh je bilo 17 brez strokovne usposobljenosti in le 15 s pravilno dovršeno učno in pomočniško dobo. Nastopili smo proti ustanavljanju veleblagovnic. Zaradi nelojalne konkurence je moralo združenje ponovno posredovati ter celo vložiti ovadbe proti nekaterim članom. Prav posebna umazana’ konkurenca je v Tržiču, kjer so že na itak nizke cene daje še 3% popust ob koncu meseca na ves v dotičnem mesecu napravljen promet po stranki. Socialna akcija S stalnimi intervencijami se je posrečilo odpraviti v Kranju prosjačenje po lokalih. Združenje je izvedlo nabiralno akcijo za reveže in je v štirih mesecih lanskega leta nabralo din 8.130'—. Akciji se ostale organizacije in stanovi niso pridružili. Odseki. Pri združenju delujejo 3 odseki, in sicer: lesni, špecerijski in manufakturni. Najbolj agilen v delu je bil lesni. »Trgovski list.« V letu 1936. je bilo na list naročenih 50% članstva, 1937. 55% in v lanskem letu 61%. Ne bomo odnehali, dokler ne bodo naročeni na list vsi trgovci. Trgovska strokovno nadaljevalna šola Poročilo podrobno navaja podatke o delu šole. Vsi stroški šole so znašali din 34.692, h katerim so prispevale občine din 11.325, Zbornica za TOI je dala din 3000’—, združenje pa din 6267'—, ostalo so dale vpisnine in šolnine. Banovina, ki je prejela v šolski fond od izterjanih kazni obrtnih prekrškov trgovske stroke 18.130 dinarjev, ni prispevala za šolo nič. Od vpisanih 62 učencev je doseglo 9 odlično, 26 prav dobro, 24 dobro oceno, 3 pa so imeli ponavljalni izpit. S pritegnitvijo v šolo učencev iz Tržiča je bilo vpisanih v to šolsko leto 83 učencev, in sicer: Združenja v Kranju 73, Združenja Škofja Loka 8 in Združenja Radovljica 2. V tekočem šolskem letu se proučuje nov učni načrt. Posle šolskega odbora opravlja tajništvo. Združenje skuša doseči ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Kranju. Statistični podatki članstva Ob koncu leta 1938. je bilo registriranih 412 rednih in 23 prosto- voljnih članov, skupaj torej 435, 17 družb in 2 občini. S poslovodjo se je izvrševalo 27 obratov ter 12 podružnic. Vsi člani so izvrševali 455 trgovskih obratov, in sicer: z mešanim blagom 140, s špecerijo 30, z manufakturo in galanterijo 37, z lesom in kurivom 24 itd. Registriranih je bilo 85 pomočnikov in 93 pomočnic ter 81 učencev in učenk. Administrativno delo Poročilo navaja nato še podatke o notranjem delu tajništva, ki je bilo zelo intenzivno. Posebno veliko oporo je imelo tajništvo v Zbornici in v tajniku dr. Plossu. Združenje je bilo zastopano na vseh zborovanjih in prireditvah Zveze trg. združenj. Tudi krajevne oblasti, osobito sresko načelstvo so podpirali tajništvo. Z odobravanjem je sprejel občni zbor poročilo tajnika Kožmana. Predsednik Berjak se je nato zahvalil članoma davčnega odbora gg. Globočniku in Hlcbšu, ki sta z uspehom zagovarjala interese trgovcev. Prav tako tpdi g. Gorjancu, ki je z uspehom branil naše pritožbe pred reklamacijskim odborom. Tajnik g. Kožman je nato poročal o računskem zaključku za leto 1938., ki izkazuje 119.607 din dohodkov ter 112.096 din izdatkov. Podporni sklad se je zvišal za din 4.013'39 na din 35.24670. Čisto premoženje združenja se je zvišalo za 8564 din in znaša sedaj 261.521 din. G. Čolnar poroča v imenu nadzorstvenega odbora, da je bilo vse poslovanje združenja v popolnem redu in predlaga zato upravi raz-rešnico. Soglasno sprejeto. Tajnik g. Kožman poroča o predlogu proračuna za leto 1939. Izdatki so preračunani na 84.000 din, dohodki pa na 76.000. Primanjkljaj v višini din 8.000'-— se bo kril iz premoženja združenja. Vpisnina in članarina ostaneta neizpremenjeni. Za kontrolno službo ostane 20% povišek na članarini. Vajenski prispevki za šolo bi ostali isti in sicer pri vpisu 50 din in oprostitvi 50 din. Proračun je bil nato soglasno sprejet. Zbor. svet. Franc Gorjanc je predložil nato naslednje samostojne predloge: 1. Upra\Ta združenja naj izposluje, da se zgradi na železniški postaji Kranj kolodvorska pošta. S teni bi se prihranilo dvakratno prevažanje poštnih pošiljk iz tovarn v mesto in od tam zopet na postajo. Ta pošta naj bi imela tudi javno telefonsko govorilnico. 2. Razširil naj bi se peron in čakalnice ter dodelila posebna čakalnica za dijaštvo, ki se vozi v Šolo v Kranj. Peron je postal mnogo premajhen. Obenem z razširitvijo perona naj bi se postajno poslopje podaljšalo na jug. 3. Vsi nakladalni in razkladalni prostori naj so kanalizirajo, odtok odvede v Savo, ne pa na sosedne ležarinske prostore. 4. Bivše Majdičevo skladišče, sedaj oddajno skladišče železnice, je vsekakor preveliko in naj se podere. Namesto tega pa podaljša sedanje prodajno skladišče. Pro- telor, ki bi se pridobil za to preureditev, naj bi se uporabil za povečanje razldadalnega prostora. 5. Znižajo naj se cene za prevoz 'blaga! Železniška uprava naj bi ttudi uvedla dostavljanje manjših (pošiljk strankam na dom in naj poenostavi formalnosti, ki so v [zvezi s predajo in prevzemom blaga. Poenostavi naj se izpolnjevanje tovornega lista in uredi tako, da strankam ne bo treba pisati duplikatov. 6. Stalež delavcev naj se v skladišču poveča, ker za promet v obsegu, kot ga ima postaja Kranj, je v skladišču absolutno premalo delavcev. Predsednik g. Berjak se zahva-Ijuje g. Gorjancu za res umestne predloge, ki so bili nato vsi soglasno sprejeti. Ko so se obravnavala še nekatera lokalna vprašanja, je predsednik Berjak zaključil z zahvalo vsem udeležencem lepo uspeli občni zbor. Združenje v Občni zbor Združenja trgovcev /v Litiji je bil 26. marca ob pol treh popoldne v dvorani Sokolskega doma. Občni zbor je otvoril predsednik Miillcr, ki je po ugotovitvi sklepčnosti pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI predsednika trg. odseka Albina Smrkolja ter podpredsednika Zveze trg. združenj Antona Verbiča. Nato je skupščina počastila spomin umrlih članov Jakoba Bcrliča in Franca Jeraja. Predsednik V je nato podal svoje poročilo, iz katerega povzemamo: Uprava združenja je na podlagi od občnega zbora prejetega pooblastila znova izvedla pristop združenja v Zvezo trg. združenj, ker se je prepričala, da ima sedanje vodstvo Zveze polno razumevanje za težnje našega združenja. Pooblastila občnega zbora za nakup hiše ni mogla uprava izvesti zaradi finančne šibkosti združenja. Bo pa še nadalje skušala to misel uresničiti. Uprava si je vedno prizadevala, da čim bolj zaščiti interese svojih članov. Pri tem sta jo zelo krepko podpirala Zbornica za TOI in Zveza trgovskih združenj ter bodi obema izrečena prav prisrčna zahvala. Apelira na vse člane združenja, da z dobro voljo sodelujejo z upravo za zboljšanje položaja trgovine in trgovcev ter da se Čim bolj oklenejo svoje stanovske organizacije. Poročilo predsednika Miiller ja je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Sledilo je - poročilo tainika Pettotnika Uprava je imela lani šest sej (ter je priredila več članskih Sestankov. Tajništvo je izdalo in prejelo 814,dopisov ter izdalo več okrožnic in obvestil članom. | Združenje ima 327 članov in Ičlanic, od katerih pa 57 obrt ne lizvrŠuje. Ti so bili predlagani v [črtanje. Trgovin z mešanim bla-Igom je 120, lesnih trgovin pa 41. (Skupno je bilo 25 pomočnikov in 41 pomočnic ter 28 vajencev in 31 vajenk. Pri dolenjski številki »Trgovskega lista« je sodelovalo tajništvo jz več prispevki. Združenje je bilo jpo delegatih oz. Članih zastopano na trgovskem kongresu v Ljub-|ljani, na občnem zboru Zveze v Logatcu in v Celju ter na vseh predsedstvenih sejah Zveze. V območju združenja so tri [obrtno nadaljevalne šole, in sicer iv Litiji, Zagorju in Šmartnem pri Litiji. Proti šušmariem in krošniariem je vložilo tajništvo 79 prijav, ki pa niso dosegle polnega uspeha, deloma ker ni bilo zadosti podatkov, deloma pa zato, ker. višja uprav-(na oblast na pritožbo krošnjarjev [kazen sreskega načelstva črta. Če-jprav takih primerov ni veliko, jih |je treba vendar zelo obžalovati. iNajbolj žalostno pa je to, da so (nekateri lesni trgovci tudi sami |podpirali šušmarstvo ter krili razne prekupčevalce s svojim imenom. Pri takšni zavednosti pač ni čuda, če se je šušmarstvo zlasti v lesni stroki tako silno razpaslo, ©a se temu šušmarstvu napravi konec, je eden vzrokov, da se predlaga ustanovitev lesnega odseka. 