D O p i 5 1, Iz Metlike. Po sklepu c. kr. okrajnega šolskega sveta v 3. dan maja t. 1. vršila se bode okrajna učiteljska konferencija v 11. dan julija 1888. 1. točno ob 9. uri dopoludne v mestni hiši v Metliki. Dnevni red: 1. Predsednik imenuje namestnika in otvori zborovanje. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Opazke nadzornikove. 4. Eazgovor o ukazih in postavali. 5. Ali ponavljalna šola zadostuje svojemu namenu? Zakaj ne? Kako jo je prestrojiti? Poročevalce določi gospod nadzornik pri zborovanji. 6. Eazgovor o učnih knjigah za bodoče šolsko leto. 7. Pomen številnih podob od ene do deset. Poroča gospod France Šetina. 8. Poročilo knjižničnega odbora in nasveti o nakupu novih knjig. 9. Eačun okrajne učiteljske knjižnice. 10. Volitev knjižničnega odbora. 11. Volitev stalnega konferenčnega odbora. 12. Posamezni nasveti. — V 10. dan junija t. 1. praznovali smo pri nas 40 letnico vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zvečer v 9. dan junija t. 1. igrala je ob 9. uri domača godba pred mestno hišo cesarsko pesen; prostovoljna požarna bramba nastupi z baklami; baklada in godba po mestu; streljanje s topiči; razsvetljava; biše se okinčajo z zastavami. — V nedeljo, v 10. dan junija t. 1., bila je ob 10 uri slovesna sveta maša z blagoslovom in z zahvalno pesnijo. Sv. maše udeležili so se vsi c. kr. uraduiki, mestni zastop, krajni šolski svet, požarna bramba v paradi z godbo na čelu, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo drugega pobožnega ljudstva iz mesta in okolice. Po sv. maši šli smo vsi na prostor, kjer se je v 4. dan aprila t. 1. začela zidati nova šola. Tu se je vložil in blagoslovil temeljni (vogelni) kamen v čast in spomin 40 letnega vladanja Kj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — Prečastiti gospod prošt Franjo Dovgan ogovoril je zbrano ljudstvo z izbormm govorom. Omenjal je najprej, kaj je človeku namen na tem svetu. Govoril je tako prepričalno, vneto in v srce segajoče, da smo bili vsi globoko ganjeni. Potem omenjal je proslavljenja 40 letnice vladanja Nj. Veličanstva. Tudi ta del svojega govora izpeljal je mojstersko. Za njim govoril je še gospod župan Zalokar. Njegov govor vzprejet je bil tudi z navdušenjem in gromoviti bilo so »živioklici« presvetlemu cesarju, s katerimi je končal govor. Mej streljanjem in godbo otroci tudi zapojo cesarsko pesen. Gospod prošt blagoslovi vogelni kamen in s čast. gospodoma katehetoma opravi zapovedane molitve. V vogelm kamen vložila se je na »pergamentpapir« napisana spomenica, katera se od besede do besede tako-le glasi: ,,Spomcnlca stavbe nove čveterorazredne ljudske šole v Metliki, zidane leta tisoč osem sto, osemdeset in osem (1888). Vogelni kamen vložil se je slovesno v čast in spomin 40 letnega vladanja sedanjega našega preljubega in predobrega vladarja, Nj. Veličanstva Franca Jožefa I., cesarja širne in mogočne Avstrije. Deželni predsednik bil je tedaj preblagorodni gospod baron Andrej Winkler; deželni šolski nadzornik blagorodni gospod Jakob Smolej, okrajni glavar pa preblagorodni gosp. marquis Ferdinand Gozani. — V tem času bili so udje c. kr. okrajnega šolskega sveta gospodje: marquis Ferdinand Gozani, predsednik; Anton Jeršinovec, c. kr. oki-ajni šolski nadzornik in nadučitelj v Činomlji, podpredsednik; Anton Aleš, dekan v Semiči; Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji; Leopold Gangl, občinski tajnik in posestnik v Metliki; Franjo Šetina in