List 22 go dar i br tn Tetaj XXVII. V ke m ar s* Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 glđ. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. đen. > Ljubljani sredo junija 1869. Gospodarske stvari. kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. slada (malca) itd. Mlečni izdelki, kakor maslo in sir, so sicer popolnoma dovršene snovi, vendar iih smemo tudi le-sem prištevati, ker prestrojenj hanično. golj me Da se pri naštetih izdelkih druge vrste Že pri priložnosti, ko sem o Gùlichovi setvi bolj šo kupčijsko ob liko meri, to je očividno krompirja poročal, sem mimogredé kmetijsko obrt- v natančnejše razjasnilo splošnega za- mjo omenil na , kdo neki ne bi se smejal, ako bi hoteli na primer evropejski kmetovalci surov popadka in tudi v razjasnilo in pretresanje posâmes- nega (dodelanega) pred nih vejic splošne kmetijske obrtnije nisem se spustil, pa močec v obliki žit ali konoplje namesti dovr v Ameriko pošiljati ali Ker se pa vedno krepkejšega v iziđu te misli čutim ? Da je z boljšo obliko tudi denarni dobiček da ravno kmetijska obrtnija je mogočno sredstvo, to je gotovo, v/^i, poittvuuu, ou i^vmcn, u«t »i uus ktero more našo deželo do umnejšega kmetijstva in za- vožnine prihrahijo, ako namesto žita doděláno mok Og postavimo, so azvideli, da si dosti želenega blagostanja pripeljati ; zato ne morem si kaj > v dalj kraj pošiljajo, kajti pri tem si otrob pri se da ne bi zeló zanimivemu predmetu občne pozornosti hranijo, kteri drage vožnje niso vredni, in kar pridobiti skušal. Prosim tedaj, da bi posestniki kme- višega pomena, pa je to, da mlinarski dobiček ostane tijstev drage volje brali in poslušali. Naloga kmetijske obrtnije je v svojih posamesnih v deželi To, si me je potrebno zdelo povedati o razjasnilu delih zelo različna, v celoti pa vendar ni nič druzega pomena in namena kmetijske obrtnosti. Predno pa na kakor to, da se surovi pridelki ali surove snovi kme- posamesne vejice prestopimo, bode gotovo dobro, ako tijstva tako predrugačijo in požlahnijo , da dosežejo pozvedamo, kake okoliščine so k vpeljavi kmetijsk višo in gotov ej šo ceno. Do više cene pa pe- obrtnosti v posamesnih deželah pripomogle, v kacih ljete dve poti kmetijske obrtnosti. Po eni se surove snovi popolnoma predruga-to je, p ožlahn ij o rokah da je ta in kakošni da so ledk Da in sicer tako da Je raz- čijo loček med prvotno surovo snovijo in pa dovršenim iz- a še v tem delkom. kar se cene tiče ne zagazim preobširno razkladanje, bodem le nored in pa 100. tako velik, kakor je velik na kmetijsko obrtnijo našega cesarstva pazljivost obrnil, izbral tište dežele, kjer je kmetijska obrtnija že precej raz vita Kmetijsko obrtnijo nahajamo pred vsem na Ogerskem , kjer so najveća gospodarstva združena s kme-kupčijo sposobnejšo podobo in obliko, a ne stoji že tijsko omiko. Vzrok tukajšnje obrtnije je deloma iskati Po drugi poti dobi surova snov kakor taka le za W • • 1 • V 11 • t 1*1 i • ř V na vrhuncu prave žlahnosti. v omiki, ktera kmetovalca vedno Lahko je tedaj razvideti, da se po prvi poti veči- množit in del take kmetijske surove snovi žlahnijo > ki same na delku naravnost lahniti, deloma je pa tudi sebi skoro nobene kupčijske cene nimajo, na pr. slad- dati prisiljen, ker naganja, pridelk temu pri ne more Zraven velicih gospodarj vsega kakor takeg pro-ahajamo pa korna (cukrena) pesa, krompir pridelan daleč od mest tudi male posestnike, kteri se od velicih že v gospo darstvu samem ločijo; od kmetijske obrtnije se pa tudi za lastno hrano povžije; tako veljá tudi od grozdja itd. pri njih ničesa ne najde, in še toliko ; m druzih večih naselišč, kjer dosti krompirja človeštvo ne, da bi surovo Izdelki prve poti so navadno, posebno kar mizma tiče tako prestrojeni, da nimajo celó nič vza- zadosti imajo se ke- snov velikim gospodarjem přidělovali, ker je ti sami Uiiama ut>v> ^ lonv ^itotiujuui j ua uxuiaju v^viv uxw ra«- jemnega s surovo snovijo, na pr. : sladkor (cuker) proti , spirit proti krompirju. Zivelj tega žlahnjenja je pesi ravno zato tudi tako prestrojiti. Kmetijska obrtnija je toraj, kakor vidimo, le eno-stransko razprostena, in za deželo sploh je le manjšega kemija, kjer ona more stvari pomena Velik razloček nahajamo pa v avstrijskem Polj Po drugi poti obravnane surove snovi ne zgubijo skem (Galiciškem) in Sie skem. Tukaj je skorá da toliko svoje prvotne podobě, ker večidel je izdelek le bi rekel, kmetijska obrtnija domá. Al v kakošnih ro- mehanično očišćena surova snov. Da se sèm ter tjè tudi pri drugi poti kemija vedno pasivno ne drži, na razdelitev obeh poti nima nič vpliva, kah Je 9 Izp bila je tudi tukaj v rokah veliceg po to