■J&33C 1944
PRVO ZASEDANJE
P3VEGA SLOV3BTSZEGA PASLA223HTA.
:,Ied največja čudesa slovenskega narodnega pre
bujenja spada prav gotovo zgodovinski dogodek -
pr;o zasedanje slovenskega parlamenta,Slovenske-
ga Narodno Osvobodilnega Sveta- Po vec kot tisoč
letih hlapceVanja in neve se le preteklosti, po *
vseh težkih borbah s sosedi lačnimi naže zenlje,
po najbolj divjih in brezobzirnih poizkusih r
kiii in italijanskih fašistov, da bi nas razkose-
li in uničili, pomeni ta dogodek vstajenje slo-
venske narodne skupnosti in začetek nove slovens
ke državnosti v veliki, demokratični državi vseh
svobodnih in enakopravnih jugoslovanskih nart?-cv
- v novi, federativni Jugoslaviji.
Prvo zasedanje prvega slovenskega parlamenta=
je prav gotovo edinstveno v zgodovini narodov. V
sredi takozvane Hitlerjeve trdnjave, na ozemlju,
ki ga branijo junaške partizanske brigade, so se
zbrali predstavniki iz vseli slovenskih pokrajih,
Štajerci, Korošci, Oorenjci in Primorci, da zdru
zijo svojo voljo v oblikovanje skupne usode zdru
2ene slovenske- skupnosti. Zni iz vrst borcev iz
brigad in divizij, drugi iz osvobojenih delov -
Slovenije, tretji tudi i z krajev, kjer £e gospoch
ri okupator -zastopniki vseh slojev in poklicev
politični delavci in gospodarski strokovnjaki,de
lavci, kmetje, izobraženci, tovariši, tovariš:, ce.
Da, tudi tovarisice, nase najboljše, najbolj pro
kaljene in požrtvovalne sene, ki so bile isvolje
ne na prvem zboru odposlancev slovenskega naroda
v Kočevju, Vsem zbranim se je odražala na obra-
zih predanost naši veliki stvari, vsem se je zr-
calila v očeh odločnost, resnost in želja pomaga
ti trpeči domovini. Njihova pot do narodnega za-
upanja je bila polna preizkušenj in nesebičnega
dela. nikogar od njih ni pripeljala na to ne sto
Špekulacija, žeja za dobičkom in bogatini dohodki,
ki so nekoč deževali lasnim poslancem in goljufi
Vin kričavem v parlamentih. Izvolilo jih je lju-
dstvo, kot svoje najboljše, najsposobnejše preds
tavnike in jim je zaupala težko odgovornost v
najtežjih dneh«
Dalo ki ga je opravil na svojem prvem zase dan
ju Sj"T03 je usodnega pomena za vso> uodocnost slo-
venskega naroda. Na podlagi drugega zasedanja AV
NOJ-a v Jajcu, ki je začrtalo obrise nove Jug o sla
vije in bratskega sožitja jugoslovanskih narodov,
smo se s oklepi prvega zasedanja slovenskega par
lamenta Sbiovenoi vključili v to državno federati
vno skupnost in oblikovali svojo državnost v no
vi Jugoslaviji. Potrjeno je bilo delo naše dele-
gacije v A V NO ^-u, ki je sode lova a na zgodovinskem
zasedanju v Jajcu,z navdušenjem je bila pozdrav-
ljena ustanovitev nove jugoslovanske skupnosti =
pod vodstvom Nacionalnega Komite ta in genijalne-
ga maršala Tita. Ustrezno pojmovanje jugoslovans
ke federacije so bili postavljeni pogoji za for-
miranje slovenskega Nacionalnega Zorniteta kot slo
venske narodne vlade,. Utrdili so se temelji naj
bolj popolne in široke demokracije, po kateri si
bo slovensko ljudstvo v novi bodočnosti samo kro
jilo svojo usodo skupaj z bratskimi jugoslovans-
kimi narodi, proglašena so bila osnovna načela,
ki bodo dajala v bodočnosti slovenskemu ljuds -
tvu najširše demokratične pravice. Sprejeti so
bili odloki za utrditev in dokončno izgradnjo
slovenske narodne oblasti, odlok o razpisu voli-
tev, c ustanovitvi zakonodajne komisije in vers-
ke komisije za reševanje vprašanj, ki so v zvezi
z vero in cerkvijo nadalje komisije za ugotovi -
tev zločinov okupatorjev in njihovih domačih po-
magacev. po spojitvi Slovenskeja Narodnega Sveta
za Primorsko z organi celokupno slovenske narod-*
ne oblasti je sil z velikim navdušenjem soglasno
izvoljen za člana predsedstva SNOS (za člana 10-
OF )
a t_e l_j__t o__v ari s__TJi a_N C S
dosedanji predsednik Slovenskega IT aro dne ga
za Primorsko.