Ivan Eupnik, učitelja v Črnomlji. V krajnem šolskem svetu bili so gospodje: Martin Kamenšek, oskrbnik komende n. v. r. v Metliki, predsednik; Andrej Šest, nadučitelj, podpredsednik; Leopold Gangl, kraj. šol. nadzornik; Franjo Dovgan, prošt in župnik; Ferdinand Zalokar, okrajni zdravnik in župan; Franjo Guštin posestnik in trgovec, vsi iz Metlike. Učiteljstvo: Andrej Šest, voditelj šole; Alojzij Pehani in Ivan Pavlič, kateheta; Franjo Gregorač II., Matilda Parma III. in Franjo Schonbrunn IV. Poslopje zidal je g. Jakob Franc, zidarski mojster v Metliki. Nova šola naj razširja božjo čast, Ijubezen do domovine in do prevzvišene cesarske hiše; njeno geslo vedno bodi: »Vse za vero, dom, cesarja!« Zdaj vzida pričujoči zidarski mojster kamen, in gospod okrajni glavaf potolče po njem s kladivom, o čemur mu slede še drugi odlični gospodje. Belo oblečena deklica položi venec na kamen. Požarna bramba vzdrževala je mej vložitvijo izvrsten red. Od nove šole šli so šolski otroci, učiteljstvo in vse druge korporacije na travnik »Pungert«. Tii so bili vzpomladi zasadili učenci 4. razreda v spomin 40 letnega vladanja našega cesarja »lipo«. Imenuje se: »Cesar Franc-Jožefova lipa«. Nadučitelj ogovori šolsko mladino; razloži jej pomen lipe in jo vzpodbuja k ljubezni in neomahljivi udanosti do cesarja in Nj. prevzvišene cesarske hiše. Govor sklene z »živio-klicem« ljubljenemu vladarju. Godba igra, in otroci pojo prvo in zadnjo kitico avstrijske himne. Deklica obesi venec na lipo. S tem bila je dopoludanja slavnost končana. Vrnili smo se v lepem redu nazaj v mesto, kamor smo prišli dobro pretnočeni ravno ob 12. uri. Popoludne napovedana je bila na Grbečevem vrtu najprej šolska, potlej pa Ijudska veselica. A vsled dežja morala je veselica izostati. Otroci zbrali so se ob 4. uri v sobi 4. razreda, kjer so bili pogosteni s kruhom, kolačem, potico, s pečenko, sirom in z vinom. Veselje bilo je videti, kakc slastno je uživalo božje dari 500 ust. Počastili so bili mladino se svojim pohodom gg. okrajni glavar, okr. šol. nadzornik, domači c. kr. uradniki, udje krajnega šolskega sveta i. dr. Gospod okrajni šolski nadzornik ogovori mladino in jo opominja k ljubezni in udanosti do našega predobrega vladarja. Tudi on konča svoj govor z »živio-klicem«, na kar mladiua z največjim navdušenjem zapoje še jedenkrat cesarsko pesem. — Učenec iz 4. razreda v daljšem govoru popiše življenje našega milega vladarja. Konečno se še belooblečena deklica zahvali pričujoči gospodi na prijaznosti in naklonjenosti, zahvali se na prijaznem pogostenji in obljubi v imenu svojih součencev, spominjati se tega veselega dne še v poznih letih in iz dna srca udanim biti presvetlemu cesarju in Njegovemu prestolu. Pričujoča gospoda ostavila je na to šolsko sobo. Ko so se mej otroke razdelili zadnji koščeki kruha in raesa, šli so tudi oni počasi domov, poudarjajoc, da je bilo danes res jako »fletno« in »veselo« ter da tega dne ne bode nikdar pozabili. Tukajšnji mestni odbor podaril je podpisanemu 50 gld. za pogostenje šolske mladine.*) Slavnemu mestnemu zastopu, kakor tudi blagoiodnim gospem in gospodičinara, katere so v to svrho toliko »in natura« podarile, in katere so šolskej mladini tako ljubeznjivo stregle, izrekam v svojem in v imenu pogostenih otrok najsrčnejšo zabvalo. Bog vsem stoterno poplačaj! ^ Andr. Šest. Iz Tuhinjske dolilie. Po vseli krajih našega cesarstva delajo priprave, kako bi 401 etnico vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dostojno proslavljali. Tudi Tuhinjci smo v ta spomin uže nekaj storili. Šoli v Šmartinem in v Zgornjem Tuhinji napravili ste v ta spomin šolski zastavi z lepimi traki, na katerih je z zlatimi črkami napis: »V spomin 40 letnice vladanja Njih Veličanstva presvetl. cesarja Franca Jožefa I.