1 Boj proti krošnjarstvu nima pravega uspeha, ker nekatere oblasti še vedno ne uvidevajo škodljivosti krošnjarstva. Poudariti je treba, da je zlasti med krošnjarji z manufakturnim blagom zelo veliko kriminalnih tipov. Dokler ne bo izdana nova uredba o krošnjarstvu, ni pričakovati, da bi se kroš-njarstvo res zatrlo. Žalosten pojav je tudi nelojalna konkurenca, s katero uničujejo nekateri sebi in svojim stanovskim tovarišem eksistenco. Apeliram na članstvo, da pokaže več solidarnosti. Nujno potrebno je, da se uvede davčno pavšaliranjc malih trgovcev, kakor je to že uvedeno za male obrtnike. Navedba o odpiranju in zapiranju trgovin se ne upošteva povsod. V Litiji, Zagorju in Šmartnem se sicer naredba upošteva, ne pa tudi v drugih krajih. Nekateri imajo trgovine odprte kar cel dan. Tajnik je skupno z varnostnimi organi nadziral na sejmih obrtne liste sejmarjev. Doživel je zaradi tega mnogo groženj in neprijetnosti, a kontrola se je izkazala kot zelo koristna. Uspeh pa bi bil še boljši, če ne bi bil litijski okraj tako hribovit in razsežen. Tajnik opozarja vse člane, da si morajo vsi trg. nameščenci nabaviti letos poslovne knjižice. Opozarja tudi članstvo, da se morajo vsi nameščenci, ki prodajajo strankam živila, dati zdravniško pregledati. Predpisane legitimacije se dobe v tajništvu združenja. Tajnik je apeliral tudi na vse člane, da se naroče na »Trgovski list«. Končno se je zahvalil tajnik Zbornici za TOI in zlasti gen. tajniku Ivanu Mohoriču ter tajniku dr. Plessu za vso podporo, ki sta jo vedno izkazovala tajništvu. Zahvaljuje se tudi okrajnemu pod-načelniku g. Devu. Poročilo je bilo nato od občnega zbora z odobravanjem sprejeto. K besedi se je nato oglasil predsednik Albin Smrkoli. Zbornica bo tudi nadalje skrbela, da bodo interesi trgovstva čim bolj varovani. Nato poroča o delu zbornice ter omenja razne ugodnosti, ki jih je dosegla zbornica zlasti za lesne trgovce pri zaračunavanju italijanskih lir, nadalje o korakih zbornice proti preveliki davčni obremenitvi, o njenem predlogu uredbe o nakladanju blaga ter o njenih številnih intervencijah zaradi krošnjarstva in šušmarstva, zaradi novega obrtnega zakona, zaradi omejitve nelojalne konkurence ter o številnih anketah zbornice. Posebej še omenja prizadevanje zbornice, da se preprečijo zle posledice nove uredbe o občinskih hranilnicah, ki ne bo škodovala samo posamez- nikom, temveč bo v škodo vsemu gospodarstvu Slovenije. Nadalje je poročal o novem državnem proračunu in zvišani davčni obremenitvi, ki se z njim uvaja in od katere bo zlasti trpela Slovenija, ker je tu davčna služba pač najbolj organizirana. Končno se je spominjal tudi zadnjih velikih zunanjih dogodkov ter izrekel svoje globoke simpatije za češki narod. Opozoril pa je tudi na dolžnost vseh nas, da sedaj še bolj delamo za napredek svoje države. Čestita združenju k lepim uspehom, ki jih je doseglo ter izreka svoje priznanje združenju za njegovo delo. Predsednik Miiller se zahvali g. Smrkolju za njegova izvajanja, zborovalci pa so jih nagradili z glasnim aplavzom. Blagajnik Viktor Suša je nato podal blagajniško poročilo. Vseh dohodkov je imelo združenje din 69.541, izdatkov pa ravno toliko. Premoženje združenja je naraslo na 56.886 din. Poročilo blagajnika je odobril občni zbor soglasno. V imenu nadzorstva poroča g. Karl Vizjak, ki je ugotovil, da je bilo vse poslovanje združenja v najlepšem redu ter predlaga zato razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Proračun predvideva 31.000 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Soglasno se proračun odobri in sklene, da ostane članarina ista ko lani. tamostoini predlogi Po krajši debati se soglasno sprejme predlog uprave, da se ustanovi pri združenju lesna sekcija. Brez debate se sprejme predlog g. Josipa Strmana, ki ga je nato formuliral predsednik Miil-ler, da se pooblasti uprava združenja, da sklene s tajnikom Mirkom Pestotnikoin pragmatično službeno pogodbo. V imenu Zveze trgovskih združenj pozdravi občni zbor njen podpredsednik Anton Zahvaljuje se za pozdrave ter pozdravlja občni zbor v imenu Zveze trg. združenj in mu želi čim več uspeha. Nato poroča o delu zveze. Posebno veliko dela je zahteval trgovski kongres, čigar organizacijo je prevzela Zveza in kongres tudi tako dobro izvedla, da se je znova utrdil sloves Slo- vencev kot dobrih organizatorjev. Kongres je dosegel velik uspeh in imel dober odmev po vsej državi. S posebno vztrajnostjo se je borila Zveza proti krošnjarstvu in šušmarstvu ter deloma dosegla tudi uspehe. Da pa bo boj proti nelegalnemu krošnjarstvu še bolj uspešen, je potrebno, da se tudi trgovci v večji meri bore proti krošnjarstvu. Kako se naj ta boj vrši, o tem je dal več praktičnih navodil. Zveza se je skupno s Centralnim predstavništvom v Beogradu borila tudi proti veleblagovnicam in dosegla, da je ustanavljanje veleblagovnic prepovedano še nadalje. Zal pa ni bila sprejeta uredba, kakor so jo predlagale zbornice in s katero se je solidarizirala tudi Zveza. Nadalje je govoril o raznih aktualnih vprašanjih, zlasti o davčnem sistemu ter o prizadevanju Zveze, da so se omilile vsaj glavne trdote davčnega sistema. Zveza dela roko v roki z Zbornico za TOI in sodelovanje obeh glavnih organizacij trgovstva je trgovstvu v veliko korist. Obe organizaciji sta vedno energično ščitili interese trgovstva. Podpredsednik Verbič je nato obširneje poročal o »Trgovskem listu« in njegovi reorganizaciji ter toplo priporočal vsem trgovcem, da se naroče nanj. To bo tudi v njih lastno korist, ker »Trgovski list« redno poroča o vseh zadevah, ki se tičejo trgovcev. Nujno priporoča tudi, da se prijavijo kot deležniki konzorcija »Trgovskega lista«. Prav tako pa se naj vsi člani čim bolj oklenejo svojega združenja. Izvajanja g. Verbiča so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. Blagajnik Viktor Suša je predlagal, da združenje vstopi v konzorcij »Trgovskega lista«, kar so zborovalci soglasno in brez debate odobrili. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Viktor Miiller zaključil dobro uspelo zborovanje ter se zahvalil vsem za udeležbo. Združenje v Združenje trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica je imelo svojo letno skupščino v soboto dne 25. marca ob 15. uri v prostorih hotela Neuliold v Slovenski Bistrici. Skupščino je vodil predsednik Franjo Kac, Uvodoma je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika Ferda Pinterja in zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dr. Iva Pustiška. Poročilo predsednika Kara Doba dvajsetih let je za nami, kar se je končala velika svetovna vojna in napravila konec trpljenju, ki je bolj kot katero drugo državo zajelo našo domovino. Trdno je bilo treba prijeti za delo obnovitve našega upropaščenega gospodarstva. Zlasti so bili takrat prekinjeni vsi trgovski stiki z zunanjim svetom in je bilo treba obnoviti stare zveze ter pridobiti nove. Naše trgovstvo je rešilo to svojo veliko nalogo nadvse častno. Ni se ustrašilo nobenih težav, ni se plašilo žrtev, ki so bile potrebne, da se pride do cilja. Na žalost so ti pionirji trgovskega stanu redkokdaj našli razumevanje za svoje težnje pri naših oblastih, zlasti še pri najvišjih. Te so želje trgovcev, posebno še onih iz Slovenije presojale zelo ozkosrčno, ker so pač vedno smatrale, da je naša dežela raj. Sedaj je menda le prodrlo spoznanje, da smo pasivna pokrajina. Ali koliko smo morali med tem čez mero plačati davščin? Da splošen gospodarski položaj v prošlem letu ni bil povoljen, so vzrok večni pretresljaji v svetovni politiki in vojne nevarnosti. Zato se naša trgovina na zunaj ni mogla tako razviti, kakor bi se ob mirnejšem ozračju. Tesno z zunanjo trgovino pa je povezana naša notranja trgovina, s katero se za lani ne moremo preveč pohvaliti. Poleg tega pa so še elementarne nezgode in druge nesreče zelo ne-povoljno vplivale na gospodarstvo našega okraja. Naš okraj je pretežno kmečki in torej odvisen od dobre letine. Če kmet ugodno proda svoje pridelke, v glavnem sadje, živino in les, oživi s tem vsa druga trgovina. Sadna letina v letu 1938. ni bila najslabša. Kazalo je, da bo vrgla precejšnje dohodke ter tako omogočila našim sadjarjem nabavo raznih potrebščin. Spočetka