ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto III ¦ Tedenska priloga „SIovenca" z dne 3. apri/a 1927, štev. 75 ¦ etev» 14 Smokuški vrh na gorenjskem Ob 25letnici Finžgarjevega ^Divjega lovca'" (2. III. 1902), naše najpopularnejše narodne igre, prinašamo slike z ozemlja, kjer je živel zgodovinski model „Divjega lovca". — SmokuSki vrh nad Breznico (pri Žirovnici) je kraj, kjer je skočil .,divii lovec",v prepad (na levo pod cesto) in utekel biričem. 106 Razmerje med Italijo in Francijo se poosiruje Naia slika nam kaže francosko vojno eskailro, ki je že nekaj časa vsidrana v obmejni Villetranche. Sivši nemški cesar Viljem II. s svojo drugo ženo in njeno liCerko v parku gradu Doorn, kjer živi v pregnanstvu. K bojem ja Šangfiaj Na levi : Indijske 8ete, ki jih je poslala Anglija na Kitajsko v obrambo svojih postojank v Šanghaju. — Na desni : Indokitajske čete, s katerimi Francija skuSa varovati svoje interese na Kitajskem. — Kantonci so medtem že zavzeli Šanghaj. S pogreba bivšega japonskega cesarja, ki je umrl preleteli bo^lč Slika na levi: Štirje žrebciipeljejo krsto v spremstvu najvišjih dvornih dostojanstvenikov v starojaporiskih nošah. — Slika na desni: Šolske učenke molijo s svojimi učitelji za pokoj umrlega. 107 Naš presiolonasledniR Pe/er Slika na levi : pokrovitelj jadranskega staža Slika na desni : Gorenjski fant Naša kraljica Marija s presiolonaslednllcom Petrom Slika na levi: SlavonsRi selfaR Slika na desni: Črnogorski Junak Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Berilik Franc r 18701 duhovnik. Gaiigl Engelbert (* 1873) nisateli. Gaber Ante (• 1883) časnikar, umetn. zgodovinar. Po ozemlju ljudske igre « Divjega, lovca» 108 Domovina Finžgar jevega « DIVJEGA LOVCA» 3 jo pod našim veličastnim go-j'cnjskim Siolom, ki se dviga ol} prelepega I)re/.ni- škcga [loljii. kakoi' nam ga ka/e naša spodnja slika. — To iiolje nam je codilo Prešerna. Čopa, Janšo, Knallja, Pogačarja in mnogo djngili znamenitili mo/, : iz raznih Aasi na tem polju je namrce izšlo v preteklem stoletju nad sto sinov, ki so kot izobraženci (duhovniki, profesorji, uradniki) delovali, med našim narodom. Rojstna fiiša Fr. S. Finigarja Hiša stoji v Doslovičali pri Breznici, a Finžgarjev oče jo je že leta 1892. prodal in si postavil v Breznici novo. Rojstna koča «Oivjega lovca» v noslovičaB Brezniška cerkev, pred katero se vrši začetek prvega dejanja „Divjega lovca" (prizor s piruhi). Pogled na brexnisko polje (s pobočja Reči) Spredaj Doslovlče, desno Brexnica; sredi polja Vrha, v ozadju na levo Bled, desno Gorje, zadaj Pokljuka in Triglav (v megli). Zgodovinska kovačnlca (v Xabreynlci) kjer je Majda vojaškemu beguncu Janezu presekala spone na rokah. Krista RUckova ki je leta 1902. kreirala na ljubljanskem odru vlogo Majde. Pot čez smokuški vrh (X) na Zelenico Janez je ubežal biričem od Smokuškega vrha po pobočju na levo proti kovačnici v Zabreznici. Rogled proti Zelenici Zelenica je planina med Begunščico in Nemškim vrhom. Igralci in igralke «Hivjega lovca» na Vinici, kjer so ga lansko leto meseca maja igrali dvakrat in v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer so ga igrali meseca februarja je bila obakrat najbolje obiskana. leta 1925. in je igra sijajno uspela. 109 110 Is slikovite Francije z veliko Francijo nas veže iskreno in prijateljsko zavezništvo, zato jo zadnja leta Slovenci vedno raje poseeajo. Del Louvrea, nelcoč bivališče francoskih kraljev sedaj hram najznamenitejše umetnostne galerije sveta. "Prelcrasna cerRev Saini Germain v Parizu (nasproti Louvrea) iz konca srednjega veka. cerkev pa je stala tu že v VII. stoletju. Notre Dame v Partxu (pogled od strani) ; ta prekrasna stolnica, zidana od 1163—1230, je pravo čudo frane, gotskega sloga. Čudoviti stolp katedrale v Rouenu kjer so Angleži.leta 1431. sežgali Devico Orleansko, ki se je borila proti njim.. Jlrc du Carroussel (na dvorišču Louvrea), z reliefi, ki proslavljajo Napoleonove zmage nad Avstrijci. "Poglea na mesto Ca^ors ob reki Lot. To mesto šteje krog 14.000 prebivalcev in je znano p( svoii industriji niut^^-inf» in klobukov. "Pristanišče Bordeaux ob Ml. oceanu Bordeaux (270.000 preb.) je zgodovinsko in gospodarsko velevažno mosto: na sliki se vidi most čez Garonno. ki ie nailenši vFranciii. 