sestnika, sčasoma je pa prešla po poti najema (v štant zgoraj rekli f da poglavitni razloček je saj v tako rekoč izvršeni izdelek druge poti še smo ze tem, da je su- ci ajanj a) v roke judom, kteri so si, zraven tudi sami žganjarske in druge fabrike sezidali borega kmeta tako stiska in tare , jetih, Jud da se pa rova snov višim krojitvam prve poti. Le sem se smejo nekteri prodajajo lahko svoje pridelke je groza Res 9 9 iz dolgo se prištevati, na priliko: izdelovanje predivonosnih rastlin, vinarstvo, izdelovanje močca ; mlečni izdelki, izdelovanje vsem tem ne morejo izkopati 9 besedo in „vodko" kajt z viti jud jih z še bolj v nove dolg za- 172 motá prav tako f kakor pajk v svetio mrežo vjame rist t muho. Pri tem pa ne trpí samo premoženje; tudi ljud- stališča in je je tudi ta predmet obdelaval bolj iz popularnega stvo hira na dusi in na telesu. kako to ne bilo napake, ki so bije zlasti v ljudskih šolah in so še, šibal blizo tako-le: Sole so glavna stvar vsa- pri tako razvitem pijančevanju, kakor ga tu naha- cemu narodu; ako so šole slabe, tudi narod nič ne jamo t Da se kmetijstvo pri tacih okoliščinah po- veljá. vzdignilo, nemogoče je skoro. Kar se pa v omenjenih jezik govoril Na „eselponk" so ga posadili, kdor je materni do deželah po judih prostému kmetovalcu godi, to pri nas dospeti; zato pa na Slovenskem še vse lahko nastopi, ako se še o i pra- ,musterschiïlerja" ni mogel revček tudi slovenski narod sedí na ,,esel-ponku". (Smeb.) Kako smo se mi učili v šoli in se vem času izdatni koraki ne storé. Gotovo ni težavno, menda zarad ravnopravnosti še zdaj učijo otroci? že tako zadolženega kmeta z lepimi besedami in de- „miza narom oslepiti in ga sčasoma kar na nič spraviti. tisch y riba íisch, kaša brein Da y pusť me zmirom se pa to zgodilo ne bode, treba je že zdaj skrbeti, 1866. leta da se vpelje, česar še pogrešamo: to je, socijalizem ali puške y lass mich sein". (Ogromni smeh.) Prusi nas niso premagali samo zato, da so imeli boljše nego tudi zato, da so se v šolah v maternem zveza bolje omikanih kmetijskih posestnikov jeziku kaj več naučili kakor mi; če tudi se vse učijo s prostim kmetom, v namen napredka v kmetij- v nemškem maternem svojem jeziku, vendar so Česko stvu iz kterega nam izvira kmetijska obrtnija, iz te deželo bolje poznali kot naši ćastniki. OtV U ^ iu AtUl^gC« UWU1 IO V 11 U pa kupčija in pravo blagostanje. Ugovor, da se lep z našim jezikom nikamor po svetu ne pride, je prazen > y da! najlepši izgled služijo nam v tem ob- kajti sveta, kjer se govori jezik slovanski žiru Cehi na Pemskem in Moravském; oni so si s pomočjo socijalizma tako daleč pomagali, da jih kmetij- , je najvec; pa si tudi svoje otroke hočemo izrediti za deželo domačo, da ne bo treba, da naši rojaki s trebuhom za ska štatistika po vsej pravici prvo agrikulturno kruhom po svetu hodijo, tujci pa sedijo na učiteljskih (kmetovalno) ljudstvo Avstrije imenuje. Zarad tega stolicah in celó tak, ki lepo kranjsko deželo „schweine- t — pa nahajamo tudi pri njih blagostanje, in kar je sè land" psuje! (Nevolja.) To ne more tako ostati. Omika blagostanjem zmirom ozko zvezano, tudi pravi ná- je opomin sedanjega Časa, a ta je narodu mogoča le rodni ponos. (Dal. prih.) po njegovem jeziku. Mi hočemo rešiti čast in poštenje svojega slovenskega naroda, in potezati se za svoje. Izobraženemu Slovencu bi se za svojo osebo ne bilo treba potegovati za slovenščino, ker on nemški ravno ki jih je cesar dobro zná kakor vsak nemškutar ljubljanski; al potrdil, nahaja "se ena za naše cesarstvo čisto nova, národová omika se le na poti maternega jezika more do-in ta je ustanovitev obrtnijskih in rokodelskih seči. Za to priporoča govornik sprejem druge résolu- êJ cl _ 1 • Nove postave. * Med mnogimi novimi postavami y sodnij. Te sodnije so namenjene krajem, kjer so fabrike; v te sodnije spadaj o vse pravde, med gospodarji fabrike ali obrtnijstva in pa med njiho-vimi delavci in učenci, ali med delavci samimi in ktere izvirajo iz prepirov zavoljo delà in plače in učnih razmer. Dozdaj so take pravde spadale pod dotično cesarsko gospósko; po tej postavi pa voli gospodar fabrike ali obrtnijstva polovico sodnih mož, polovico pa jih volijo delavci. Kakor ti razsodijo, to veljá. cije , ki je bila soglasno sprejeta. Tretjo točko „napravo slovenskega vseuci- v v sca v Ljubljani" zagovarja dr. Razlag. Želi no so pričakovali taboriti in to še posebno iz kranjsko-loškega okraja njegovi volilci, da slišijo svojega poslanca. In res prikupil se jim je brž po tehtnem svojem govoru; radostni so ga poslušali, ki je govoril blizo tako-le: Dragi rojaki! rojen na magjarskej, ne kakor so Ta postava