je bilo še precej povpraševanja za sadjem in tudi cene so bile dokaj ugodne. Nesrečna jesenska kriza med Nemčijo in Češko pa je na mah ustavila izvoz sadja v te države, ki so pokupile največji del naše sadne letine. Vina so naši kraji v lanskem letu pridelali prav malo, tako da izkupiček zdaleka ni kril stroškov pridelovanja. Cene živini so bile slabe, zlasti še, ker so bili precej časa radi kužnih bolezni prepovedani vsi živinski sejmi. Tako tudi ta gospodarska panoga ni donašala posebnih dohodkov. Preostane še lesna trgovina, ki se je kolikor toliko skozi vse leto držala na isti višini. Cene so bile v primeri s prejšnjimi leti ugodnejše za producenta. Žal pa se naši trgovci ne morejo pohvaliti s predobrimi uspehi, ker z ozirom na plačilne težkoče z inozemstvom sami lesa ne morejo izvažati. Tako gre ves izvoz lesa največ le preko tujih podjetij, ki za svoje sorazmerno malenkostno delo pobašejo največji dobiček. Seveda tudi ves ta zaslužek tujcev ne ostane v naših krajih, temveč gre po raznih tajnih poteh v inozemstvo. Obseg trgovskega poslovanja se v naših krajih nikjer ni dvignil, temveč povsod skrčil. To je tudi naravno, če upoštevamo obuboža-nost kupujočega občinstva, slab zaslužek delavstva in slabe dohodke kmečkega prebivalstva. Eden glavnih razlogov za upadanje prometa v zakoniti trgovini je brez dvoma krošniarstvo ki se je razpaslo do neverjetne višine. Dan na dan prihajajo ljudje H "fseh štram ‘ph tudF iž tdjine m nudijo svoje blago kot najboljše angleške in češke izdelke za pretirano visoke cene. Mnogi jim nasedejo in zvedo, kako slabo so kupili, šele potem, ko povprašajo za cene blaga v trgovinah. Bolj podjetni krošnjarji potujejo kar z avtomobili. čim zaslutijo, da jih zasledujejo oblasti, naglo izginejo v sosedni okoliš, kjer so zopet nekaj časa varni. Tudi naše združenje je ostro nastopilo proti krošnjarjem in tudi orožništvo je pomagalo, a pravega uspeha le ni bilo. Namesto resnih ukrepov proti krošnjarstvu doživljamo le obljube. Sedaj pa priznava še novi invalidski zakon invalidom pravico do krošnjarjenja s kakršnim koli blagom. Invalidom naj se plačuje odškodnina v denarju, saj so naše dajatve državi dovolj velike! Druga panoga nezakonite trgovine je šušmarstvo. Brez obrtnega lista posluje šušmar, nobenih davkov ne plačuje in vendar se tolerira. Vse pritožbe, bodisi proti krošnjarjem, bodisi proti šušmarjem ne zaležejo dosti. Nezaslišano je, da trgovec, ki plačuje vse davke, da lahko v okviru zakonskih predpisov posluje, ne more doseči zaščite v smislu zakonskih določb pri nadzornih oblastih. Pri davkih pa oblasti na trgovce nikdar ne pozabijo. Od leta do leta davki naraščajo, čeravno kupna moč prebivalstva peša in sploh vse gospodarstvo nazaduje. Seveda tudi avtonomne doklade stalno rastejo. Izredno je občutil davčni pritisk trgovski stan našega okoliša zlasti v lanskem letu. Davčna uprava je v večini primerov, kjer je davčni odbor znižal ugotovljeno davčno osnovo, vložila priziv. Morali smo napeti vse sile, da smo zaščitili svoje članstvo in ga obvarovali škode. Končno je orizivna komisija usvojila naše stališče in v ve- Čini primerov zavrnila priziv davčne uprave. Se vedno pa nismo dosegli kul-minacijske točke pri plačevanju davkov. Z novim finančnim zakonom se nam uvajajo nove dajatve, od katerih je najbolj občuten specialni dodatek za vojne namene, ki je projektiran za dobo 10 let in se bo odmerjal progresivno v višini od 15 do 35 % vseh državnih davkov. Razen tega bo zvišana to-vornina pO železnicah za 5%, zvišana bo trošarina na kavo za 200 dinarjev na 100 kg in vrhu vsega smo dobili še sanitetni fond. Pred približno 14 dnevi je prejelo združenje predlog sreskega načelstva o odpiranju in zapiranju trgovin oh nedeljah. Ta predlog predvideva za nedelje čas poslovanja od 8. do 10. ure. Združenje na ta predlog nikakor ni moglo pristati in slej ko prej vztraja na tem, da se določi nedeljsko poslovanje od 7. do 11. ure, s čimer upam, da soglašate vsi. Tak vsestransko podprt zahtevek je bil predložen sreskemu načelstvu. Z veliko zaskrbljenostjo moramo motriti nameravano preusmerjenje delovanja nahavlialnih zadrug drž. nameščencev. V zadnjem času so svoja pravila tako spremenile, da je lahko član te zadruge vsaka fizična in tudi pravna oseba. Znano je, da imajo te nabavljalne zadruge posebne privilegije, ki so seveda bili namenjeni le državnim uslužbencem, tako v prvi vrsti velike ugodnosti V soboto, dne 25. marca je ob 11. dopoldne otvoril predsednik Vinko Rozman 19. redno letno skupščino Združenja trgovcev za okraja Slovenji Gradec in Dravograd. Konstatiral je sklepčnost, imenoval zapisnikarja in overo-vatelja zapisnika ter nato pozdra- Uvodoma je grajal, da se članstvo vse premalo zanima za svojo stanovsko organizacijo. Res je, da je nekaterim zaradi oddaljenosti težko priti na skupščino, vendar pa mora poudariti, da se mnogo članov premalo zanima za svoje stanovske interese. Toda le v skupnem delu vsega trgovstva je moč trgovstva in le z organizacijskim delom bodo mogli trgovci zboljšati svoj položaj. Samo poglejmo gostilničarsko organizacijo ali delavske organizacije, kako delajo skupno in imajo zato tudi uspehe. Čeprav niso mogle naše organizacije doseči posebno velikih uspehov, vendar pa je na drugi strani res, da so s podporo Zveze in Zbornice za TOI tudi mnogo dosegle. Vsi na skupno delo, ker se nam bližajo zopet težki časi. V preteklem letu smo imeli dosti razburljivih trenutkov, grozila nam je dvakrat krvava vojna. Ti napeti dogodki so imeli tudi težke posledice za naše gospodarstvo. Ne smemo pa obupati, če imamo začasno zaprta vrata za izvoz naših proizvodov kakor tudi uvoz tujega, nam potrebnega blaga. Po priključitvi bivše Avstrije k Nemčiji in z zasedbo sudetskega ozemlja so nastale za našo zunanjo trgovino temeljite spremembe. To se opaža ne samo na izvozu lesa v Nemčijo, ampak tudi tukaj na meji. Tudi izvoz v Italijo stalno nazaduje. S Francijo se je zadnji čas nova trgovinska pogodba sklenila, ki se pa še ni začela prav izvajati. Naša notranja trgovina ima mnogo škodljivcev, to so na eni strani šušmarji, na drugi strani pa krošnjarji in veleblagovnice, pri davkih, prevozih in kar je glavno, imajo zagotovljen krog odjemalcev, kratko kreditiranje in poroštvo za plačilo, s čimer se mi trgovci ne moremo pohvaliti. Lahko torej dajejo svojim odjemalcem ob zaključku leta 4% premije, kar končno z ozirom na ugodnosti, ki jih uživajo, ni mnogo. S tako izpremembo pravil bi te zadruge dosegle, da bi trgovcem polagoma odvzele dobršen del njihovih odjemalcev. Zato apeliramo v prvi vrsti na Zvezo trgovskih združenj in zbornico za TOI, naj zastavita vse sile, da se taka izpremeinba pravil ne dovoli. Prav tako pa se pridružujemo splošnemu klicu po neomejeni prepovedi vseh veleblagovnic. Te veleblagovnice so vendar izključno le last tujih velekapitalistov. Vendar ni treba, da bi naše oblasti njim izkazovale ugodnosti. Sploh bi želeli, da bi naše oblasti proti raznim tujim zastopnikom, agentom in poslovnim ljudem bolj odločno postopale. Najmanj pa bi se smelo tem ljudem nuditi gostoljubje v naši državi. V kratkih besedah sem s tem podal poročilo o delu trgovstva in njegovih uspehih in neuspehih v preteklem letu ter kratek pogled v prihodnjost, ki ne bo najbolj rožnata. Vendar ne smemo kloniti pred težavami, četudi so še tako velike. Dovoljujem si pri tej priliki opozoriti Vas še na Vaše stanovske dolžnosti do lastne organizacije, to je na plačevanje prispevkov in naročnine na naše stanovsko glasilo »Trgovski list«. Dobra vil sreskega podnačelnika Šego, zastopnika Zbornice za TOI, zbor. svet. Ivana Hojnika, tajnika Zveze trg. združenj dr. Iva Pustiška in vse člane združenja. Po komemoraciji umrlih članov je podal svoje poročilo. ki globoko posegajo v našo reelno trgovino in ji škodujejo. Tudi pri novelizaeiji obrtnega zakona smo stavili naše predloge. Monopol državne tiskarne in monopolizacija šolskih zvezkov sta tudi veliko zlo za našo trgovino in smo proti temu nastopili. Naša notranja trgovina preživlja težke čase. O tem nobena stvar ne govori tako zgovorno, kakor konferenca zastopnikov trgovcev, ki so na trgovskem kongresu v Ljubljani postavili svojih znanih 12 