111 Križem Slovenije Zbor pevskega društva « Jadran » v Mariboru (ustanovljea 1919), ki je samo lansko leto 23krat javno nastopil. Slika na levi: Dragocena monstranca, ki jo je po načrtih prof. PleCnlka izdelal ljujbljanski pasar Kregar za župnijo Gomilsko v Savinjski dolini. Udeleženci eleRtromonterskega tečaja ki se je vrSil preteklo zimo na ljubljanski Tehnični srednji šoli. V sredi sedi ing. G. Gulič, ravnatelj urada za posp. obrti, ua njegovi strani pa ing. A. Ditrich in načelnik I. MihelčiC. Tamburaški xbor Kmetltslcega bralnega aruštva v Starem trgu pri Slovenfgraacu ki obhaja sedaj 25 letnico svojega obstoja in pridnega delovanja. Naše korenine: Joiefa BresnlU iz smart- Juri/ ŠJcudnOc iz Mežice, ki* nega pri Slovenjgr., stara 105 let. je umrl preteklo zimo, star 92 let. Skupina slovenski^ fantov di/akov ki služijo v sarajevski šoli za rezervne pehotne in topničarske častnike in ki so postali nedavno vsi korporali. 112 Slika elementarnih nesreč in posledic bivših PPŽ in RR uprav. Ob 25 letnici « Divjega lovca ». V današnji števillii »Ilustriranega Slovenca« prinašamo podobe z ozemlja »Divjega lovca«. Urednik je šel na razgovor do avtorja F. S. Finžgarja. Prinašamo ga, ker utegne biti za marsikoga zanimiv. Kako sle se odločili, gospod Finigar, da ste iiapisali »Divjega lovca«? Prav nobenega namena nisem imel, da bi se bil bavil z odrom. Res, da je bil moj prvi literarni drobec, ki je bil natisnjen, igrica. Tudi v semenišču smo nekoč uprizorili »Nameravani štrajk« (idejno Krekova šola in pobuda). Za slab dovtip naj bo še tole: Cez kakih 15 let sem dobil od Družbe sv. Mohorja v oceno igro z istim naslovom. Berem in spoznam v okorni pisavi točen prepis svojega izgubljenega rokopisa, ki ga je nekdo hotel zase vtihotapiti v tisk. Ljudje so pogumni, jeli? — Pa to mimogrede. — Snov za povest >Divji lovec« sem zbiral v letih 1900 in 1901. Prebiral sem zgodovino laške vojne, zlasti pisma, ki jih je pisal z bojišča Radecky svoji hčeri. Po novem letu 1902. sem mislil začeti pisati povest za Mohorjevo. Zgodovinske modele iz svojega rojstnega kraja sem spoznal iz tradicije, zgodovinsko ozadje sem bil preštudiral. Treba je bilo samo sesti in začeti. Baš tedaj pa je bilo med literati mnc^o hrupa zaradi Govekarjevih dramatizacij. Nekega večera sediva z Govekarjem v krčmi pri Loydu. Razpletla se je živahna debata in Govekar me je poredno izzival: >Pišite, pišite boljše drame, kot so moje. .Taz vam bom ploskal!« Domov grede (tedaj sem bil kurat v prisilni dela\Tiici) sem kar hipoma preletel snov za Divjega lovca in zazdelo se mi je, da bi se dala iz nje napraviti igra. Hodil s^m v pozni noči za Ljubljanico gori in doli — in snoval. Drugo jutro sem naredil načrt za 4 dejanja, začel pisati in dne 21. januarja 19,02 je bila igrica na papirju. V štirih dneh sem jo spisal, efektivnega pisanja je bilo komaj 10 ur. Kako pa je prielo do uprizoritve? Za čuda hitro. Dne 24. januarja mi je že odgovoril dr. Tekavčič, tedanji intendant ali kako bi rekel. No, in kaj Vam je pisal? Najprej me je precej dobro okrcal, deloma zelo po pravici. Nato pa je sklenil: Naša dolžnost je to igro uprizoriti. Reči moram, da je to delo najboljše, kar sem jih citai zadnja leta--vse je tako naravno in resnično