je pô neki francoski posneta (conseils nemškutarji raztrosili, na hrvaškej meji, posestnik na de Pruďhommes. — Ali bode ta tuj a sadi ka za avstrijske razmere kaj prida, bode sku snja učila. * Da bojo naši bralci poznali bistvo nove postave ) Dolenskem, in zdaj tudi Vaš poslanec izvoljen v Kranji, pozdravljam Vas! Sam kmet in sin poštenih kmečkih sem bil veliko let v visokih šolah, sem ostal za ljudske šole, ktero je, vkljub ugovorom Polja-kov, Slovencev in Tirolcev, ki so naposled zbornico zapustili, dunajski nemški zbor sklenil, podamo jim drugi pot važnejše stvari iz te postave. Ta postava, pri kteri si je državni zbor prilastil mnogo odločeb, ktere materi Slavi, ko ze imam kakor vidite starišev, z vest svoji sive lase in jej ostanem zvest do hladnega groba! Ce hoče Slovenec svojega sina na visoke sole poslati, mora ga y spadajo v oblast deželnim zborom, bila bi sicer gotovo prav dobra, ako bi bile 3 reči na svetu drugače daleč v mesto poslati, v Gradec ali na Dunaj mu stroški veliki; to bi pa vsakemu lože bilo tù v Ljubljani takih y kjer Y I ce so šol imeli, kjer ce nej sim zivezem , ^ w ^»uu gimnazijskih študijah, in ne pokvaril bi se marsikter mládenec. Pa tudi zgodovina nam dokazuje, da imamo pravico tirjati vseučilišče. Že pod Napoleonom I. smo imeli v Ljubljani dva razreda medicine poleg bogo- prebil bi lahko z domaćim kakor je to sploh navadno pri kakor so dandanes, namreč ako bi otroci bili že od- raščena mladina za take in toliko podukov sposobna y ako bi 2) ljudski učitelji imeli novim svojim na- logam primerno plačo, in ako bi 3) občine imele kje vzeti dohodkov za šole po novi osnovi. Pri novih vpe-ljavah ni zadosti zibati se v lepih idejah in stegati rok po zvezdah, ki so nam vendar predeleč, da bi jih na Leta 1848., tistikrat ko se je vse gibalo in slovja. tudi Slovenci niso spali govalo društvo ,,Slovenija". Tudi ministerstvo na Du- se je posebno za to pote- zemljo potegnili. naji je leta 1848. v razpisu 22. septembra št. 5438 iz- reklo važnost vseučilišča v Ljubljani za slovenske pokrajine ter obljubilo, da se bode tudi zadostilo \arodne »tvari tej potrebi. Le za tačas pa je z ministerskim razpi- som od 5. oktobra 1848 št. 6230 naročeno bilo r faboi na Vižraarjih. ni učita bilo mogoče vseh šol na enkrat ustanoviti naj ker se že (Konec.) dva pravoslavna predmeta: državljanski in ka ki zakonik in še zdaj V • ' Z1V1 dr. Lehman y ki Dr. Valentin Zarnik, od taboritov radostno po- tačas prav dobro slovenski podučeval y zdravljan, je zagovarjal drugo resolucijo, namreč vpe- je že Možg Je pa umrl Ce tedaj že pred 20 leti mogoče bilo ljavo slovenskega jezika v šole. Dr. Zarnik, slovenski podučevati v viših šolah, koliko lože bo to kakor v pisavi, tako tudi v govorih taborskih humo- mogoče danes Omika je geslo današnjega časa sploh 173 Tudi mi Slovenci nočemo zaostati, ampak skrbeti za svoj zarod, da ne bode tak revež, kakor so bili predniki naši, temveč da bode slaven in srečen na tem in unem svetu. Vsaka dežela ima svoje posebnosti, toraj tudi naša slovenska. Mi potrebujemo slovenske duhovnike, slovenske zdravnike, slovenske učenike in slovenske pravnike, da se resnično vpelje in tudi zvrši ravnopravnost. Vsaki dan se nam ugovarja, da slovenski jezik ni še dosti opiljen za visoke šole, da nimamo dosti iz-razov za to in uno stvar, kar večidel izvira iz nevednosti, še večkrat pa iz zlobnosti. Vsi ti ljudje ne vejo, kako bogat je naš jezik; ne vejo, da že imamo nektere bogoslovne, prirodoslovne bukve; da imamo že 16 let imenoslovje pravoslovno in politično, državljanski in kazenski zakonik. V Ljubljani je že knjižnica in muzej. Pa tudi učenikov imamo dovelj. Profesor Kranjc je na Erdeljskem, drugih učenih veljakov imamo na Hrvaškem in drugod, ti naj se pokličejo domu. Drugih še priraste, ker nas je Bog obdari! s prebrisano glavo, kakor že naš neumrli Vodnik poje in ako se nam narodni napredek ne ustavlja, tedaj ne bomo zaostali za drugimi narodi. Vsak narod ima pravico do sol, toraj mora tudi cesarstvo skrbeti za pripomočke na državne stroške. Obiskovalcev za slovensko vseučilišče gotovo ne bode manjkalo iz vseh slovenskih pokrajin, ker se v Zagrebu ne morejo za nas izučiti, kajti tam veljajo druge postave in se tudi druge učé. Posebno z .obzirom na Dalmatince, ki so prej v Paduo hodili, bilo bi kaj koristno slovensko vseučilišče v srcu Slovenije — v Ljubljani. Tudi pri drugih narodih pride ll/2.niili-jona ljudi — kolikor je tudi nas Slovencev — na eno vseučilišče in z ozirom na Dalmatince bi tukaj skoro bilo za dva milijona ljudi, ker od južnega konca Dalmacije do Gradca ni vseučilišča. Vsi omikani narodi imajo