točk. Odgovorni činitelji so tudi priznali, da so vse točke več ali manj izvedljive, priznali so celo, da so vse te zahteve resnična nacionalna potreba. Kljub temu pa ni bila niti ena točka rešena in tako smo ostali v začetku leta 1939. na istem kakor smo bili v začetku leta 1938. Privilegiji liabavljaliiili zadrug in konsumov se niso zmanjšali, temveč nasprotno še povečali. Tako so dobile te zadruge celo vrsto novih taksnih ugodnosti in tudi specialno znižanje tarife. Zadruge pa še vedno niso zadovoljne in zahtevajo celo, da se opro-ste tudi plačanja vsake trošarine. Ker je dnevni red občnega zbora velik, se ne more preveč poglobiti v vsako vprašanje, ki po- je pozdravil navzočne in izročil pozdrave zveznega predsednika Vidmarja. Nato je podal daljše in obširno poročilo o delovanju Zveze v preteklem letu. Zveza je razpravljala o vseh važnejših vprašanjih, zlasti o onih, ki so bila po-slavljena na dnevni red trgovskega kongresa v Ljubljani. Zal se naše-želje in zahteve niso uresni- organizacija, vsestransko podprta je pogoj za uspešno delo. Hodimo torej dobri in iskreni stanovski tovariši, lojalni drug proti drugemu v konkurenci, brez zahrbtnosti ter intrig, vsekdar le drug drugemu človek. Ne prepirajmo se za malenkosti, temveč delajmo za procvit naše obrti in vsega našega gospodarstva. Složen in gospodarsko jak trgovski stan bi tako lahko pridobil soodločujoč vpliv, kot mu tudi gre. Zato poudarjam še enkrat: stanovska zavest nad vse! S to željo vas prav iskreno pozdravljam. (Živahno odobravanje.) Tajniško poročilo navaja obseg pisarniškega poslovanja. Združenje ima 98 članov in 46 trgovskih nameščencev. Uprava je imela 7, lesna sekcija 3 seje. Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov din 12.122'50 in izdatkov din 15.146'67. Primanjkljaj v višini din 3.024M7 se je kril iz premoženja združenja. Proračun za leto 1939. predvideva 15.700 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Zbornični svetnik gosp. Ferdo Pinter je čestital združenju k 201etnici in k njegovemu delovanju. Navajal je težave trgovskega stanu, zlasti z ozirom na nemirne čase. Član nadzornega odbora g. Caf predlaga razrešnico blagajniku gospodu Peiniču in vsej upravi, kar je skupščina soglasno sprejela. Z zahvalo udeležencem je zaključil predsednik skupščino ob 17. uri. sega v interese našega gospodarskega človeka. Zagotoviti pa more, da uprava stori vse, kar je v njeni moči. Ne smemo biti malo- dušni, če ni takoj uspeha, temveč podvojiti moramo svojo borbo, dokler ne pridemo do pozitivnega uspeha v korist našemu trgovstvu. V prijetno dolžnost mi je, da sc najiskreneje zahvalim Zbornici za TOI, zlasti generalnemu tajniku Ivanu Mohoriču, tajniku dr. Plesu in konzulentu Žagarju ter zborničnemu svetniku Ivanu Hojniku, ker so nam z nasveti in tudi dejanji vedno pomagali. Zahvaljujem se nadalje Zvezi trgovskih združenj in njenemu voditelju, zahvaljujem se šefu naše obrtne oblasti v Dravogradu in Slovenjem Gradcu, ki ščiti trgovstvo, kolikor je to mogoče. Izrekam svojo zahvalo vsemu odboru združenja in vsem članom, ter kličem vsem: podpirajte svojo stanovsko organizacijo! Kljub neprilikam, ki nas mučijo, vztrajajmo dalje in ostanimo na braniku naših pravic ter varujmo sloves solidnosti in realnosti trgovstva. Vesele velikončne praznike želi vsem cenj. trgovcem tvrdka »INTERPROMET« Ljubljana, Aleksandrova c. 10. ra biti naročnik »Trgovskega lista« čile radi čestega menjavanja trg. ministrstva. Govoril je nadalje o nadlogi krošnjarstva, veleblagovnicah, o zadrugah, o prodaji soli, o uredbi o invalidih, uredbi o občinskih hranilnicah, o volitvah v Pokojninski zavod, nadalje o položaju lesne trgovine v Italiji, Madjarski, Nemčiji, Angliji, Franciji in Španiji .. „ Priporočal je, da se naj vsak trgovec naroči na »Trgovski list« kot svoje stanov- je obširno poročal o dogodkih zadnjega časa, ki zahtevajo v vsem našem delu čim tesnejše sodelovanje v naših organizacijah. Novi finančni zakon za dravsko banovino nam nalaga nova bremena v višini nad 40 milijonov dinarjev. Naš izvoz v klirinške države znaša že liad -/a vsega našega izvoza. Nastale so zato že težkoče glede deviz. Obmejni promet na naši severni meji se najbrže v doglednem času še ne bo popolnoma obnovil. Novi zakon o hranilnicah je neugoden za nas (vloge samo desetkratna rezerva). Novi hmeljski zakon (osnutek) absolutno ne odgovarja našim potrebam, še manj pa trgovini. »Trgovski list« kot stanovsko glasilo je nujno potreben za trgovca, da ga obvesti o vseh perečih vprašanjih, zato ga mora tudi trgovstvo vsestransko čimbolj podpirati. Zbornica bo vedno vse akcije Združenja podpirala v korist in za pravice članstva in trgovine. (Odobravanje.) Nato je bil odobren obračun za leto 1938., ki izkazuje dohodkov . . . din 61.335-35 in izdatkov . . din 53.98040 Premoženje združenja je naraslo na .... din 150.720 03 z inventarjem pa na din 176.274‘98 Soglasno je bil sprejet tudi proračun za leto 1939. v višini din 52.165—. Clan nadzorstvenega odbora Franjo Topolnik je skupno z odbornikom Štefanom Šcrbakom pregledal vse blagajniško poslovanje ter našel vse v najlepšem redu in predlaga zato, da se da upravi absolutorij. (Soglasno sprejeto.) Tajniško poroiilo Združenje je imelo 407 članov, 52 pomočnikov, 37 pomočnic, 52 učencev in 27 učenk. Trg. nadaljevaluo šolo obiskuje 34 učencev in 14 učenk. 15 učencev in 6 učenk ne obiskuje trgovske ali obrtne nadaljevalne šole. Naši obrtniki so leta 1935. v nameri, da si postavijo počitniški dom za odmor in odpočitek, ustanovili zadrugo »Dom jugoslovanskih obrtnikov«; zadruga je tudi kupila primerno arondirano posestvo na Govejku pri Medvodah. Obširno gorsko posestvo v izmeri nad 300.000 ma v višini nad 600 m je zadruga prejela v zelo zanemarjenem ter zapuščenem stanju. Vodstvo zadruge je zaenkrat glavno stavbo preuredilo v skromen počitniški dom in turistično postojanko, saj se nahaja na prehodni točki med Sv. Katarino —Grmado—Osojnikom in Škofjo Loko. Dom služi že od leta 1935. svojemu namenu: za odmor in razvedrilo obrtnikom in njih svojcem. Sicer so sedaj na razpolago samo tri sobe z 10 posteljami in skupno ležišče s 6 ležišči ter velika dnevna soba, v kateri se postreže gostom z jedačo in pijačo; vse seveda v skromnem obsegu. Vendar pa dokazuje ureditev dobi o voljo ter je hkrati dokaz, kaj se more doseči v složni skupnosti. Lega vsega posestva je zelo ugodna in sončna ter so razgledi s posestva zelo lepi. Kot turistična postojanka je Dom poznan že širokemu krogu posetnikov in turistov, saj je v neposredni bližini Ljubljane. Dostop k domu je možen z več strani. Tako se peljejo nekateri z vlakom do Medvod, in nato pridejo čez Soro po dolini Ločnice na Govejek, vračajo pa se preko Osojnika v Škofjo Loko sko glasilo. Njegovo poročilo f$f bilo z največjim navdušenjem sprejeto. Izredni trg. tečaj v Slovenjem Gradcu je skozi tri mesece obisk53 Madžarska din 4,63 -j- 2,86 Italija novi din 31,14 2,83 Poljska din' 1,60 — 0,23 Aktivni kliringi: Bolgarska novi din 1,82 +0,12 Turčija din 17,16 — 0,02 Nemčija RM 18,09 — 0,92 Španija pezet 2,93 neizpr. 15% uvaža Nemčija iz Južne Amerike Na kongresu Ibero-ameriškega Institutu v Hamburgu je nemški finančni minister grof Schwerin tvon Krosigk govoril o gospodarskih odnošajih Nemčije z državami Južne Amerike. Zavrnil je pretiravanja o nevarnosti, da pridejo te države preveč v odvisnost od Nemčije, priznal pa je, da so ti stiki zelo intenzivni in da se bodo še poglobili. Obe strani se lepo dopolnjujeta. Nemški izvoz v Južno Ameriko je od 236 milijonov RM v letu 1932. narasel v letu 1938. na 623 milijonov, nemški uvoz iz nje pa v istem času od 444 na 810 milijonov, pri čemer je pa sivni saldo 200 milijonov ostal nespremenjen. Južna Amerika krije 15% vsega nemškega uvoza. Nem ,ški nakupi so bili odločilni za cene surovin v državah Južne in Srednje Amerike. Vedno bolj da se tudi dokazuje resnica, da je bolje zamenjati surovine za stroje in industrijske izdelke, kakor pa jih uničevati in metati v morje. — Gospodarsko skupnost teh držav 7. Nemčijo je poudaril v Hamburgu 'tudi zastopnik Urugvaja, minister Sampognaro. * Podpisan je bil dodatni protokol (c naši trgovinski pogodbi s Švico. Paroplovno podjetje »Sveska Lloyd« v Goteborgu je otvorilo redno morsko zvezo med Gdan-skom-Gdinjo in Jugoslavijo. Prvi parnik družbe »Andalusia« je že prišel v Split. Nemški izvoz še nadalje naza duje ter je padel v primeri z januarskim za 30.2 milijona RM. Uvozni presežek je znašal v februarju že 60.5 milijona RM. Francosko-nemški plačilni sporazum iz 1. 