V imenu slovenskih mater in za na je med zase-
danjem SIT03 ocenila veliko pomembnost teh trenut
kov za izgradnjo slovenske nar dne oblasti tova~
rišica Ilarija Ivaneiceva, ki ^ že na Kočevskem^
Zboru kot partizanska mati junakinja ganila srca
vseh navzočih s svojo vzvišeno žrtvijo in eudovi
to ljubeznijo do slovenske domovine. Spomnila se-
je leta 191 S, agitacijo za Jugoslavijo in silne-
ga razočaranja slovenskih mater in žena nad drza
vo, ki je takrat prodala stotisoce naših Sloven-
cev v suznost tujcem« povdarila je razliko med =
novo Jugoslavijo, ki se poraja in v katero se v-
kljucuje slovenski narod po prvem zase dan ju svo-
jega parlamenta z besedami: "Ilar ne bomo me slo-
venske matere in zene .zaupale na s i novi oblasti?
Saj smo jo kupile z lastno krvjo, z lastnimi si-
novi. Iz te krvi nam klije ta nova bodočnost..."
Nadalje so bili izglasovani ukrepi, ki naj uc
merijo in načrtno vodijo nase gospodarsko, finan
eno, zdravstveno in prosvetno delo, tako odlok o
zaščiti gozdov, o zaščiti somen, plemenske živi-
ne, obdelavi zemlje, pooblastilo zc izdajo pisci
Inega bona in razpis narodnega dav>a ter odlok o
ustanovitvi roditeljskih svetov, vsi ti sklepi -
so se po predlogih, ki jih je stavile predsedstvo
5IT0S uveljavili ns podlagi obširne debate in pro
s te ga glasovanja, Cb koncu je bil cb silnem na v«r
dušenju odposlan topel pozdrrv maršalu Titu,gani
jalnemu vojskovodji in ustvarite!ju nove Jugosla
vi je, simbolu jiase borbe, ki dviga tudi V3e osta
le zatirane in zasužnjene narode na boj za os -
novne državne nacionalne in clovecanske pravice .
K i ^pre tirana samozavest nas Slovencev, če vi
dime. y prvem zasedanju svojega parlamenta drago
cen in nadvse važen zgodovinski dogodek za izo-
blikovanje nase bodočnosti združene in svobodne
Slovenije v novi federativni Jugoslaviji, pravta
ko visoko je ocenil pomen zasedanja navzoči pred
stavnik angleškega vojaškega odposlanstva,gos -
pod major J ene s., z besedami: "Vi, ki ste tu zbra
ni, ustvarjate nekaj tako velikega, da se tega
mordd niti sami ne zavedate. Hoje mnenje je, da
ustvarjate vzor države zaves zapadni svet,,.
Bogdan Cšolnik.
v
Z I V S L PRVI S L O V 2 IT S JC I P.AR -
L A :.I S IT T !
Dne 22. februarja je imel gospod 1?indston =
Churchill, ministerski predsednik Velike Britani
je v spodnji zbornici naslednji govor:
0__J_u_g £_s_l a_v i j i
. 7 Jugoslaviji dajemo pomoč maršalu Ti tu.Ulju b
najstrahotnejšim nemškim grozodejstvom in repre
sanjam nad talci in podeželskim prebivalstvom^
z ženami in otroki vred, imajo partizani kontro
lo v svojih rokah. Kemci držijo glavna mesta in
si prizadevajo, da bi funkcioniral železniški =
promet.Hjihove kolone se pomikajo po deželi sem
in tja, ve ndar drž i j o s amo tisti te re n , na kat e
rem se nahajajo in nic drugega. Vse ostalo pri-
pada hrabrim partizanom,
Nemške izgube so zelo težke in kolikor se ti-
če sedanjih bojev,so mnogo višje, kakor izgube
partizanov, Ce pa računamo talce in civiliste,ki
so jih Nemci hladnokrvno pobili, so seveda nemške
izgube manjša kot pa partizanske.Vbijanje civil-
nega prebivalstva iz ciste zelje pc ubijanju sa-
mo veča nemške grehe in bomo morali mi zato se v
večji meri obračunavati z Nemci. V Jugoslaviji
sta dve glavni sili* Prvi so gverilski odredi «»
pod poveljstvom generala liihajlovica. Ti so prvi
stopili v borbo in do neke mere predstavljajo o-
borozene sile stare Srbije. Nekaj časa po porazu
jugoslovanske redne armade so te sile nadaljeva-
le s gverilsko vojno. Hi jim nismo mogli poslati
nobene pcmcci ali materiala,razen tega, da smo =
jim vrgli nekaj gradiva z letali. Nemci so na ~
vsako gverilsko aktivnost odgovarjali s^streljan
jem skupin 400 do 5C0 osa o v Beograiu. Zal pa mo
ram reci, da je general Ilihajlovic postopoma za-
šel tako daleč v stran, da so nekateri njegovi =
poveljniki - sklepali sporazume z Italijani in =
Nemci, zaradi cesar sc jih Nemci in Italijani pu
stili na nekaterih področjih v miru. Cetniki pa
cd takrat, dal je niso napravili hic,al ivprav malo
proti okupatorju,Te daj se je pojavil na pczoriš*
Su nov in mnogo bolj učinkovit borec za svobodo.
Jeseni 1941 so partizan i ^mar-
s a 1 a Tita zaceli z besno in krvavo
vojno za obstanek proti Nemcem in so z golimi ro
kami trgali orožje iz nemških rok.