svoja vseučilišča, toraj tudi mi imamo pravico do njih. Do zdaj smo pošiljali svoje sinove na tuje, ki so se večidel brez pomoci od doma s podučevanjem vzdržali, koliko se jih je pa pogubilo in koliko se jih je tuj stva navzelo, da so vse domače pozabili ter nazaj se vrnivši divjali zoper lastno kri! — Na koncu razlaga, da je naš jezik sposoben za podučevanje vseh viših predmetov, ali taki vzroki niso našim nemšku-tarjem jasni, naj bodo še tako naravni; ker pa ti ljudje pametno govoriti nočejo in ne morejo, se lažejo in kvan-tajo, da hočemo nemški jezik iztrebiti, da, celó Nemce pozobati, za kar pa nimamo niti zob niti želje. (Smeh.) Priporočam toraj, da soglasno sprejmete sklep: „Na Vižmarskem taboru zbrani slovenski narod zahteva, naj se brž ko brž ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani". — Globoko je segel govor poslušalcenj .vsem v srce, in kakor prej šnj e resolucije bila je tudi ta enoglasno sprejeta. Gosp. Josip Noli stopi potem na oder, z veselími živio-klici sprejet, in zagovarja 4. točko programa blizo tako-le: Vpelj a va slovenskega jezika v uradnije ali kancelije, to je stvar, o kteri bi prav za prav ne bilo treba Več govoriti. Povsod na svetu je tako, da v vsaki deželi veljá v^ kancelijah tisti jezik, ki ga govori ljudstvo v deželi. Clovek bi mislil, da pri nas ne more biti drugače. Pa je vendar! Al to je narobe svet. Cesarske postave nam daj ej o pravice, da tirjamo slovenske dopise. Cesarski služabniki sami morajo prvi postave spošjovati in nam pisati v domačem slovenskem jeziku. Ce to tirjamo, nismo no-beni puntarji, ampak držimo se le postave in zahtevamo le to, kar je pravično. Posebno vi slovenski župani, ki so vam izročene cele soseske, posebno vi glejte na to, da se spolnujejo cesarske postave o tem, da se slovenskim ljudem piše po slovenski. Koliko nepotrebnih hoj ima človek časi zavoljo nemškega dopisa, ki ga v celi vasi nobeden ne razume (Klici: včasih še v celi fari ne), od Poncija do Pilata mora okoli tekati in pri tem dostikrat pravi čas zamudi in še na škodo pride. In koliko se po nepotrebnem podplatov strga! Ako bi vse tako brez vse potrebe strgane podplate na kup znosil, gotovo bi se lahko napravile tri Šmarne gore. (Velika veselost med ljudstvom.) Treba tedaj, da se nam dá, kar je naše po pravici! Naš jezik ne sme več biti ponižni colnar za vratmi, nemščina pa ošabni farizej pred vélikim oltarjem. Pravijo sicer nekteri, da ljudstvo ne razume slovenščine, kakor se piše. Jaz pa omenim le dražbe sv. Mohora, ki ima čez 15.000 udov, ki sprejemajo vsako leto veliko slovenskih bukev. Kdo neki bere te bukve? Ali jih ne bere prav tisto ljudstvo, od kterega pravijo nasprotniki, da jih ne razume. Ta je tedaj tudi prazna. — Pri glasovanji je bila tudi ta resolucija enoglasno sprejeta. Poslednjo točko: osnovo pomoćnih družeb v podporo kmetij stvu in obrtnijstvu in napravo deželne zavarovalnice zoper škodo ognja zagovarja dr. E. Costa v prav prepričalnem govoru; tudi ploha ni motila poslušalcev. Jedro govora njegovega bilo je to-le: Kakor na duševnem polju, ravno tako nam je pa tudi na materijalnom polju dandanes združenega delovanja silno treba. Mnogo nalog nas čaka, izmed kterih hočem danes le dve imenovati. Dobro znano Vam je, kako težko težko gré sèm ter^tjè kmetom, posestnikom in obrtnikom za denar. Ce je slaba letina, ali ako je treba izplačati brate in sestre iz zapuščine oče-tove, — večkrat si tudi přemožen gruntar ne vé pomagati. Mi imamo sicer zavod, kteri ima namen, podpirati kmetovalca v takih zadregah, namreč ljubljansko hranilnico. Ali ona ne zadostuje vsem potřebám, in posebno ne zadostuje majhnim posojilom in posojilom na kratek Čas. Pripeti se dostikrat, da posestnik potřebuje 20, 40, 60 ali 80 gold. Ako je daleč od Ljubljane, gotovo se mu ne splača, za tak majhen kapital trikrat, štirikrat k ljubljanski hranilnici romati, in sploh so pri takih nizkih posojilih stroški preveliki. Kmetijska družba je že pred deset leti to reč v pretres vzela in hranilnico naprosila, naj postavi po celi deželi agente, kakor jih imajo zavarovalnice ali asekuracije, ki bi potem lahko posredniki bili med ljudstvom in hranilnico; al ta nasvet ni bil sprejet, in toraj je ostalo vse pri starem. Pomagaj mo si tedaj sami in sicer po izgledu Cehov, ki imajo že mnogo kmetijskih založnic ali kmetijskih vzajemnih pomočnih kas. Za obrtnike imamo tako društvo v Ljubljani pod vodstvom občno spoštovanega gosp. Jan. Horaka, ktero že 15 let podpira ljubljanske rokodelce, in jim je pomagalo tudi v najtežavniših časih. Vsaka kmetijska občina naj si napravi tako kmetijsko pomočno kaso. Ni mogoče danes na