1937. je bil s 1. aprilom razširjen tudi na Sudetsko ozemlje. V bližini mesta Diredave v Eti opiji je zgradila Italija tekstilno tovarno, ki bo še letos začela obratovati. V tovarni bodo zaposleni večinoma domačini, ki so cenena delovna sila. Tovarna ima 10.000 vreten. Anglija je izvozila v marcu 342 tisoč ton premoga v Nemčijo, za 35.000 ton več ko v februarju. Od maja 1933., ko je bil sklenjen med Nemčijo in Anglijo premogovni sporazum, še ni Anglija noben mesec izvozila toliko premoga. Nova trgovinska pogodba je bila podpisana med Turčijo in Združenimi državami Severne Amerike. Obe državi sta sl priznale pravice največje ugodnosti. V kitajskem pristanišču Cingtav je zopet dovoljen tujim ladjam pristanek. Proizvodnja angleške bombažne industrije je padla v zadnjih 25 letih za 60%, dočim se je proizvodnja umetne svile povečala za dva-indvajsetkrat. Bombažna industrija ne plačuje nobenih davkov, industrija umetne svile pa je plačala samo lani angl. državni blagajni 2,1 milijona funtov. .Augsburger Kammgarnspinnerei' je imela lani 10% večji promet ko 1. 1937. in izplača letos lžVaVono dividendo. Proizvodnja bele pločevine se je v Nemčiji povečala v januarju na 21.379 ton proti 18.957 tonam v dec. 1938. Svetovna poraba čaja je padla lani na 8G9'2 milijona liber proti 881 8 mil. v 1. 1937. Evropska proizvodnja helija je v primeri z ameriško brez pomena. Samo Rusija ima neki plinski vrelec z 0'1% helija. Drugače se dobi še na otoku Elandu. V Italiji ga pridela Toskana 15 kub. metrov na dan. Francoski naravni plin pa ima do 10% helija, toda še vendar v zelo mali množini. Vsi poskusi v drugih deželah so bili doslej negativni. Angleško - nemška industrijska pogajanja se ne bodo nadaljevala, ker so po zadnjih političnih dogodkih postala nemogoča, kakor je izjavil zun. trg. minister O. Stanley. Les in živina Severna Slovenija utegne postati dobra dobaviteljica Francovi Španiji Vsa naša javnost se sedaj obširno bavi s pripravami za obnovitev trgovine s Španijo. Vsa javnost odločno zahteva od vlade, da mora gledati na to, da zavzame Jugoslavija v novi Španiji vsaj ono mesto, ki ga je imela pred začetkom državljanske vojne. V prometu s Španijo je bila naša država doslej zelo aktivna. Bili smo na najboljši poti, da se z novo trgovinsko pogodbo, ki smo jo sklenili spomladi 1936., postavi obojestranska zamenjava blaga na solidnejšo podlago. Državljanska vojna je prekrižala vse naše račune in blokirala nam je tudi skoraj 3 milijone pezet naših izvoznikov. Jugoslavija je zadnji dve leti pred, vojno izvozila v Španijo raznega blaga za 50 do 60 milijonov dinarjev na leto, uvozila pa je španskega blaga za približno 15 do 20 milijonov. Za 5 do 6 milijonov dinarjev je šlo našega blaga v španske kolonije. Iz teh suhih številk vidimo, da je bila naša zunanja trgovina s Španijo zelo aktivna in. da je izvoz presegel uvoz za dva- do trikratno. Ni dvoma, da bomo še nadalje med dobavitelji Španije, ako Beograd pravočasno pripravi vse potrebno za obnovo trgovine. Španija bo potrebovala mnogo, da zgradi to, kar se je v zadnjih treh letih porušilo. Ce se sedaj Jugoslavija na iberij-skem polotoku dobro zasidra, bo tudi kasneje, ko bo glavni uvoz ponehal, ostala stalna dobaviteljica nacionalistične Španije. Ob količkaj dobri volji in ob spretnem izkoriščanju konjunkture se bo naš izvoz v Španijo dal kmalu spraviti na nekaj sto milijonov dinarjev na leto. V prvi vrsti potrebuje sedaj Španija živila in gradbeni material. Mi bi mogli predvsem dobavljati les in živino ter mesne izdelke. Tega pa ima ravno severna Slovenija več ko dovolj. Zeleno Pdliorje ima neizmerne zaklade izvrstnega lesa, zlasti stavbenega. Štajerska živina ima najboljši sloves, ravnotako tudi svinje, ki dajejo najboljšo gnjat. V Mariboru in okolici je več mesnih industrij, ki so doslej zalagale tudi inozemstvo s svojimi priznano dobrimi izdelki. Konservna industrija ima v mariborski okolici vse pogoje za obstoj in za napredek. Dobro bi bilo, ako bi se posvečalo izdelovanju pločevinastih škatel za konserve več pažnje. Naše blago ima v splošnem v inozemstvu dober glas, vendar bi bilo pri enem ali pri drugem predmetu želeti, da se spopolni in izenači s kakovostjo konkurence. Ce bomo pravilno in predvsem hitro začeli, nam ne bo težko pridobiti si Špance za naše stalne in dobre odjemalce. Od njih bomo marsikaj kupovali, kar smo doslej dobivali iz drugih držav, zlasti rude, predvsem pa južno sadje. Obetajo se nam boljši časi, če jih bomo znali izkoristiti. A. B. Zdrai@f3e papirnice We¥?@. Goričane Sn Medvode, d. d- w li&abliani Največje slovensko papirniško podjetje Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so imele dne 31. marca svoj 20. redni občni zbor. Iz poslovnega poročila, ki je bilo predloženo delničarjem, navajamo naslednje podrobnosti. Ker je bil domači trg znatno preko potrebe založen s papirjem, niso mogle papirnice v polnem obsegu izkoristiti svoje delazmožnosti. Poleg tega pa je popustila v letu 1937. nenadoma nastala konjunktura. Posledica tega je bila, da je padla proizvodnja papirja od 902’9 vagona v letu 1937. na 7567 vagona v letu 1938., proizvodnja lesovine od 193-08 na 1547 in proizvodnja celuloze od 549-8 na 5101 vagona. Proizvodnja papirja se je torej zmanjšala za 16'2%, celuloze za 7'2 in lesovine za 19'9%. V vseh obratih podjetja je bilo zaposlenih 52 uradnikov in mojstrov ter 616 delavcev. Nepremičnine družbe so se povečale za šest slavbišč v Beogradu ter z nekaterimi nakupi v Goričanah. Družba je poleg tega izvršila nekatere investicije. Prodaja izdelkov družbe je bila poverjena tvrdki »Centropapir« s sedežem v Ljubljani in z glavno poslovalnico v Zagrebu ter podružnico v Beogradu. Glede udeležb družbe omenja poročilo, da si je »Kuverta« ustanovila v Beogradu svojo podružnico, pri Preradi papirnate robe d. d. v Zagrebu pa ni bilo sprememb. Da si družba zagotovi zadostne količine celuloznega lesa, je ustanovila družbo »Gorjana« v Gorjah pri Bledu, ki zadovoljivo opravlja svojo nalogo. Javne dajatve (carine, davki, trošarine) so znašale leta 1937. 13-25%, leta 1938. pa že 18-5% opravljenega papirnega prometa. Poročilo se v pietetnih besedali spominja tudi smrti bivšega predsednika družbe Valentina Vodnika. Za predsednika družbe je bi! nato izvoljen predsednik Ljubljanske kreditne banke Ivan Jelačin. Iz bilance družbe posnemamo: Delniška glavnica je ostala s 25 milijoni dinarjev nespremenjena. Družbinc rezerve so narastle na 63% delniške glavnice. Višina zalog in dolžnikov presega višino upnikov in pokojninskih skladov za skoraj 15 milijonov din. čisti dobiček poslovnega leta 1938. znaša 2-5 milijona din proti 2-7 milijona din v prejšnjem letu ter se bo na družbine delnice izplačevala počenši od 1. aprila 1939 pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani po odbitku na prejemnika odpadajočih dajatev 6% dividenda, kakor v letu 1937. V družbin upravni svet so bili ponovno izvoljeni gospodje: Ivan Jelačin, Avgust Jenko, dr. Alojzij Kobal, dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas ter dr. Ernest Rekar, na mesto umrlega g. Alojzija Vodnika pa na novo g. ing. Dušan Scrncc, bivši minister v Ljubljani. Na občnemu zboru sledeči seji upravnega sveta je bil za družbi-nega predsednika ponovno izvoljen g. Ivan Jelačin, predsednik Ljubljanske kredit, banke v Ljubljani. M. Doma in po svetu Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je vrnil v Beograd. Na postaji so ga čakali vsi člani vlade ter številni novinarji. Na njih vprašanja, kako je bilo v Zagrebu, je dejal, da je bil zelo zadovoljen z razpoloženjem, s katerim je bil sprejet v Zagrebu. Nadalje je izjavil, da se razgovori dosedaj zelo dobro razvijajo. Vse je v redu. Zastopniki beograjske združene opozicije so imeli sestanek, na katerem je poročal poslanec Tupa-njanin o zagrebških razgovorih predsednika dr. Mačka