Partizanske vrste so hitro naraščale. Niti =
nemške rerresalije, tudi ce 30 se se tako krvavo
izvrševale nad talci ali vascani jih niso prss -
trasile„ Partizanom je slo za smrt ali svobodo ,
Ilmalu so par t i za:-i zaceli prizadevati 'Nemcem tež
ke izgube in so postali gospodarji prostranih ss
področij. Bili 30 pod spretnim vodstven in so nas
topali po gverilskem načelu ter so postali za »
Jlernee nevidni i-n smrtno nevarni. Danes so bili
tu, jutri tam,bili .so povsod. Nemci so začeli =
proi?i partizanom ofenzivo velikega obsega, toda
partizani so jih vsakokrat dočakali in ko so bi
li objfoljeni,so pobegnili, petem ko so prizadeli
sovražnika velike muke in izgube.
to gibanje je po številu kmalu prekosilo si^
le generala Ilihajlovica. ITe samo Hrvatje in Slo
venci temveč tudi velike Število Srbov se je =
pridružilo ^nsalu_Titu, tako_da ima_danes_pod ^
seboj vec kot četrt ""mili j ona mož in veliko koli
čirio orolja, ki je bilo odvzeto sovražniku ter
ima 6rganizirano znatne število divizij in kor-
pusov. Tako je formiran ves pokret ne da bi iz-
gubil svoje gverilske lastnosti, brez katerih =
ne bi, mogel uspeti. Te sile .držijo v tem trenut
ku v Šahu najmanj 14. izmed 20 divizij (nemških)
na Balkanskem polotoku.
Okrog in znotraj teh junaških borcev se je
razvilo narodnostno in zedin jevalno gibanje .Ko-
munistični element je imel čast,da je to giban-
je začel. Toda, ko je to gibanje nar&stlo po mo
ci in številu, je prišlo do procesa prilagojeva
nja in zedinjevanja, v katerim se prevladali na
cionalni ideali, V maršalu. Titu so našli parti-
zani odličnega voditelja, ki si je pridobil že
velike slave v boju za sv ob o 0.0 .
Žal, toda neizogibno so te sile prišle v nas
protje s silami generala IlihajloviČa. Aktivnost
partizanov je križala račune v sporazumih I liha j
lovicevih komandantov s sovražnikom.i-lihajlovič=
je poskušal zadušiti te sile. prišlo je do mno-
gih tragičnih borb in težkih maščevanj med lju-
dmi iste narodnosti in iste dežele. Te nesreče
so prišle same radi skupnega sovražnika.
Danes .je število pristašev Tita mnogo višje
od pristašev .Llihajloviča, ki deluje v imenu kra
ljeve Jugoslovanske vlade. Danes so seveda parti
z ani maršala Tita edini Ijjud^e, k i~se ""učinkovit o
bore proti Sencem.
že dolgo časa sem se živahno zanimal za giban
je maršala Tita in sem nu^Škušal '£r mu poskušam
tudi sedaj pomagati na vse načine. Hoj mladi pri
jatelj kapitan Dicken, ki je zdaj podpolkovnik,=
se je spustil na jugoslovanska tla skoraj pred e
nim le^om ter je bil celih 8 mesecev v Vrhcvnem=
Štabu maršala Tita. Pri neki priliki j-e ista bom
ba ranila maršala Tita in podpolkovnika Kackena.
Od podpolkovnika Dickena smo dobili živ opis ce-
lotnih .borb, v katerih je sodeloval, kakor £udi
o njihovih voditeljih.
" Lansko loto pa -sem poslal v Jugoslavijo ze
precej veliko vojaške misijo pod vodstvom genera
•la Hac Leena. Danes lahko zagotovil spodnji zber
niči, da bom storil vse, kar 3no sposobni stori-
ti, da bomo z vsemi močmi pomagali maršalu Titu
in njegovim'junaškimi odredom*u.
Ko sem bil bolan, mi je maršal Tito p.oslal=
pozdrav in odtlej naprej si stalno in prijatelja
ko dopisujeva, im. ga bemo podpirali z vso moojo=
ki jo imamo na razpolago v skladu z našimi drugi
mi glavnimi obveznostmi."
" Kakšen pa je v kakšni situaciji položaj kra
Ija Petra in jugoslovanske.vlade v■Kairu?■ Kot
letni otrok je Kralj Peter ušel iz klešcS names^-
nistva in je z novo jugoslovansko vlado našel za
tccišce v naši deželi. Ki ne moremo na noben na-
čin pretrgati zvez z kraljem. On je brez dvoma =
zgubil ugled v cceh partizanov zaradi tega,ker --
je njegova vlada delala z Kihajlcvicem in njemu
podrejenimi komandanti. Ki na Britanskih otokih
se držimo monarhisticnega načela in smo Cinisili=.
mnogo blago dat i cd ustavne monarhije, nimamo pa
nobenega načelnega namena ali želje, da bi usil-
j 3 val i našo idejo drugim državam. Kolikor se fj-
ce nas, bodo naredi v mirnih razmerah lahko izra
žili svojo voljo.. Grki, Jugoslovani in Italijani
bodo imeli popolno svobodo, da si uredijo obliko
vladavine, kakor si jo želijo. Za enkrat je pole
zaj nekoliko zapleten/1
" Upam, oa bom užival zaupanje spodnje zborni
ce, ko bom skupaj z ministrom za zunanje zadeve
delal na rešitvi vprašanj, ki se bodo v tej situ
soiji pojavilaj kolikor bo v moji moči v soglas-
ju z našima zaveznikoma Sovjetsko Rusijo in Amer:
ko, ki že pošiljata svoje misije k maršalu Titu,
kar moram z veseljem p o ve dat i,11
" ITasa čustva se ravnajo po načelu, da imamo
zaupanje v tiste., ki so ohranili svoje zaupanje
v nas in da nadaljujemo brez predsodkov in negle
de na politična nagnenja s tistimi, ki se borijo
proti nacizmu ter prizadevajo sovražniku največ-
jo škodo."