tanko popisati, kako se tako društvo osnuje. Radostni pa bomo dali vsaki občini dotične nasvete, ako jih zahteva. Na kratko naj le to omenim, da taka družba si pridobi potreben kapital iz mesečnih doneskov svojih družbenikov, in iz posojil, ki jih dobi društvo od drugod proti temu, da se vsi družabniki vzajemno ali solidarno za-nj zavežejo. Iz tega denarja dobi potem vsak ud društva po potrebi in varnosti veče ali manjše posojilo na tri mesece, pol leta, ali tudi delj časa. Taka društva bi bila gotovo jako koristna in bi pomagala marsikteremu kmetovalcu, ki pride po kaki nesreći v stisko. Še drugo stvar hočem na kratko omeniti, namreč lastno deželno zavarovalnico ali asekuracijo. Kako potrebno je zavarovanje zoper ogenj — to se vidi iz vsakdanje skušnje. Kakošna nesreča, če pogori cela vas, in sta le eden ali dva zavarovana, ali celó nobeden. 174 V ta namen imamo mnogo agentov ali oskrbnikov tujih zavarovalnic v svoji deželi. Ti vlečejo vsako leto veliko denarja iz dežele, in vnanji deležniki ali akcijo-narji se bogatijo. Ves ta denar bi lahko v deželi ostal, ako bi osnovali lastno deželno zavarovalnico, in ko bi vsak posestnik primoran bil pristopiti tej deželni napravi. To se pa lahko doseže, ako slavna vlada privoli, da po potu deželne postave se napravi taka posilna deželna zavarovalnica, in stroški bi bili prav nizki, ako bi se dotično plačilo nabiralo ob enem z davki. V tem smislu bi bila na enkrat vsa posestva zavarovana, in za tavžent goldinarjev zavarovane vrednosti bi se po taki osnovi vsako leto plaćalo le malo krajcarjev. Tako tedaj skrbimo tudi za materijalni svoj blago-stan; spoznaje, da le tedaj bode naš narod prav srečen in veljaven, kadar imamo bolj premožne kmete in rokodelce. Do tega pomagajmo si sami, in Bog nam bo pomagal. Glasovanje je kazalo enoglasni sprejem te resolucije. In tako je bil taborov program pri kraji. Ko se dr. pl. Pre mers tein, notar v Tminu, v imenu ondašnjih Slovencev srčno pozdravlja tabor, poprime konečno besedo predsednik dr. Jan. Bleiweis; zahva-luje se ces. komisarju za vljudno pričujocnost njegovo, in vsem taboritom, ki so došli iz vseh okrajin slovenskih in sosedne hrvaške in so vkljub neugodnemu vremenu nepremakljivi ostali na taborišču ter se navdušeno udeleževali razprav, sicer pa se vêdli tako mirno in v tako lepem redu, da se vsi moremo ponosno vrniti na svoj dom, dodavši 6 taborom slovenskim novega ve- likanskega. Pred razhodom taboritov bila je še mila svečanost. Gospodičine ljubljanske so s krasnimi narodnimi trakovi, venci in svetinjami vencale zastave predragih gostov. Pred venčanjem pa je gospodičina Ema Tomanova z lepim govorom navdušila krdelce tù zbra-nih zastavničarjev. Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. tem doverši knez dvomljivo ; Gleda ga nekako sivo Medju tem molčé labud, Zadnič tak izreče čut: „De se sreče ne oskubiš, Pazno tehtaj, pred ko snubiš, Včasih zakon da gorjé, Zmirej gladko tud ne gré. Priročena pa ženica Ni postarna rokovica, De bi kar za pas jo djal Ter si urno drugo zbral. Tak tedaj premisli umno, Derži pravde se pogumno Zadnič de, ko stekel pes, Te ne zgrabi britki kes." Knez na to: „Ja tako menim Doba je de se oženim, Sim pretehtal sem ter tje, Končno sodim, čas de je. Za carevno, ne še znano > i t > f Serce moje tak je vžgano De do nje, ne vedši kam Križem sveta šel bi sam". Tica je odgovorila: „Iti daljeČ — — ni ti sila Bliz ti je osoda vsa Ženska tista i 9 glej sim ja T« To končavši h kraju avigne lz vodé se hipno dvigne, Gre v germovja gosti kraj, Pride kneginja nazaj. Na povoju černolasnim Bliska luna z oblam krasnim, Na obocnim čelu spred Sveti zvezd se trikrat pet. Veličanska nje postava Bistri serni slično plava i Sladké mfonij kras y Je besede njene glas. Tog jo gleda, tog in često Knez Gvidon sedaj nevesto Pravlica. (Dalje in konec.) Na nje usta per vi vkus Bil je sercu oj ster brus. K materi jo pelje urno, PokleknivŠi reče burno: „Glejte, mamka, sim si zbral Tej besedo, serce dal. > Ta mi bo, nobena druga ; Slava > raj i ponos, supruga 9 Meni sreča, tebi hčer t Vsim veselje v enomér. De živimo zmir veseli » Nama blagoslov podeli, Mati de posveti vse, Kar ljubav sklenila je. Se prikloni par pokorni Kip ta prime čudotvorni, Nad nju glavi ga verti, Solz potok se ji cedí. > » 9 9 Jih ljubezni zagotovi: Bog vaj' krepko blagoslovi Vama v žitju sreče daj In po smerti sveti raj Knez predolgo ne mudi se, Večer isti poroci se In se vede kakor gré; Sina sta si svesta že. Po valovju veter piha, Derzni barki jadra viha. Ta leti postojne let, Komaj sledi jo pogled. S puham silnim, zmirej večim, Proti ostrovu stermečim Se poganja