s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Njegovo poročilo so voditelji opozicije odobrili ter nato razpravljali o dnevnem redu bodočega sestanka v Zagrebu. »Hrvatski dnevnik« poroča o razgovorih predsednika vlade Cvetkoviča z dr. Mačkom ter zlasti analizira kominike; ki je bil izdan o teh razgovorih. Pravi, da se je z od-goditvijo nadaljevanja razgovorov za nekaj dni dala prilika, da se pripravi material za nadaljnjo izmenjavo misli. Nato list podčrtuje važnost, da se pritegne k sklepanju sporazuma tudi sdružena opozicija, ki je že pristala na načela HSS in ki je pri zadnjih volitvah dokazala, da ima korenine v narodu. Zato je tudi razumljivo, da ie bil pred sestankom predsednika vlade z dr. Mačkom v Zagrebu tudi sestanek zastopnikov združene opozicije. - Ideja sporazuma mora najti podlago v vseh delih srbskega naroda. List nadalje pravi, da je mogel predsednik vlade slišati od dr. Mačka za vse težave, ki tarejo hrvatski narod. Predsednik vlade pa ima tudi to možnost, da to stori, zlasti sedaj, ko je proračun pod streho. List nato na-glaša željo, da se omogoči, da se na jasen način manifestira volja hrvatskega in srbskega naroda. Končno Ust naglaša, da po znanem načelu HSS ne sestavljajo naroda niti poUtiki in uradniki, niti f+an-ce in orožniki, temveč le vse ljudstvo. Samo država, ki se more nasloniti na ljudstvo, je močna. Sporazum se more izvesti samo z ljudstvom. Trajne zasluge si bo pridobil, kdor bo to omogočil. Zagrebška trgovinska zbornica je sklicala konferenco o izpopolnitvi železniškega omrežja na Hrvat-skem. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se morajo čimprej zgraditi vsaj one železniške proge, kf so bile določene kot potrebne že na konferenci v 1. 1920. Med drugim zahteva tudi drugi tir na progi Zagreb—Zidani most ter elektrifikacijo železniške proge Sušak— Srbske Moravice. V Ljubljani je umrl v starosti 75 let profesor Mihael Markič, ki je užival zaradi svojih znanstvenih del, zlasti matematičnih in filozo-fičnih, med slovenskimi znanstveniki velik ugled. Bodi mu ohranjen časten spomin! V Bratislavi je umrl nenadoma slovenski slikar Ivan Žabota, ki je živel leta dolgo med Slovaki, da je veljal kot eden vodilnih slovaških slikarjev. Zadnji dogodki so ga precej močno potrli. Bodi mu ohranjen lep spomin! Upokojen je poštni ravnatelj v Ljubljani dr. Anton Vagaja. Za poštnega ravnatelja je imenovan Jože Štukelj. Predsednik občine na Sušaku, odvetnik in poslanec Mikuličič, je bil razrešen svoje dolžnosti. Pravilnik o upravljanju fonda za pospeševanje ovčarstva so objavile »Službene novine«. Pri zagrebškem pokojninskem zavodu je bilo do konca februarja vplačano 30 milijonov din. Znani splitski industrialec Marin Ferič je kupil cementarni »Adria Portland« v Slinu in tvornico »Dal-macia« v Kaštelu šučurču. S tem sta prišli dve pomembni tvornici v domače roke. Beograd ima 405.000 prebivalcev. L. 1820. je imel Beograd samo 5000 prebivalcev, po vojni pa okoli 90 tisoč. Beograd je torej rastel prav z ameriškim tempom. Seveda predvsem zaradi dotoka naseljencev iz vse države. Pravoslavnih je v Beogradu 777%, kStblikov 15.3, Židov 3.3 in muslimanov 1.3%. Narodni jezik govori 84.2%, ruski 4.1, nemški 4.4 in madžarski 2.5%. Mesto ima 20.000 poslopij, ki se cenijo na tri in pol milijarde din. Z ozirom na velikanske vsote, ki jih je država investirala v nove hiše in palače, to ni mnogo. V Beogradu je 2501 milijonar. V davčnih prispevkih Beograda se to ne vidi. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na dve leti zapora bivši sreski načelnik Stojan Radičevič, ker je lažnivo obljubljal ljudem zemljo, službe, podpore in podobno. Posebno veliko pa je zaslužil z idejo, da bo izdal monumentalno delo »Jugoslavija pod vlado dr. Stojadinoviča«. Po padcu dr. Stojadinoviča seveda ni bilo s tem monumentalnim delom nič. Tvornica aluminija v Lozovcu je začela izdelovati zlitine aluminija s silicijem ter jih je že začela izvažati na češko. Upati je, da bodo te pošiljke mogoče tudi v novih razmerah na Češkem. Tvornica aluminija je nabavila nove stroje in se bo njena proizvodnja prav znatno povečala. Trgovski pomočniki živilske stroke v Zagrebu so stopili v stavko, ker ni bila sklenjena kolektivna pogodba. Nekatere trgovine pa so vseeno odprte. Francoski radio je začel trikrat na teden redno oddajati v srbohrvaščini. Te oddaje so vsak torek, četrtek in soboto zvečer ob 21.05 do 21.15 na valovni dolžini 463 m. Pogajanja, da bi Nemčija povečala kvoto deviz za češke turiste, še vedno niso končana in bodo naj-brže brezuspešna. Putnik je tudi že odpovedal vse Čedokove vlake iz češke. Čeških turistov letos na naše morje ne bo. Albanska kraljica je povila sina. V Albaniji je zaradi tega veliko veselje. Na mandžurski meji je prišlo do težkih spopadov med ruskimi in japonskimi vojaki. Na obeh straneh je bilo več vojakov ubitih. Garzia Morato, najboljši letalec nacionalistične Španije, ki je zmagal v več ko 30 zračnih bitkah, se je smrtno ponesrečil. Na poslopje nemškega poslaništva v Santiago de Chile je bil izvršen bombni atentat. Za vse vrste zavarovanja trgovskih podjetij se Vam priporoča TELEFON št. 2176 ali 2276 .. S li AVI 1A+ TELEFON št. 2176 ali 2276 Jugoslovanska zavarovalna banka V L 1 U B L J A N I TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče V zadnjih treh tednih meseca marca je znašal devizni promet 8,9, 9,3 in 10,5 milijonov dinarjev, dočim znašajo v tem tednu perfektuirani devizni zaključki skupno blizu 8 milijonov dinarjev. Celotni devizni promet v mesecu marcu 1939 je dosegel vsoto 42,8 milijonov dinarjev, t. j. za poldrugi milijon dinarjev manj kakor v mesecu februarju oziroma v januarju 1939. Nasprotno pa je bil v primeri z marcem 1938 devizni promet večji za nad 12 milijonov dinarjev, dočim je ta presežek še znatno večji v primeri z meseci februar in januar 1938, kajti v lanskem prvem četrtletju znašajo skupni devizni zaključki le 86,9 milijonov dinarjev proti 130,9 v letošnjih prvih treh mesecih, kar pomeni, da sc je letos devizni promet povečal za celili 44 milijonov dinarjev. V marcu t. 1. je bilo zaključeno največ Berlina, to je nad 25 milijonov din, in Londona, t. j. za nad IV milijonov din, dočim so bili le neznatni zaključki v devizah Cu-rih, New York, Pariz, Praga in Trst. Valutnega prometa letos sploh še ni bilo! Efektno tržišče V prejšnjem mesecu je bilo na tukajšnji borzi zaključeno le 500 kosov investicijskega posojila in 99 kosov vojne škode v skupnem nominalnem znesku din 140.000. I Tendenca za državne vrednostne papirje je bila vse zadnje tedne nespremenjeno stalna, sredi imeseca marca t. 1. pa celo čvrsta; tepdenca za ostale efekte, oziroma bančne in industrijske papirje pa docela nespremenjena. Delnice Narodne banke so na ljubljanski borzi notirale najviše dno 6. marca 1939 din 7850 za denar in din 7900 za blago, najniže pa zadnjega marca t. j. din 7500 v povpraševanju in 7600 v ponudbi; na tej bazi beležijo tudi vsi tečaji v aprilu 1939. Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so notirale najniže 2. marca din 187— za denar in din 19.>-— za blago, najviše pa 14. 