itd. Rokopis sem dobil nazaj in sem ga še mestoma opilil, pevske točke dal t Sachsu, da jih je priredil za majhen orkester (s samo narodnimi napevi) — in potem so jo igrali. Ali ste hodili kaj k skuinjam? Seveda sem hodil. Lepo je bilo v družbi Verovška, Danila, Danilove, Dobrovolnega, Ruk-kove i. dr. Znašal sem jim skupaj kostume. RUckova je imela poročno obleko moje matere, Verovšek zidano kapo s cofom — očetovo._ Hudo imenitno se mi je zdelo. Kapa s cofom' se je izgubila v garderobi. Škoda! Ali je občinstvo kaj radovedno pričakovalo le izvirne premiere? Z občinstvom je bilo zelo »fletno«. Ljubljana je danes že kar velemesto v primeri s tedanjo. Od skušenj se je hitro razbobnalo po mestu, kaj se pripravlja. Hvala in graja — od vseh plati. So bili tudi zavidneži, ki so sodili: Nekaj je ukral Jurčiču, nekaj Gove-karju, nekaj Anzengruberju in ne vem kake meni čisto neznane autorje so Se izkopali ter mi jih molili pod nos. Ali res niste imeli nič >.vzorov^, za oploditev ob tem dramatičnem delu? Ce sem kje nedolžen, sem tu. V gledališče sem redno zahajal, namena ukvarjati se z dramo nisem imel nobenega — no in bodite uverjeni, da v desetih urah ne moreš napisati prav nič zares dobrega. Ko bi bil tedaj razborit kritik dobil moj tekst in bi mi rekel: Počakaj! To in to preuredi, obdelaj junaka Janeza, izčrtaj vso navlako — poglobi značaje in zgodovinska fabula naj steče pod nebistveno ozadje za resničnim življenjem, pa bi »Divji lovecs utegnil biti zares dober. Ali Vam danes ni več všeč? Tedaj ste ga bili vendar veseli? Tedaj ni danes! Pustiva to stvar. Spominjam se samo z izrednim užitkom na tisto svojo vprav otroško razburjenost ob pripravali in ob uprizoritvi. Sodim, da nobena zadeva ne zgrabi tako avtorjevih živcev, kot prva uprizoritev. — V gledališče si nisem upal. Po drevoredu sem se potikal. Ali sploh niste bili navzočni pri premieri? Pač. Najel sem si zanesljivega kurirja, ki je po vsakem dejanju pritekel povedat, kako in kaj. Po prvem dejanju prihiti: »Žvižgali so!« Kar odrevenel sem in jo hotel popihati domov. Pa mi pojasni: »Sam nisem vedel, zakaj. Sikali so le petju. Godba in zbor so si bili skoro za dva takta navskriž.« — Kesneje sem zvedel, da je vodstvo gledališča iz neznanega vzroka tik pred predstavo zamenilo dirigenta, ki mu je bilo vse novo in je zaradi tega prišla zmeda med zborom in godbo. Potem ste eli v teater? Šele pri tretjem dejanju. Publika je bila zelo zadovoljna, jaz pa naivno srečen. Pa so že kritiki poskrbeli, da mi srečno občutje ni škodovalo. Kolikral so ponovili »Divjega lovca«? Petkrat, kar je bilo za ono dobo in celo proti koncu sezone res nenavadno. Petkrat? To je mnogo. Koliko ste prejeli tantjem? Točno 54 kron, ki mi niso zadostovale z« skromno večerjo, na katero sem bil povabil igravce. Ali imate kraj pregleda, kolikokrat se je igra uprizorila po naših in drugih odrih? Nimam. Igro sem podarit Marijanišču za sirote. Koliko so prejeli, ne vem. Sodim, da mnogo ne, ker Marijanišče ni strogo izterjavalo tantjem. Igra pa je šla preko vseh odrov v Sloveniji. Igrali so jo tudi Hrvatje, Srbi (6. aprila 1914), Cehi in baje tudi Poljaki. Nihče me ni vprašal za dovoljenje. V Pragi se je razpletla celo pravda, ker je kasnejši prevajavec, ki sem mu dovolil prevod, prišel na sled, da je bila v Pragi na Vin(^radih že petkrat preigrana. Za srbsko uprizoritev je zanimivo, da stoji na gledališkem listu: Muzika od Davorina Jenka. Bog ve, kje so tiste note? Kako sodite danes o svojem prvencu? Prav nič ne sodim. Zato so poklicani drugi. Žal mi je samo, da nisem več tako naiven in i tako prijetno mlad, kot sem bil tedaj, ko smo zavecerjali tantieme »Divjega lovca«. Z Bogom 1 Bakrotiak Jugoslovanske tiskarne v Ctubl/anl. SlovensKa pokrafina leta 1925. in 1926.