vihri v bran, Nagloma zderčí v pristan. Knez povabi nezamudno Vse mornarje v grad priljudno, Jim omisli tak obed, Kakor nikdar še popred» Ko je družba skupej zbrana, Knez popraša kapitana, Kje domá so, kam gredó 9 Kak je tu, al tam bilo? Ta odgovor so mu dali > vso smo preveslali > Zemljo Zlo različen terg je naš, Geslo: Kupim, kar prodaš! Stekla zdaj nam dana doba V dnar spremenjena vsa roba Mislimo, verniti de f 9 9 je Nam posledna ura Mimo ostrova Buj ana, V carstvo slavniga Saltana Nam grozi še dolga pot, Polna truda, polna zmot. Iztok ima svoje zmede, Se vreteno tud zapřede, Al nezgoda pride v dir, Sreče nam je treba zmir Rece knez: „Prijazna Bodi vašim trudu mezda Spremi do Saltana vas Ohranite v sercu nas. Spomnite mi scer cesarja Tistih krajev gospodaij De obiše naš otok, Prej ko steče vgodni rok. V sklepa žar sim večkrat pihal Včasi upal zvezda 9 9 9 9 včasi zdihal Vidim zdaj de zdih in up Se mu zdita dober kup. Žplja scer, ta ga je gnala Vender hoj a zmir zastala, Zdaj pa rečem in na glas De je priti zadni čas". Vbarkajo se urno gosti Knezu pak je truda dosti, On ne hodi k morju več Mika ga 9 9 9 vsa druga rec. Mimo ostrova Buj ana V carstvo slavniga Saltana Plava barka, rahli hlad Križem piha spred in zad. Se pokaze zdaj dežela, Suho! suho! iz veršela 175 Žadoní veselo krog, Poterdí to straža v rog. Veter puha, drega, goni, Barka se na breg nasloni Jenj tak z valovjem bor Hajdi! vsi mornarji v dvor Tam sedí na tronu slavnim Zlata čistiga sijavnim, Z dvorskim bleškám ves obdan > Tugo v sercu » car Saltan Moč je scer izraz telesa Čmerno bliskata očesa Sercu de pokoja i y tem Manjka, je ocitno vsem. Levo pazi zvita tkavka, Desno kuhnje opravljavka, V sredi, zmir za zmede vnet Babarihe redki cvet. Preže niso opustile } 7 9 Stiročesnim, kot so bile Zvest ostal je radoved, V smislu celim tih besed. Car Saltan gostuje dično Vso gospodo, in prilično, Ko dovolj en bil je vsak, Poglavarju reče tak: Vam prospeh gospoda bodi Al ste dolgo že na vodi? Je za morjem dokaj zmot, Al kaj čudniga ondot? » dali To v odgovor so mu Sveta smo dovolj spoznali, Tud po druzih zemljah je Jasno, cvetno, gladko vse. Čudo nar bolj imenitno Pa zagleda se očitno , Obernivši se v zahod, Sred kipečih morskih vod. Tam otok leži prekrasen, Grad na njemu slave glasen Cerkev poln, poslopij, Vse je zlato, kras in bliš. } his Blizo knežke hiše 7 vedi 7 7 dvora v sredi 7 7 7 7 Rase jelka Je pod njo kristalni dom Veverca živahna v njom. ZverČe krotko to in čudno Zmir veselo, šalno, budno Zgrizene tam noč in dan Lešnike dervi na stran. Delo nikdar ne premine Suho zlato so lupine Jedra pak opal, rubin, Kalcedon, in turmalin. Zverče noč in dan se straži Plod pobira, kletka snaži Tako raste zlat na zlat Knezu v enomer zaklad. 7 7 7 7 Čudo to pa ni samotno, De ne vrine kdo pohotno Na medeni se otok, Dal je stražo mili Bog. Burno se valovje dvigne, Vre, kipi, na kviško švigne Hujši, hujši buta v breg Sem ter tje slapovja beg. Proti suhim se oberne T Čez pušobne kraje zverne 7 Njive 7 trate ? gojzd > m log So poplava krog in krog. Zdaj nakrat ko blisk oblakov Tri in trideset junakov Neprieakan strašni vhod Iz kipecih plane vod. Cversti vsi so velikani 7 Bojnih želj, poguma vžgani 7 7 Zmag si svesti, slavni kor Vodja jim je Černomor. Ak se ves ta svet obhodi, Cena vsih armad presodi, Naj del bo se čverst in jak Tode tim ne bo enak. Ženo take gizde dične, Celi svet de nema slične, Je pridjal si knez Gvidon, Ker i v tem je zurjen on. Na prestolu ni se bila, Krone nikdar še nosila, Ženska takih prednosti, Te milotě, teh moči. Pervikrat ki jo zagleda, Kakor čmelj al osa meda, Se je prime, nikdar vec Ne potegne misli preč. 7 7 Je po dnevi soncu slična, Bolj ko zvezde v noči dična Vso blešobo , blisk in tresk Zatemni v kresnični lesk. Njenih las bogate kite, Umno v krasne vence zvite Skup derží blešeč, jeklén, Diamantov poln greben; Sipu lune scer oblika, 7 7 Tode lepši, soncu slika, Je na Čelu zgorni krog Zvezd sedmerih zal oblog Vsi povabljeni smo bili Dobro jedli, bolji pili, 7 Zadnič volje zlate vse, Mlad in star, plesalo je. Po spodobni smo zahvali Se potem na pot podali, Rekel nam je knez Gvidon 7 Posij de ti svoj poklon Zraven pak ti to le reče: „Njega živo v serce pece, Ker ne spelješ, kar si djal In na to besedo dalu. Ko je to se tak izreklo Je Saltana tudi speklo, On na mah povelje dá, Bark de naj se napeljá. Babariha, štren motavka, Kuharca in zvita tkavka, Upajo de mem gredoč Se ovreti vse bo moč. Car pa bil je volje slabe Ter zavpije: Tiho babe! 7 7 Al sim dete 7 al sim car 7 Kdo je tukej gospodar? Znajte, čas je, koj se grede Poberite svoje zmede! To izrekši zaceptá, Vsak razume, zdaj veljá. 