0 m e d z a v e zni skih-o dno s i h:
Odnosaji med Veliko Britanijo, Ameriko in Ru-
sijo so tako tesni, kakor niso še nikdar bili, s-
Stojimo pred velikimi dogodki, ko bomo podvzsli=
največja skupne operacije proti sovražniku. Pad-
li bomo po sovražniku z morja, zraka in kopnega,
kakor smo se dogovorili na konferenci v Teheranu
Udarili bomo z vserci silami in sicer spomladi in
poleti.
0 Nemčiji s
Vsi zavezniki zahtevamo od KemČije brezpogoj-
no kapitulacijo. Ta pojem pa ne znaci zasužnjen-
ja ali pa uničenja nemškega naroča. Vsekakor pa
leži v tem pojmu, da zavezniki cb brezpogojni ka
pitulaciji ne prevzamejo napram Nemčiji nobenih
obveznosti, Zato za ITemc.ijo tudi ne more veljati
Atlantska karta in se Nemci ne bodo mogli sklice
vati na njo> ce bodo prisiljeni odstopiti drugim
- s -
državam in narodom nekatera s\ .ja ozemlja in pri
stati na popravila me j * Takrat ne "bo mogoče uve-
ljavljati ugovorov proti zaveznikom, kakor je bi
lo to koncem prve svetovne vojne, ko so se skli-
cevali na Y/ilsonovih Štirinajst točk, ceš, da bi
te morale veljati tudi za Nemčijo. Zavezniki no-
čejo biti vezani na ITemci j o na podlagi kake krav
je kupčije, P.azume pa se, da zavezniki napram Ne
moem ne bodo nastopali kot kaki barbari in da tu
di ne nameravajo izbrisati Nenfcije is zemljevida.
V ostalem delu svojega govora je Churchill go
voril o italijanskem bojišču, o zračni vojni, o-
Poljski in o koncu vojne.
I T 1 A \/ 4
Bo^tJij.;PilI1_CNIC NA PHVj. KONZ1—< J _L *
Pripravljene smo vse delo in breme naše svete
borba v zaledju prevzeti na svoja ramena, Vsi mo
ski tovariši pa naj gredo v vojsko, naj gredo -
tja, kjer je mesto vsakega zavednega Slovenca.
Stopnjevale bcmo svojo borbenost in pozrtvo -
valnost do naše NOV, jo z vso močjo podpirale
ter nudile najmočnejšo oporo naši narodni oblasti;
3iti hočemo desna roka našemu .AVNOJ-u in ob -
ljubi jamo, da bomo čuvale našo borbeno enotnost=
vsega slovenskega narcda, s tem bomo izpolnile =
naroČilo našega velikega maršala iil voditelja =
tovariša Tita.
Sbcrovalke na prvi pokrajinski
konferenci.
Ž3K3 ! S0D21UJ23 PNI INlfu^NJI SICVnNSKS NAHCDN3
— 'O^T t
^ —' __l i
- 10 -
Obdela jmo sleherni košček zemlje - tc je naše
geslo letošnjo pomlad! Da bomo nasitili našo voj
sko ob njenem poslednjem smrtonosnem naskoku na
sovražnika, da bomo vrnili zdravje našim ranjen-
cem in vojnim bolnikom, da ne bodo trpeli pomanj
kanja politični delavci v zaledju, da ne bo lač-
na družina, da nam bodo otroci rastli v krepke,
srečne ljudi, da bodo pogoščeni tisoči interni -
rancev in izseljencev, ki se bodo vrnili na svo-
je o pust o še ne domove, da ne bo shramba prazna * ko
se bodo po končani zmagi vrnili naši junaki na =
svoje domove !
Na moževo mesto si stopila v gospodarstvu Ti,
žena, na tvoja ramena so padle vse neštete skrbi
za družino, za hišo, za polje in gozd, za celot-
no kmetijo. To je velik preckre.t v življenju vasi
in kmečkega dela.
:iož je prijel za puško - žena za .plug, fant za
mi~raljez - dekle za kramp. Mora tako biti, ce =
hočemo doseči svobodo, zakaj le ona zemlja, ki =
bo vsa prepojena s krvjo in znojem prerita in pre
kopana, bo svobodna. Le na taki zemlji si bodo =
svobodni ljudje urejali ovoje življenje po lastni
volji.
Slovenske žene so razumele svoje naloge, ki =
jim jih nalaga ta težki čas. Sena srečaš pri ora
r4u njiv. vidiš jih pri obdelavi vinogradov, v
hlevu pri živini, pri vsakem delu.