111. din 195'— oz. din 205'—, medtem ko se je njihov denarni in blagovni tečaj ustalil v aprilu na nespremenjeni bazi 190’— oz. 200 din za delnico. Notice državnih efektov so bile najvišje dne 14. marca, najnižje pa 23. oziroma 24., pri čemer je znašala tečajna razlika (izraženo v poenih) pri investicijskem posojilu —1-50, 8% Blairu —2'75, 7% Blairu —4-75, pri Seligmanu—1'—, A% agrarnih obveznicah (1921) —1*—, pri begluških obveznicah —2-50, pri stabilizacijskem posojilu —1-50, pri dalmatinskih obveznicah —3-25 in pri vojni škodi — 13’— poenov tečajnega padca. Notice so se v aprilu le malenkostno spremenile. Blagovno tržišče Žito: Tendenca je slej ko prej nespremenjeno trdna, promet neznaten. Cene so ostale povsem brez iz-prememb, razen pri pšenici, ki se je v zadnjih tednih pocenila za din 2'50 pri 100 kg. Isto tolikšno razliko kažejo mlevski izdelki, ki so v ceni popustili že z ozirom na padec cen pšenice. Les: Tendenca je zadnji teden mlačna, promet zelo nezadovoljiv. Cene so še sicer nekoliko čvrstejše, zlasti pri hlodih vseh vrst lesa, in približno za par odstotkov višje, kakor pred par tedni, kljub vsemu temu pa ni opažati na našem lesnem tržišču prav nobene posebne živahnosti oz. nobenih bistvenih sprememb. Ker je vreme precej suho in se je tudi gradbena sezona že pričela, je kaj lahko plasirati stavbeni les, posebej še deske smreka-jel-ka v III. in IV. kakovosti. Cene so zelo trdne tudi tesanemu blagu. Izvoz v Italijo je žbog pomanjkanja licenc zelo slab, zelo pa so zadovoljni naši izvozniki z načinom plačil, ker se vrše hitro in povsem zadovoljivo. Cene, ki jih nudijo italijanski uvozniki* za naš les, so še vedno zelo primerno dobre in bi bilo le želeti, da se kakor koli poživi ter poveča naša prodaja lesa v Italijo. Izvoz v Nemčijo takorekoč že nekaj časa počiva in žal še ni ni-kakih izgledov, da se naša lesna trgovina s to državo okrepi. Pomiritev v Španiji bo bržkone zelo dobro vplivala tudi na naš izvoz, le pravočasno bo treba oskrbeti zanesljive informacije o plačilni zmožnosti španskih interesentov. Nasprotno- pa nam angleški trg ne nudi posebnih poslov v bližnji bodočnosti že z ozirom na nizko nudeno cene, ki nam jih stavljajo angleški uvozniki. Ostalo blago: Cene stalne, tendenca trdna, promet neznaten. Lesne cene na ljubljanski borzi dne 6. aprila 1939. Smreka, jelka: din din Hlodi I., 11., niomte . 155— 1 Ob- Brzojavni drogovi . . 150— rn— Bordonali merkantilni 170— 190— Filerji do 576' . . . 185— 205— Trami ostalih dimenzij 170 — 190— Skorete, konične. od 410'— 16 cm dalje .... 390’— Skorete, paralelne, od 495— 16 cin dalje .... 455- Skorete, podinerne, od 415— 10—15 cm ... . 385— Deske-plohi. kon., od 360'- 16 cm dalje .... 330'— Deske-plohi, par., od 400'— 16 cm dalje .... 370'— Brusni les za celulozo 125— 135— Kratice za 100 kg . . 38'- 42'- Bukev: Hlodi od 30 cm naprej, 125— I-, II 95— Hlodi za furnir, čisti. od 40 cm naprej . . 200'- 230'- Deske-plohi. naravni. 290'— neobrobljeni, monte 250'— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I., II. . . 420- 500'- Deske-plohi, parjeni, 370'— neobrobljeni, monte 320'— Deske-plohi. parjeni. 630— oetrorobi, I., II. , . 530'— Hrast: Hlodi 1., 11.. premera od 30 cm dalje . . 205'— 305— Bordonali 750-— 850— Deske plohi, boules . 810'— 910'— Deske-plohi. neobrob- Ije-rai I. in II. . . . 700— 770— Deske-plohi, ostrorobi (podmee) .... 800- 900'- Frizi I./II., širine 5, 6 in 7 cm . . . , . 750— 810— Frizi I./II., širine od 8 do 12 cm ... 840'— 940— Oreh: Plohi, neparjeni. ne- 900'— obrobljeni I., II . . 800'— Plohi, parjeni, neob- robljeni, I., II. . . 1000 — 1100'— Brest: Plohi, neobrobljeni I., II 470-— 540— Javor: Plohi, neobrobljeni I., IL. 500'— 600'- Jesen: Plohi, neobrobljeni I., II 800' — 900— Lipa: Plohi, neobrobljeni I., II. . > . . . . . 450-— 550— Parketi hrastovi, za m* . . . 58'— 68'- bukovi, za m* . . . 35'— 45'— Železn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad , 38'- 47'— bukovi za 1 komad . 24— 29— Drva bukova za 100 kg . . 12.- 13— hrastova, za 100 kg 9 — 11 — Ogljfi bukovo, za ICO kg . . 48— 56— »eaneUa«, za 100 kg . 56— 60— aVa ZAVITKA Hneippove SLADNE KAVE 1V0RI DRAGOCENI PRAŽENI SIADNI SLADKOR Radio Ljobliana Uradne ure na carinarnici so začenši s 1. aprilom ob delavnikih od 8. do 12. ure, popoldne od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Sobota dne 8. aprila. 12.00: Reproducirani koncert — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.04: Koncert radijskega orkestra — 16.00: Prenos velikonočne procesije iz stolnice — 17.30: Kvišku srca! (plošče) — 18.15: Koncert komorne glasbe: Kvartet pihal — 19.00: Napovedi — 19.05: Jože Vombergar: Velika noč — dramatični prizori (člani rad. igr. družine) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Velikonočne pesmi poje šentpeterski cevkveni zbor — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi — 22.05: Plošče. Nedelja 9. aprila. 8.00: Pihalni kvintet, vmes plošče — 9.00: Napovedi — 9.05: Plošče — 9.45 Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe — 11.30: Koncert. Sodeluje prof. M. Lipovšek in povečani radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče po željah — 14.00: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 17.00- Kitarski trio (Prek Stanko, Privšek Josip, Slovnik Maks) — 17.45: Plošče — 18.00: Velikonočne pesmi: Radijski komorni zbor in radijski orkester. Dirigira D. M. šijanec — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koncert komornega tria (gdč. Fr. Ornikova, gg. č. Šedlbauer in M. Lipovšek) — 20.30: Koncert vojaške godbe. Dirigent višji voj. kapelnik Ferdo Zerzog — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Velikonočna oddaja za izseljence. Ponedeljek 10. aprila. 9.00: Napovedi — 9.05: Plošče — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Verski govor (prof. Filip Terčelj) — 10.00: Godalni oktet J. H. Souire (plošče) — 10.15: Tercet Stritar poje narodne ob spremlj. harmonike (Stanko) — 11.00: Plošče — 11.30: Koncert Gregorčevih skladb. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in povečan radijski orkester. Dirigent: Janko Gregorc — 13.00: Napovedi — 13.20: Tamburaški orkester — 14.00: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 17.00: Kmet. ura: Perutninarstvo v Sloveniji (ing. Greif Anton) — 17.30: Bežigrajski pevski zbor, vmes Cimermanov kvartet — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Glasbeni obraz Josipa Marinkoviča — 19.50: Klavirski koncert ge. Jadvige štrukelj -Pože-nelove — 20.30: Kovačev študent. Veseloigra z godbo in petjem — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: I Veseli trio. Torek 11. aprila. 12.00: Valčki in polke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski Šramel — 14.00: Napovedi — 18.00: Kvartet mandolin — 18.40: Nekaj vzgojnih nasvetov (dr. Stanko Gogala- — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Predavanje in-spekc. drž. odbrane — 19.50: 10 minut zabave (Fr. Lipah) — 20.00: Angleške narodne pesmi poje ga. Ethel Lewis, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.00: Massenet: Manon (prenos iz Rima). Od 29. aprila do 8. ma|a 1939 XVI. SALON AVTOMOBILOV 4. MAJA: TEKMOVANJE V ELEGANCI AVTOMOBILOV Mednarodna kulinarična razstava Ročni izd-llii Poljedelski 7. MAIA: IV. MEDNARODNA RAZSIAVA PSOV Tekmovanje »Dama In alanpea« Ha železnicah v Jugoslaviji od 24IV. do 13. V. brezplačen po-vraiek, v sosednih driavah 25 do S0°/upopust, na jadranskih par. broCih »išji razred za ceno nižjega. Nagrada poselnuom I Konkurzi - poravnave Uveden« je poravnalno postopanje o premoženju neprotokolira-nega trgovca Dragota Gregorca ml. v Toplicah pri Straži. Poravnalni sodnik Mijo Cernoš, poravnalni upravnik odvetnik dr. Gros v Novem mestu. Narok za sklepanje poravnave dne 1. maja ob 10.30. Oglasitveni rok-do 25. aprila. PIA IMEIN KOVINARSKA ZADRUGA z a j, JE JNOVA firma prve žebljarske in železo obrtne zadruge V KROPI ročne in strojne žebljarne. tovarna vijakov in športnega OKOVJA. UMETNA KOVAČNICA Glavna kolektura državne razredne loterije vrelec sreie Al. Planinšek želi vsem cenj. naročnikom vesele velikonolne praznike z željo, da bi v 38. kolu zadeli največje dobitke. Novim naročnikom so srečke v velikem številu v raznih serijah na razpolago do zadnjega dne. Žrebanje novega 3S.kola I. razreda bo 1-4. aprila* zato Vas vabim, da čimpreje pohitite po srečne srečke v glavno kolekturo VRELEC SREČE XI. PlanlnSek Ljubljana Beethovnova 14. Stran 10. KmHMmmmsmrum Kreditni zavodi za trgovino in industrijo LjuLSjana, Prešernova ulica 5® (v lastnem poslopju) Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 — Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obresfovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. — Safe-deposits i. t. d. """""" — —— —_ DIAMANT PLETILNI STROJI najnovejše konstrukcije, poznano kvalitetno delo Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov ADOLF FUHR, LJUBLJANA Masarykova cesta št. 19 £ Telefon št. 44-34 LJ st a novi.j eno 1850 Zaloga vseh vrst stekla, porcelana an keramike. Stavbno in umetno ste- klarctvo. Specialna saloga in okvirtenje slik IULII KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 Manufaktura veletrgovina F. Hrehorič LJUBLJANA Ty rše va cesta 28 Steklo porcelan keramika kristal Avgust Agnola Ljubljana, Tyrševa cesta 10 Telefon 24-78 Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in za gospodinjstva Stavbeno in umetno steklarstvo VELETRGOVINA ŽITA IN MOKE A. VOLK, UUBUANfl RESLIEVA CESTA št. 24 Brzojavi: VOLK LJUBLJANA Telefon štev. gaaa — Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita. Kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov Specialna trgovina krmil ZAHTEVAJTE CENIK! » barva, plesira in Ze v 24 urah itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. 