« Zastavi ste bili v 27. dan maja 1.1. slovesno blagoslovljeni in sicer v Šmartinu zjutraj, v Zgornjem Tubinji pa popoludne. Po slavnostnem govoru in petju cesarske in drugih pesem ter deklamovanju so učenci dobili še kavo in poslednjič še vsak eno štruco. Popoludan pa je bila v Zgornjem Tuhinji v ta namen tudi splošna ljudska veselica, katere se je tudi šolska mladina Šmartinska se svojo zastavo udeležila. Prišlo je tudi več odlične gospode iz Kamenika, kakor tudi čitalnica in pevsko društvo »Lira« so svojimi zastavami, katero nas je z milodonečimi glasovi zabavalo. Zastavi ste bili lmj-očeni pri tverdki: »Ludwig Kottal (Eothentburmstrasse 29. Wien«) katero vsem šolskim voditeljem priporočamo. *) Naj bi ta lep vzgled posnemale tudi vse druge naše občine! Uredn. S Krasa. Učiteljsko društvo za Šežanski šolski okraj, čegar namen je vzajemno vsestransko izobraževanje učiteljev v korist ljudskega šolstva, zborovalo je v 7. dau junija t. 1. v Nabrežini. Točno ob 10. uri predpoldne, zbralo se je v šolskem poslopji 17 učiteljev in 3 vnanji. Dnevni red se je vršil »precizno« in skoraj brez debat, izvzeraši o razpravi pravil »Zaveze učiteljskib slovenskih društev«, vršile so se nekoja pojasnila. Potrdil se je tudi v »en bloc« sestavljeni program slovesnosti štiridesetletnega vladanja Nj. Veličanstva našega premilostljivega, presvetlega cesarja Franca Jožefa I., akoprav je neki nčitelj svetoval, naj se programovani »ples« opusti, vvaževaje, ker je šolski mladini ostro prepovedana prisotnost plesa ter je tudi nespodobno, da učiteljstvo aranžira ples, ker s tem se tudi ne poveča nameravana slovesnost. Program je ostal neizpremenjen. — Eazna društva napravljajo veselice v omenjeni namen, a brez plesa. Dostojnejše bi bilo za učiteljstvo, da bi opustilo »ples«. Konečno predaval je c. kr. okr. nadzornik »0 prirodopisnej zbirki v ljudski šoli« ter v izobražbo svojega učiteljstva predočil, kako se napravi: zbirka žuželk, nekaj skeletov manjših sesalcev, kako se shranijo dvoživke ter omenil o napravi herbarija. Pokazal je nazorno i povedal umevno ter tako nas priučil v svojem čez uro trajajočem predavanji znanosti, koje nam bodo služile v nazorno poučevanje izročene nam šolske mladine. Ob 2. popoludne zaključil je gospod predsednik zborovanje se trikratnim »živio-klicem« Nj. Veličanstvu našemu premilostljivemu vladarju Francu Jožefa I., kar so nazoči navdušeno odzvali. Potem so društveniki odšli, a ostalo je odborno osobje v izvolitev svojega vodstva. Ker je namen društvu složno delovanje v prospeh šolstvu, smelo i obžalovaje omenim, da prepotrebne sloge naše društvo vender le pogreša, kajti odteguje se zborovanju mnogo učiteljev, ki so vender le »steber«, i kaj bi se tudi ne? Ker se preveč ignorira i sapo zapira izkušenim učiteljem, ni čuda, da oni prezrejo tako »vzajemno delovanje i omiko«. Oprostite, gospod urednik, da navedem, kakšna omika je onega dne prisvetila. — Ko so se učitelji zbirali pred šolskim poslopjem v Nabrežini, prišel je učitelj »v djanji i duhu« ter pozdravil zbrane. Molil je tudi pozdrav vrlemu Svitoslavu i njega urednemu družetu, a ta dvojica se ni zmenila