Včasih si se, slovenska žena, z mežem pogovo-
rila o vseh težavah in vprašanjih, ki jih je . ^
prinašalo delo: kje bosta kaj sejala, sadila, =
k le bosta nabavila to in ono. kdo vem bo pomagal
pri izvrši, t vi dola i. t. a. Danes išči pomoči in =
mc.sveta pri "tvojih sosedah. Vaška skup —
- 11 -
n o s t naj bo tista, ki bo n a-
d o n e 3 t ila družinsko. Z medseboj
no ponoojo bomo prebredli^težave in skrbi, ki so
nad nami vsemi. Odbori SPGZ naj bodo iniciatorji
- organizatorji dela. Organi oblasti Osvobodilne
fronte bodo storili vse, da se bo moglo delo na
polju izvršiti in z organiziranjem delovne fron-
te na vasi se bo obdelala vsa zemlja, da bodo i-
meli naši borci dovolj hrane in da bo dovolj hra
ne tudi za dom.
Slovenska žena! Uveljavi svojo besedo v vaškem
odboru in podpri ustanovitev delavnih cet na va-
si ! Y skupnosti je naša moc, enotnost rodi uspe
he.
TTe pozabi tudi na tisti dol kmatistva, ki ga
je dosle j imela kmečka žena na skrbi: prašičjere
ja, perutnirastvo in vrtnarstvo. Dobro krmi in
v . V	,	-	V- V	.
neguj pr-sice , aa oo aovoij masoob za prihcon^o
zimo. hasts^i takoj oim vec dobrih kur nosnic, da
dobiš piškota ze zgodaj spomladi, pose j in posa-
di čim vec zelenjave, ki vsebuje potrebne s novi=
za naso prehrano.
Kaj tvoje dolo letošnjo ponlad dokaže vso 1ju
bežen, ki jo zasluzijo naši borci in ki jo zaslu
zi naša trpinčena zemlja. Zo boš obdelala vrt,
ne porabi na ro"ze I Slovenska hiša naj bo okraše-
na za veliki praznik in partizan ki p o. j de mimo =
tvoje hiše naj dobi puselc za spomin !
G-lavni odbor
Slovenske protifašistične ženske zveze .
1ŠASA VOJSKA 117 KASI CTHCCI KE SI3J0 TEPSTI ?0.
JCZ-K^KANJA ! ZATO lo SIS OSTATI NITI IZD N ASE 72.11
LJ3 NSO3DSLAKC !
- 12 -
DROBTINICE \Z
NA/E
Slovenska delegacija se vrača a drugega
zasedanja AVKOJ-a "
3 tako novico so presenetili Belokranjke, ko
so bile na sv o jen drugem okrožnem zborovanju. V
vasi se je ustavila slovenska dšLegacija za AVNOJ,
ki se je vračala z zasedanja v Jajcu, Planile smo
kvišku,debata jo bila za hip prekinjena in. .ugiba
le smo, kaj so naši odposlanci prinesli slovens-
kemu narodu z zasedanja. In glej, ni "urajalo dol
go, ko so se odprla vrata in celotna delogacija=
je kljub veliki utrujenosti po dolgem potovanju
stopila v našo sobo. Po prisrčnih pozdravih nam
je tovariš Boris Kidrič, sekretar I00P z ognjevi
timi besedami podal kratek pregled sklepov zgodo
vinske-ga zasedanja v Jajcu. Govoril je o čudež-
nem bratstvu narodov Jugoslavije ki si je skova.-
lo v krvavih težkih preizkušnjah, nase borbe.Govo
ril je o ve liki ljubezni s katero so bili spre je
ti odposlanci vseh narodov povsod, kamor sc pris
li„ Ki bilo kraja, kjer bi jih ne sprejeli z vi-
harnim nar.dusenjem, saj so vedeli da sc odposlan
ci govorili, sklepali in odločali v njihovem ime 0
nu. Vedeli . . so da p-.xoen.jajo sklepi zasedanja
prelom s staro, gnil-o Jugoslavijo in da se je ro
dila nova, svobodna domovina.
Na. konferenci je spregovorila tudi tovarišica
Kiča Slander, edina slovenska delegatka,ki se je
zasedanja udeležila. Pravila je o svojem srečan-
ju z našo ljubo Kato pejnovic in o prisrčnih do-,
kazih ljubezni naših sester z juga napram nam =
Slovenkam, povedala nam je, da budno sledijo na-
ši borbi in se srčno veselijo vsakega našega us-
peha. Izročila nam je njihovo borbene pozdrave =
- 13 -
in govorila tako teplo in prisrčno o njih, da «
smo zaeutile tesno povezanost s svojimi junaški-
mi sestrami.
VSH ANTIFAŠISTS3 POEVOJJSIO SV0J3 NAP033 V NAROD-
NO OSVOBODI!NmL! BOJU !
TOVARISICE
Tako svobodo nam prinašajo "svabobranči"
Bilo je zgodaj zjutraj, ko so v naso vasico -
nenadoma pridrveli kamijeni. pre dno smo se zave d
li je že bila hiša, kater" sedaj vidiš, vsa cbko
1jena od belogardistienih in nemških psov, ni je
pripovedovala stara rirasevka«. Zaprli so vsa vra-
ta, vse dohode in preplašene stanovalce vrgli v
eno sobo. ITato so celo stavbo pclili z boncinom=
in zažgali, lled groznimi kriki, ki so pretresli=
celo vas in katerih ne pozabimo nikoli, je zgore
la vsa družina. Ho ž, žena, hčerke z dvema ne do lz
nima otrocicima od treh do štirih let, ter dekle
in mož, katera sta pri nisi pomagala.