1’erc, suši. tnonga in lika ilomafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgnva ul- 3 Telefon št. 22-72. čitajte »Tfgovski list«! l,iiii|"iiiiii"iiiiii|,i|||ii,|ii,iiiniiiiii||iil||i"iillli*i||Mii,i|l||l|ii||,|||ii|l|l||i Lepe ZAVESE v najnovejših vzorcih in po nizki ceni nudi tvrdka Robert Ljubljana, ŠeSenburgova ulita 3 il<,,M1.|l*,l||l|l,«l||||HI||,,fll,l|t pilili, |l»ll||,tlt*l|, pilili, (idili, (ttUl«. mmmmm JUGOSLOVANSKE TISKARNE B reg. zadr. z o. zsv. g LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, journale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Manufakturna in modna veletrgovina f •1 ■ 1 1 ABBffiffiŽSESJS g«m . i EUKS URBANC Ljubljana^ Sv. Petra cesta 1 priporoča cen j. občinstvu svojo vedno najnovejšo zalogo manu-fakturnega in modnega blaga za moške in ženske, svile, vse vrste platna, belega blaga, žepnih in naglavnih robcev, zaves, pregrinjal, preprog itd. po najnižjih cenah. — Postrežba solidna in točna Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC vvv tistega * rdeCImi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užifekf 1/laistaczfea do+ncria ivcdka pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar Erf3 IVAN BRICELJ dajočadela „ - .. . - __ » _ __ cene zmerne Uubhana, Tyrseva cesta 15 zadelo jamfim (dvorišče kavarne Evrope) - Telefon štev. 33-07 trgs^šna s finim moškim perilom r\ □ c LE0P0L0 MAHER preje M ELA LJUBLJANA — Tyrševa cesta 9 Vam nudi vedno veliko izbiro izgotovljenega moškega perila in drugih modnih novosti. Perilo izdeluje tudi po meri. CENE SOLIDNI* ! Kioji biczhibni! —— Kvalitetno blagol Za pomlad — nova obleka! Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA ALEKSANDRO V A CESTA 7 Moška in deška konfekcija vedno na zalogi — A7« željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu Ivan Brunčlc Ljubljana, Celovška c. 425 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. C e rt a zmerna! Delo solidno! Nakup fnaftufalducneza Mao-a - uradnik IHlUMMlgTiHirillll .. si asUcbite i/ naši t/dihi izbiri izcedno- ufradniU cenaU Manufaktura NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve) Obiščite veliki mednarodni spomladanski sejem vzorcev v Beogradu od 15. do 24. aprila 1939. Okrog 1000 razstavljalcev iz tu- in inozemstva 0 Najhitrejša orientacija v izberi blaga 0 Razširjenje poslovnih zvez £ 50% popust na železnicah in brodovih 0 Pojasnila: Beograjski sejem, Beograd, Poštni predal 538 % Telefon: štev. 28-520 in 28-802 VELEZGAKJflRNA Tvornica likerjev, nima, viniaka, vina-ver- ttnaMnHMraHH muta, bermeta, malinovca iz gorskih malin Viktor Meden • Liubljana Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71 Najugodneje dobavlja vagonske količine moke, koruze, pšenice, ovsa itd. tvrdka BREGAR & KREK, Uub'i»na Miklošičeva 19, palača Vzajemne zavarovalnice Tc.lcfon štev. 36-75 — Brzojavke Žttopromet IJ R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači obrestuie hranilne vloge nalugodneie Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5% Pred 300 leti so jo pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. P^ud^^drave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tndi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! Bizjak Boris urar Ljubljana, Pražakova ul. št. 12 se vsem cenj. trgovcem priporoča za naročila Jugoslov. društvo CBNA ENCLEBEBT r~s UUBMAN4, Tavčarjeva ul. 7 MARIBOR, Trg Svobode 8-Kopališka 2 CEUE, Razlagova ulica 3 _ THEFON 35-11 USTANOVLJENO 1888 TELEFON 25-15 H BRATA M0SK0VIC. Ljubljana | veletrgovina usnja Vse strojarske maščobe, fisfran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi Cenjenim damam in gospodom se priporoča MANUFAKTUltlf A TRGOVINA A.ŽLENDER Ljubljana • Mestni trg 22 ^ Izredno velika izbira različnega manufakturnega blaga dobrih kvalitet! Strogo solidne cene’ Najugodnejši nakup Vseh vrst VOLNE, za ročna dela in strojno pletenic, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd. Vam nudi v stalno veliki zalogi tvrdka KARL PRELOG, Ljubljana ENGROS: Gosposka uL 3 Ako želite imeti odiiine tiskovine poslužite se tiska iz JEKLOREZA — Izdeluje graver ANION ČERNE. Ljubljana DVORNI TRS 1 Telefon 38-61 Etikete - Štampilje - Gravure MODNA TRGOVINA T.EGER liubljana SV. PETRA CESTA 2 Priporoča ceni. damam in gospodom krasne, ravno dospele novosti modnih predmetov v veliki izbiri po zelo ugodnih cenah OGLEJTE SI NAŠE IZLOZBE USTANOVLJENO 1876 Mednarodni spedicijski biro Brzoj. naslov: Ranzinger Tel. 20-60, 31-60 R. RANZINGER b 1 I a n i Lastni konc. carinsko posredniški biro. — Konc. javna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic. — Zastopstva v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu- in inozemstva Električne hladilne omare, ELEKTROINDUSTRIJA D. D. Elektro-motorji, polirni in ventilatorji, vrtalni stroji, veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti brusilni stroji, električni UUBLIANA, GOSPOSVETSKA C. 13 f TELEFON 23-14 VREDNOSTNI PAPIRJI je naslov knjigi, ki jo je spisal univ. doc. dr. VI. Murko ter v njej popisuje in razlaga, za kaj so vrednostni papirji in sploh kaj so. Govori o vložnih knjižicah, potem o razdelitvi, izdajanju in rentabilnosti vrednostnih papirjev, o borzah, nakupu in prodaji, hrambi in upravljanju vrednostnih papirjev, o delnicah, srečkah, regulaciji tečajev in uporabnosti vrednostnih papirjev. Navaja tudi vrednostne papirje, ki so pri nas najbolj razširjeni in druge, katere je dobiti le v drugih državah. Sploh je knjiga o __ ^ _ VREDNOSTNIH PAPIRJIH zelo zanimiva, poučna in važna za vsakogar, ki ima le količkaj opravka z vrednostnimi papirji Mehko vezano knjigo za din 36 — ali v celo platno vezano za din 48#— je mogoče naročiti pri založnici tiskarni Merkur, Ljubljana, na zalogi pa jo imajo tudi vse knjigarne DOLENC JOSIP Kanadske srebrne, o lave in kamiatka lisice v veliki izbiri Sv. Petra cesta 19 Telefon štev. 22-62 BONBONIERA PISCHINGER IOŠKO OSET V PALAČI KREDITNE BAIKE priporoča svojo veliko izbiro tu- in inozemskih ČOKOLADNIH SPECIALITET! Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A. & L SKABERNE LJUBLJANA Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d. »FROTA a KOZARCI ZA VKU HAVANJ E GEHOSTAKLO B. Lisek LJUBLJANA Komenskega ultoa 20 FR. P. ZAJEC diplomiran optik LJUBLJANA Aleksandrova4 Prehod Nebotičnika ElektUhit- instalacij vseh vrst Vam izvrši ter popravi podjetje Mihelčič Ivan, BORŠlNIKOV TRGI. TELEFON ŠTEV. 27-04 Dobavlja: Svetila, iarnice. liftaMke. grelce, ivonce, električne ključavnice, signalne aparate ra kar zahtevajte ponudbe In reference. Elektromotorje, ventilatorje, črpalke ra vodo, proirvode tvrdke „Marelli“ - Milano Popravila vseli v stroko spadajočih del POZOR pivoma i O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite pokusiti izborno letošnje NOVO OOK PIVO IZ PIVOVARNE UNION Mednarodna špedicija TURK Prosto javno skladišče prevzema Ocarinjeilje vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) Tel. 24-59 L J U SEJANA Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarykova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora) Tel. 21-57 prevzem: l/skladiščenje raznega blaga, kako tudi pohištva v lastnem, mestne fro Sarine in uvoznine prostem javnen skladišču. Oskrba inkaso-povzetij Kotnikova ulica štev. 12 (nasprot mestne elektrarne). Telefon 30-7' INDUSTRIJA SVILE D.D. Varaždinska Varaždin TELEFON ŠTEV. 159 VIS BRZOJAVI: VIS Naši proizvodi: krepdešin, krep-maroken, krep-saten, žoržet, modne svilene tkanine, svila za podlogo, šali, rute iz naravne in umetne svile KUPUJTE DOMAČE BLAGO! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn^ »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.