7 Glavo dvigne bolj visoko, Mizo dregne s krepko roko 7 Von iz izbe 7 z durmi hlop! Vsim se zdi, je sprožil top. Gnan po sili radoveda Knez Gvidon na morje gleda Se razloci vsaka stvar, Krog in krog molči vihar. Voda gibca ni kazala, Kip neskončniga zerkala Morje zdi se, ves obod Novi svet spijočih vod. Iz lazurnih delj priplava Krasna barka, Bogu slava Dvombe ni, o srečni dan, Tam se bliža car Saltan! Vidši morja perve proge Plane knez Gvidon na noge Slast, veselje, vuga zgol Berž po stopnici navzdol. 7 77 Mati, vpije, oj matuška, Supruga, priserčna duška, Oče moj se bližajo, Skor že tik preluke so". Bolj in bolj primika ladja Zreti kaj Gvidon se nadja > 9 7 9 9 7 7 7 7 Prime bistri teleskop Želja skor zaprè mu sop. On na barko gleda pazno Zgorej vidi, de ni prazno, Koj Saltana tam spozná Vpert ki deljevid imá. Tetki stale ste na strani Gledale otok neznani Babariha starši vmes Ne oberne proč oces. Oglasijo se zvonovi Isti čas grome topovi, Pride že nasprot Gvidon Serčen pervi je poklon. Ter Saltana z Babariho Tetkama in družbo tiho, Bivši vsikdej spred in zad, Knez prijazno spremi v grad. Vhodné koj visoke vrata, Svitle clo srebrá in zlata Pričaj o, de bo krasot Vidio se nebrojno not. Tri in trideset junakov Zatemnivših blisk oblakov Velikani v zlatu cio Glavna knežka straža so; Vsi Herkuli bi dnes se zdeli, Silovito hrabri kor 7 9 7 visoki, ravni, smeli 9 9 7 7 Vodja jim je Černomor. Na dvorišu pak širokim, Pod drevesam ne visokim Vidij o kristalni dom, Veverco živahno v njom. Zverče to veselo, čudno, Nikdar mirno, nikdar trudno Lešnike razjeda v takt, Zerno vsako je smaragd; Tudi drugi kamni dragi, Diamanti, oniks blagi, Krizolit, opal, ahát, Kalcedon, beríl, granát; 7 7 Kamnje drago hrani v meške Druge dragotine težke, De ji pridejo spod nog, Brizga po dvorišu krog. Vse lupine, vsi olupi, So zlato, visoki kupi Te zaveržbe krog ležé In dvoriše razsvetlé. 7 170 Zdaj na mah odpró se vrata Jagod bisernih in zlata Vsa leskeča, svitla vsa, Se prikaže kneginja. Na povoju černolasnim Sveti luna z oblam krasnim , Ob obočnim čelu spred. Bliska zvezd se trikrat pet. VeliČanska nje postava Bistri serni slično plava, Sladké simfonije kras Je besede njene glas. Pelje pa pod pazho eno Lepo, tode starši De je mila svekervá, Zgodba nam spoznati dá. Car osupnjen gleda pazno, Vmah razume zmedbo razno On zavpije hrupa vmes: ženo y > 5) Al so sanje > al je resi t" ne more več izreci Kar Jamejo mu solze teči, On objame ženo nem, Sina tud spozná potem. Slavi, dici zlo nevesto, y y y Hvali narod, hvali mesto K mizi vsi potem gredó Krogoma se vsedejo. Aj ! je bila to pojedná, Bogatije take vredna, Vse vladarje stre obiip Prej ko sprav'jo tako skup. Zlobni sestri z Babariho Splazite se tiho, tiho Prej ko je mogoče preč, Ni jih bilo v družbi več. Kakor vedle, kakor znale y y y y So po kotih se skrivale • v ise car i sam Vse jih V šupi najdejo jih tam. Govorile so resnico, Prispoznale vso krivico, Rahliga je čuta car, Tode proč jih pošlje kar. Te prigodbe skupno djanje, Boste rekli, so le sanje Nu! y Čeravno vse ni res y Zernja je nekoljko vmes. Komaj h koncu družba zbrana Vleče v postljo car-Saltana, On nabasan bil je tak, Stírih noscov stoče vsak. Jez o slavni ti pojedni Sim se hrani vklanjal sledni Jedel zlo sim y y bolj še pil y In na stran ne kaplje zlil. y * knjigi Slovensko slovstvo. Računica za male realke i za samouke je imé rojak gosp. Ivan Tušek po nalogu Iz Postoj obletnice njene „beseda" v nedelj ( V čitalnici nasi) bode v spomin dne rožnika t ktero Je naš kr. hrvaškega namestnistva spisal za hrvaške realke. rokah imamo že prvi del, drugi je še v tiskarni. Da se ta knjiga smé na stran postavljati dotičnim nemškim, to pričajo vladni presojevalci, ki so jo potrdili. Glavne misli, ki nas to zvečer ob tiških fantov „Slovanska reč" uri po sledečem programu Zbor kme samospev „Mojemu čolniču' OûvnU . Pv -4- ^ 1--I ~ . /? _1__1!» y i y sem in 5 y slavnostní govor; deklamacija „Slovenka 5. tombola zbor kmetiških fantov „Slovencev dom" glediščina igra „Županova Micika' Vstop pisaje sprehajajo, so te-le: Veseli nas y da se naši rojaki do naroda, med kterim živé, vrlo obnašajo in njegovega narečja tako naučé, tako nina za čitalnične ude 15 kr., za neude 30 kr veselici vabi uljudno o db K tej da so Iz Kamnika. Mnogozaželjeni dan, dan sloves kos ondašnjim domaćinom; žalibog, da od naših uči- nega odpora naše narodne čitalnice je bil 30. dan me- pnšlih izmed Nemcev, tega ne moremo reči, seca teljev marveč sèm ter tjè še celó čujemo da nas LI ICI IJC OC lyciu VUJCUiU , U(« li«0 jôZlk v«uuuu vttiuv/oijo