V grozi in obupu je Ženica s Idepala roke in
trepetajo gledala pogorišče, ta nemi prizor groz
nega trpljenja, ki ^lice po mašeev nju. Onemeia=
sem v grozi in neizmerna bolest mi je stisnile =
srce ob spominu na ubogo družino. Spomnila 3cm =
3e lepih nedolžnih otrok, kateri so z mano ob
zadnjem obisku tako prijetno kramljali. Spomnila
in primerjala sem jih s svojimi nebogljeno ki, s ti
snila sem posti in prisegla, da ne odnehamo vse=
dotlej, dokler ne dosožomo cilja, kateri je že =
tako blizu.
- 14 -
Isti dan som prisegla maščevanje vseh slaven
skih žrtev ter smrt vsem izvrzkom slovenskega «
naroda - švabobrancem ter nemškim psom.
Vsem tistim, ki do danes še no vedo, kdo so
župnikov i izdajalci in nemški okupator za nas -
Slovence, naj jim "bo zgoraj navedeni primer'v ^
dokaz.
Kraška K u a a ,
MAT/ parJi^nct -pmtomČjcuJ 3
S in mo j , dane s praznu ješ- se demna j st i ro j stni
dan.' In že nekaj mesecev se nahajaš med vrstami
naših, borcev, borcev za pravico in svobodo I~iol
čal si! Ivlolce si odšel kamor te klice dolžnost.
Stojil v vrstah, ki dvigajo glas za pravico in
svobodo! Otrok si Še - in vondar cel mož. Čutil
si z n^ii vred na lastnih plečih preganjan je.In
•zavedaa se, da je nastopil sveti trenutek - bor.
ba za osvoboditev - in da ne smeš manjkati v vr
sti. Odšel si, n~ da bi povedal. Vedela sem kam
si šel, vendar sem bila v skrbeh - materinska =
skrb. Nenadoma pa si mi poslal nogavice, da jih
operem in v nogavicah listek rekoč:"I-Itmia, odšel
sem tja, kjer je zame;mesto. Bodi pozdravljena
in poljubi jena Neizmerno sem bila vesela. Za- 0
ve das se sin proletarke, da je odločilni trene-
te k^ Deliš s tovariši trpljenje in veselje a
plačilo bo neizmerno bogato - narod slovenski bo
osvobojen. V mislih sem pri tebi in tovariši.-,
spremljam vas. Vroča želja mi kipi v srcu in za
voščilo ti jo kličem: "Bodi čvrst in hraber in
ne nehaj borbe dokler ni u n.,i cena v s a =
sovražna s i 1 a, p o t e p t a n a =
vsa krivica, slovenskemu =
narodu pribor jena svoboda
in pravica!
- 15 -
Sinko noj in tcverisi vsi, ni daleč ta svdti
trenutek. Stojimo na zadnji stopnici pred vrati=
velikega vstajenja, i: asa beseda, ki je bila pre-
zrta in zaničevala, naša zemlja, ki je prepojena
s krvjo lastnih sinov trpinov, bc odrešena! In s
slovensko besedo na slovenski zemlji bomo posta-
vili spomenic zgodovini, ki jo do danes svet ni-
8 ma. Prepričan- sem, da ta dan ni vec daleč, ko =
Ss boste srečni domov vrnili. Čutim tudi t\ o jo -
v rni te v, s ink o moj. prišel boš na t ih o . I zne na -
iil me boš na vratih s klicem: ""Jama, borci smo
se vrnili, vsem pravico in sv o- odo priborili."
Srečna, presrečna tvoja mati in ves narod na
osvobojeni slovenski zemlji.
Prisrčno le poljublja Tvoja
mati ( Vladimira Kras )
Z V i p a v s k e g a.
Kako ljubimo našo vojsko.
Ob 2 5 letnici Hdece A ima do smo Vipavke nabra-
le okrog 30 kg krofov, ki so jih napeklo noše po
zrtvovalne žene. 7 jerbasih smo jih nesle naši =
brigadi Ivana Gradnika, ki je bila ravno takrat •
pri nas. Borci so bili zelo veseli, posebno so =
• bili veseli tega darila Kusi, ki jih je bile o-
krog en bataljon in ki imajo sv-, je ga ruskega ko-
0 mandanta. Skupaj z nami so peli pesem "Cez gore.
....". Tako prisrčno so nas sprejeli, kot znajo-
le na o ... partizani.
Prav tako kot znamo Vipavke ljubiti svojo voj
sko, znamo tudi sovražiti nemške banaioe in doma
Če izdajalce.
V i p a v k a - Volga.
- 16 -
Z Goriškega.
Kako smo praznovale 8. marec.
letošnji 8. marec je bil velik praznik za go
riške zene. praznovale so ga v veliki ljubezni
do naše vojske. Po vseh. vaseh so prirejale miti
nge z igrani, recitacijami, prepevale so naše =
borbene pesmi. Po glavnih cestah so pisale naše
parole, raztresle slovenske zastavice z rdečo *=
peterokrako zvezdo. I"a vseh gričih so goreli =
kresovi in opominjali daleč naokrog, da je S.ma
rec praznik vseh borbenih žena. Ha prireditve so
povabile naše partizane, jih lepo sprejele in =
pogostile tako, da je tudi vojska čutila =
praznik naših žena.