za odzdrav, nego sta v svoji domišljiji ponosno zrla v stran, meneča, da učitelju, ki ne umeje trobiti v »židovski rog«, ni vredno odzdravljati. Tako obnašanje je nepristno ter se ne strinja z društvenim namenom. Društvenik. Iz Postojinskega Okraja. Prav lepo razložil nam je g. dopisnik z Gorenjskega v zadnji Tovariševi številki način, kako bi Kranjsko učiteljstvo vložilo slavnemu deželnemu zboru vkupno prošnjo za povišanje naših plač. Dognano je pa, da vsaka zadeva, naj bode še tako koristna in še tako dobro utemeljena, če pa ne pride v pravem času na dan, stvari sami več škoduje, kakor pa koristi. Tako je tudi z zadnjim dopisom z Gorenjskega. Ko bi se bil g. dopisnik vsaj kake tri mesece prej oglasil, bil bi njegov nasvet prav na mestu in lehko bi se bil izvršil, a sedaj je pa uže prepozno, in večina okrajev ima uže pripravljeno prošnjo za povišanje plač, čakamo le še okrajnih učiteljskih skupščin, da pri tej priliki prošnjo podpišemo, Naj se torej nihče ne moti in tudi ni treba nikomur misliti, da se hoče učiteljstvo Postojinskega okraja postavljati na posebno stališče, saj to je srčna želja ogromne večine učiteljev na Kranjskem. — Oni okraji, kateri še nimajo pripravljenih prošenj, naj ne odlašajo dalje za naš in sploh za vsaki stan toli važne točke. Izvedel sem od merodajnega deželnega poslanca: »Le če bodo vsi okraji prosili, se bode učiteljem plača gotovo povišala; če pa samo trije ali štirje okraji prosijo, pa misli večina poslancev: ko bi bili res potrebni, bi gotovo vsi okraji prosili«. Torej le brzo na delo gg. tovariši, v dveh mesecih bodo naši deželni poslanci zopet zborovali. — mn. — Z Dolenjskega. Dobil sem v roko knjižico »Naš cesar Franc Jožef I.«, tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. — Kes hvalevredno delo, ker se s tem otrokom napravi veliko veselje in se bode to spomeniško leto vsem toliko globokeje vtisnilo v spomin. Knjižica je lična in jako prikupljiva zaradi mnogih slik; tudi cena jej v primeri z obliko ni visoka. Dobi se na pr. 100 izvodov — ako se jih vkup naroči — za 15 gld., 200 izvodov za 30 gld. Ako se naroči 1000 iztisov se dobe zopet ceneje. Uvidi se, da res ne stane toliko, ako se ima le denar, da bi se kupila. Eavno slednjega pa veoinom priraanjkuje, posebno pa še po nekaterih občinah. Kako naj bi si omislil krajni šolski svet uboge šolske občine za 100 ali 200 učencev teh kujižic? — Pri razdelitvi se pa ne sme ozirati na boljše in slabejše uCence, ker tii ne gre za obdarovanje pridnosti, marveč za spomin na proslavljenje štirdesetletnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — Ce krajni šolski svet nima denarja, da bi to kupil, ljudje v občini so pa ubogi, nobenega ni, da bi kaj dal, ali naj potem učitelj sam vse svoje dohodke žertvuje za nakup knjižice? — Ali naj si jo z g. duhovnim pastirjem vkup omislita? Vidi se, da to ui lehko mogoče in tudi, da tega nikdo ne zahteva. Zato bi bilo pa tudi za otroke ubožnejših šol veselje, ako bi dobili na pr. mesto knjižic le čedno podobo našega presvetlega vladarja s kratkim popisom in kako pripovedko na drugej strani. Kakih 3 — 4 kr. bi se za to uže žrtvovalo. Mislim, da bi bil mali naš dar, ravno tako vzprejet, kakor je bil vzprejet v tempeljnu mali dar uboge vdove. Zato bi bilo prav, da bi se izdale kake take slike, katere bi napravile ubožnejšim občinskim otrokom mnogo veselja v spomin na slovesni dan štiridesetletne vlade Njega Veličanstva cesarja Pranca Jožefa