Goriška Petra.
Tudi iz ostalih okrožji smo prejele poročila
o pravtako svečanem praznovanju 8, marca.
( 0p omb a ure dn i š t v a.)
Iz B r d .
S veliko ljubeznijo smo šle na delo, ko je =
bil razpisan nabiralni mesec za naše bolnice.. =
Trudile smo se, in nabrale kar smo največ mogle
za naše ranjene borce. S kako ljubeznijo so že-~
ne dajale vse, kar so le mogle za našo vojsko, 1
ne morem popisati«,
Vedite borci, čeprav je skromno darilo, toda
res iskrene. To vam pošiljajo briško žene.
Šmarni c a.
S Tolminskega.
V zadnjih dneh je okupator pri nas pričel z
novo taktiko. Aretacije,požigi so na dnevnem re
du„ Ti banditi skupaj z domačimi izvržki hočejo
zatreti borbeni polet ne Tolminskem. Toda zaman.
Prepozni ste !
Dooro se zavedamo nujnosti nase narodno osvo-
bodilne borbe in stepale bomo po stopinjah, ki =
so jih nam začrtali stari tolminski puntarjl .
Tolminka.
Idrijcanke .
C našem okrožju prav malo veste. Toda tudi če
nismo pisale,smo vedno delale tako kot vse osta-
le. pletle smo, in smo samo nogavic dale 240 pa-
rov ne sin borcem. Terene, šivamo in kuhamo za na
se borce, v katerih gledamo svoje rešitelje.
Tudi nasi narodni oblasti nudimo vso pomoč, -
saj smo tudi žene v odborih, kjer vršimo pravta--
ko svoje dulznosti kot naši tovariši.
Organizirale bomo delovne Čete in obdelale tu
di poslednji košček nase svete zemlje.
Iz Idrijskega okrožja.
DEICLSTA IN ZEI3 ! PIUG- V 21013 ! VSA NASA ZEMUA
N/
•r. ryo .	->t A'Tr": T * "T • t <"vr r* >"Trnr^ *	TT-ri-TT ,'"*TT"
Iz 3 a s k e ga .
V januarju se je vršila v našem okrožju prva=
okrožna konferenca SPSS. Ilavzoce so bile vse ak-
tivistke. domačinke vasi, kjer se je konferenca^
vršila, so v ta namen lepo okrssile dvorano z ze
lenjem in napisi.
Ob 11. uri dopoldne se je vršilo zborovanje,
katero je otvcrila tovariši ca harjetka in podale
besedo tovarišu Janku. Z ognjevitimi besedami
nam je orisal velike uspehe naše hrabre vojske -
ter naših zaveznikov. Lepo je govoril o maršalu=
o
tovsrišu Titu in o herojskih uspehih, katere a a
mle KOV dan za dnem pod vodstvom našega T it a. Ha
glasil je naglo napredovanje .Rdeče Armade ter =
veliko pomoč, katero nam nudijo zavezniki, po -
sebno navdušenje je zavladalo v dvorani,ko je
govoril o AVliOJ-u in naši novi vladi K ac i ona I -
nem Komite tu Osvoboditve Jugoslavije, ter o od-
lokih sklenjenih na drugem zgodovinskem zase dan
ju AVNCJ-a. Iz vzklikov navdušenja in žarecih =
oci si lahko spoznal koliko žena čuti z našo v o
jsko.
Tovarišica Ivanka nam je podala in orisala =
položaj žene v preteklosti? današnjo borbo ter
naše dolžnosti v današnjih dneh. Navedla nam je
par primerov naših sester z juga ter vzhoda, in
nas pozvala, da tudi me sledimo njihovem vzgle-
du.
Govor tovariša Janka in tovarišice Ivanke je
bil večkrat prekinjen z navdušenimi vzkliki in
pleskanjem. Nato je sledilo poročilo o delu .Vsa
ka rajonska sekretarka je podala poročilo o svo
jem rajonu. Za poročili je sledila debata. Sko-
raj vsaka je imela kaj povedati ali pripomniti*
Sklenile smo vse enoglasno, da bomo podvojile =
našo aktivnost, da bomo pritegnile v na^o orga-
nizacijo še tisto malo število žena in deklet ,
ki še danes stoje ob strani, da se ne bomo ustia
šile nobenih žrtev ter da bomo tako tudi me do-
prinesle svoj delež k skorajšnji zmagi.
Konferenca se je zaključila s prepevanjem =
benih -je3mi. Razšle smo se srečne in vesele-
. novimi načrti za nadaljne delo.
lil i c a .
Iz Istre.
Tudi me se danes oglašamo. V imenu Istrank =
- 19 -
vam bom povedala tudi jas nekaj. Tem se pozna 25
letno zatiranje fašizma. ITaša Istra je še po svo-
ji priredi precej siromašna, V prilike;-!, v kakr-
šnih smo živeli toliko časa,se je ta beda še bolj
povečala, nismo imeli šol, kar se nam tudi zelo,-
zelo pozna. ITaša organizacija SPSS je tudi pozne-
je prodrla k nam kot v ostale cele Primorske. 2
, veseljem smo se oklenile dela. Danes je pri nas -
že mnogo boljše, prihajajo partizani, prinašajo >
nam Čtivo in počasi se izobražujemo tudi mi.In do.
nes se prirejajo sestanki v Istri, katerih se ude
lezi do 60 zena.
He vse ljubimo našo vojsko in ker za enkrat ne
znamo drugače pomagati in sodelovati v naši narod
no osvobodilni borbi, nudimo vso pomoč našim bor-
cem.
Tovarisko vas pozdravlja
Istranka.
Pismo letnega dečka, ki ga je pustil
svoji materi pred odhodom v partizane .
Pi£cLxpj^x tc/r&juSica. /r^ o /rn cjl !
Z bolečino v srcu te zapuščam samo z mojim ma-
t lim bratom. Coeta in cm o v Nemčiji in tam strada =
in ga preganja nemška zver«
lili če me dolžnost zavednega Slovenca in tudi =
k premišljajoč te rane v naši družini, grem z vese-
lim srcem med naše tovariše, v boj za nas o zlato=
svobodo, ki bc v najkrajšem času zasijala. Hlad
sem in s tem, da stopam med partizane naj bode to
vzgled vsem ostalim.
Za spomin tvojega sina ti pustim slike, s par-
tizanskim pozdravom se ločim od tebe draga mama.
Smrt fašizmu - svobodo narodu \
Tovariš Ivo.
- 20 -
NA PRVI POKRAJINSKI K0KE3H33CI SPZS.
Ob 8 uri zvečer so priredile lep. zares lep =
kulturni večer. V salv o okrožje je nastopilo s svoji
mi točkami. Neizbrisno mi bo ostala v spominu to-
varisica Tržacanka, ki je v svoji prekrasni narod
ni noši z velikim šopom rdečih nageIjev na prsih*
deklamirala Gregorčičev " Naš narodni dom ".Spros
tila se je prvič po dolgih letih zatajena slovens
ka beseda. Vse zborovalke sme občutile njeno sre-
čo j vse smo občutile tezo, ki je težila ta del =
slovenskega naroda toliko let. Beseda Iržacanke -
je plavala po dvorani je trkala na duše. I'Inog:>
deklamatorc sem še slišala v življenju, ali nikoli
s3 nisem slišala deklamirati s takim nedopovedl ji
vim zanosom.
Ganljiv je bil prizor matere in sina7 ki ga je
na študiralo pivško okrožje. '?ovarisice iz pivske-
ga okrožja so tudi plesale hrvaško, bosanske in -
partizansko kolo. V krasni slovenski, hrvaški, ma
cedonski, Črnogorski in srbski narodni nosi so =
prikazale v kolu bodočo federativno Jugoslavijo.
Brezhibno j,e odpel mešani zbor vipavskega okro
žja " venček nerodnih pesmi ". Tovariši iz tega =
okrožja so predvajali drugo sliko iz Cankarjevega
"Klapea Jerneja". Tovarišice pa so kot kozakinje
plesale kozaško kolo. Tovarisica s Krasa nam je z
mehkim glasom zapela pesem "Slovenka sem".
Cudnc se zdi Človeku, ko sliši na Primorskem
Mslovensko pesem", ki se svobodne razlega in zdi
se mu, da vse tisto, kar je tlačilo Primorsko 25
let ni bilo res, da so bile le grozne sanje.
Vse pozornost oboin3tva sta pritegnili Tržacan
ki,oblečeni sta bili v bogato vezene narodne noše.
Peli sta v dvospevu "T^mna noč se je storila" in
- 21 -
"Hi smo ubežniki^mi-,smg izgnanci". Še dolgo po
tem so mi zveneleVbČ sl^ie1 "kmalu, kmalu nas p okli
ce Trst in G-orica,
in maščevana bo Bazovica,
v zarji krvavi nebo žari.
reklamirale so "7 pepelnicni noci" od Pregorel
ca in "Hi vstajamo" od Aškerca.
» ITaŠtudirale so še celo vrsto točk, ki nam pri-
čajo o njihovi delavnosti in o njihovi žeji po
slovenski besedi. Haai pozne ure jih nismo mogle
' več predvajati.
Program se je zaključil s selospevon tovariši~
ce s Tolminskega okrožja. Z lepim, visokim glasos
je odpela večno lepo "Sonjo".
Z nepopisno mirnostjo in tihim duševnim zado-
voljstvom sem odhajala s tega kulturnega večera,
ki mi je jasno pokazal, da se ni dotaknil fašizem,
ki je gospodaril na tej zemlji 25 let srca sloven
ske žene .
LI a r a .
V/Eri TO M Ql/!CAM!
Javljamo vam, da bodo rezultati tekmovanja za
4 nabiralni mesec objavljeni v prihodnji številki =
Slovenke. Do danes še nismo prejele poročil iz
vseh okrožji, zato tudi ne moremo objaviti uspehov.
•	v	.
Smrt fašizmu - svobodo narodu I
Pokrajinski odbor SPZZ
za Primorsko.

v .

r


TEHNIKA
Cjm\% F
SABOTU?





«
;
Cena 2.- Liri