I. — l. — Iz Krškega. Poziv! »Pedagogiško društvo« bode odposlalo na preslavni deželni zbor kranjski dobro utemeljeno prošnjo za izboljšanje učiteljskih plač na Kranjskem po vzgledu koroškega deželnega zbora, kateri je uredil plače tako-le: 700 — 600 — 540 — 480 gld.; vrhu tega bode prosilo za 10^ starostne doklade. Da so bile do zdaj vse prošnje neugodno rešene, krivo je bilo mnogo to, ker učitelji niso bili jedini v svojih zahtevah. Tudi v bodoče se jim utegne jednako zgoditi, ako se ne združijo in ako za zdaj ne poudarjajo samo najnujnejših potreb. Zato bi bilo želeti, da se pridružijo gornji prošnji tudi drugi učitelji, konferencije, učiteljska društva, odbori itd. V ta namen ni treba druzega, nego podpisati polo papirja, na kateri je zapisano, da se podpisani (pojedinci, odbori itd.) pridružijo v popolnem obsegu prošnji, katero odpošlje »Pedagogiško društvo dne . . . na preslavni deželni zbor kranjski za izboljšanje dosedanjih učiteljskih plač. Ta pola naj se potem pošlje odboru »Pedagogiškega društva« v Krško, da jo o svojem času predloži z drugimi vred na dotično mesto. S tem se posameznim društvom, konferencijam itd. delo olajša, stvar sama pa silno pospešuje. Kdor pa raje naravnost in na svojo roko prosi, svobodno mu: želimo le, da bi bilo obilno prošenj1 Odbor »Pedagogiškega društva« v Krškem v 26. dan junija 1888. 1. Iz Ljnbljane. Presvetli cesar je podaril za razširjenje šolskega poslopja v ŠentJuriji pri Kranji 100 gld., za zgradbo šole na sv. Gori pri Litiji pa 150 gld. — Strokovni šoli za lesno obrt, za šivanje čipk in za umetno vezenje otvorili se bodeti meseca oktobra t. 1. Vodstvo obeh šol izročilo se bode, kakor se čuje, gospod profesorju Ivanu Š u b i c u. — Podpore obrtnim, nadaljevalnim šolam na Kranjskem za 1. 1888. so dovoljene: Nadaljevalna šola v Kočevji dobode 150 gld., v Kranji 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiči 350 gld., v Novem Mestu 430 gld. in v Kameniku 350 gld. — Šolsko leto se bode sklenilo na vseh srednjih in ljudskih šolah v soboto, v 14. dan julija t. 1. — Prikazala se je tu in nekaj tudi uže drugod po deželi pri otrocih egiptovska očesna bolezen. C. kr. deželni šolski svet je o tej zadevi izdal ukaz dne 13. junija t. 1., s št. 1142, po katerem naj se sploh ravna in skrbi, da se zapreči pot tej nepotrebni gostici. V ta namen so zdravniki uže vse učence in učenke po šolali pregledali in bolnim očem zdravila zapisali. Razpis nčiteljskih slažeb. St, 495' okr. s. sv. Na enorazredni ljudski šoli v Šmartinu pod Šmarijno Goro s 450 gld. letne plačei, s 30 gld. opravilnine in s stanovanjem se bode stalno umestila. Prošnje za-njo naj se do konec meseca junija t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svšt Ljubljanske okolice v Ljubljani v 14. dan junija 1888. 1. Št. 449 okr. š. sv. Na čveterorazredni ljudski šoli v Cirknici se bodeti stalno, ali začasno umestili II. in IV. učiteljska služba, prva s 500 gld, ta pa s 400 gld. letne plače. Prošnje za-nji vlagajo se do 20. julija 1888. 1. po postavnem potu pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Logatci v 14. dan junija 1888. 1. Št. 479 okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Begunjah nad Cirknico II. učiteljska služba s 400 gld. letne plače se bode stalno, ali začasno umestila. Prošnje za-njo naj se po uradnem potu vlagajo do 20. julija 1888. 1. pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Logatci v 10. dan junija 1888. 1.