OUUÛUC IčtlLllVJUiC V liUStLlllVU V Cl lllOl, čujejo. — Veseli nas, da naš rojak sosednemu narodu ktere kinč je vsacemu tujcu zaznamoval kraj sloves-spisuje šolske knjige; a še bolj bi nas veselilo, da bi nosti. . Ze zjutraj začeli so dohajati gosti iz Ljubljane in druzih krajev. Veselja in radosti je igralo srce rodoljubu videti, kako navdušeno so se sprejemali in po y zani- maj a Odločene so bile za to slovesnost prav okusno. okinčane sobane čitalničine v Hostnikovej hiši jih spisoval svojemu narodu, kar bi gotovo rad, ker je realki, a dobil pred tremi leti službe prosil pri naši je drugi, ki se ne more ponašasi niti s tem, da je že zdravljali naši gostje povsod. Posebno pa so si priza- spisal ktero knjigo niti s tem, da bi umel naš jezik, devali rodoljubi v bližnjem trgu Mengšu, povekšati našo Ta knjižica nam je tudi dokaz, da imamo sposobnih svečanost. Kinčala sta dva krasna velika slavoloka eden domačih učiteljev, ali raztreseni so po drugih deželah; z napisom: Bog živi Slovenijo, in mnoero mlajev z za- je pa tudi porok, da kmalu dobimo izvrstne šolske stavami v narodnih barvah, na kterih enem je vihralo knjige , ako dosežemo to, da se bode v naših gimna- posebno velika zastava, naznanjoča dalječ na okrog zijah in realkah učilo v domačem jeziku; tudi je po- probud prebivalcev še ne starega trga mengiškega. vili! Zi- Doneli so gostom v Čast možnarji in naznanjali kazan pot, po kteri se dobé šolske knjige, ako je vladi v resnici mar za-nje. Poslednjic je dokaz, da mora naj- dalječ prihod narodnjakov. Ob polu osmih bila je pro-prej biti postava, in še le potem se spisujejo šolske storna dvorana, v kterej je napravljen tudi oder za gle-knjige. In res nikjer na svetu ne najdemo Šolskih dališke predstave, polna lepega spola — Slava mu knjig brez šole, v kteri bi se imele rabiti ------ Dež- m manovci drugače mislijo, in tudi to samo takrat, kedar • V^ .. « • % T t na- gré za postavo, ktero nam ne privoščijo. Naj to mali prostorček so mogli moški gostje svoj imenovati. Vse je pazilo na začetek in ko je gospodičina Podrekarjeva končala svoj slovesnosti primerjen go- videlo se je, da je vsem globoko v srce segal vor znanilo sklenemo z vprašanjem do naših gimnazijalnih in realnih učiteljev: kedaj nam kdo izmed njih spiše kakor je tudi iz srca přišel. Potem seje vršil program, slovensko računico za gimnazije in realke? Prosimo kterega izvrstno izpeljavo je občinstvo z dobro- in živio- odgovora. Iz Koroškega Dopisi klici slavilo. Posebno zanimala pa je igra „Filozof" kterej z dobro vestjo lahko trdim, y V da Je bila izvrstno da zopet poprašujej bo (Oklic.) Nekteri dvomij ; drug letos na Koroškem tabor ali Vsem skup se toraj naznanja, da zaradi nekte- izpeljana in gotovo je čitalnica naša lahko ponosna šteje med svoje tudi gospó Jegličevo in gospodičino Janežičevo, kteri ste pokazali, da imate moč v sebi naše veselice y zanimati z dramatičnimi představami. ri h okoliščin in vedno nestanovitnega vremena do sedaj dokončani besedi^ se je začelo plesati in še napraviti ga ni bilo mogoče. Vendar pa podpisaui uuuur j----— x«««.. — » —- , — &----- • nj potrebne priprave jmuje, in ga misli ^septembra brei? spominu ostalo obhajanje odpora kamniške proti odbor jutru so se razšli obiskovalci, kterim bo gotovo v do- či- meseca okoli malega Sm oklicati. Ce bo mo- talnice. goče y pravil se bode eden na spodnjem, drugi na Vižmarje 27. maja. (Zahvala.) Kaj čudne in ža zgornjem Koroškem. Zato se prosi, da naj tudi drugi lostne reči so se godile o izleti ljubljanskih turnarjev domorodci za oni čas ljudstvo pripravljajo. na Jančji hrib preteklo kvaterno nedeljo, da more vsa- 1 Osnovalni odbor. kega rodoljuba srce boleti. Poglejte na naš Vižmarski 177 tabor, kjer je bilo na stotine vozov, pa tisoč in tisoč dne t. m. na Jančjem hribu in v Vevčah zgodilo ct ljudi kupaj ; mur storj biloH želo pa je ni bilo ne najmanjše krivice niko še navadnih fantinovskih bojev ta čas ni grje napadali in psovali dr. Bleiweisa in dr. Costo jejo za njim vsi „ Govori se, da so turnarji z orožjem šli na de Tagblattovci" t in ne vedó , kako bi . ki govori se to in še mnogo druzeg Í/CIU, - gKTVKJ II O Vy IV iu. wuv^v v*«. uuujj« , m. UI OJ 1VUI je tOU&J V510U LC11 pisarjj |JU IžAUUTU V Stí men ni o turnarjih pisati, saj še Ježice nismo pozabili, kar je ljubljanske turnarje omenjeni dan zadelo na- sta taboru predsedovala. Ker je tedaj vsled teh pisarij po taboru vse prišlo 9 ampak bora 9 da zahvaliti se hočem vsem gostom našega ta- glejmo malo nazaj, kaj je isti vas Je v tako Tagblatt" prišlo in ste se tako lep vedli ugodne m vremenu toliko dni pisal o vižmarskem taboru. „Mirni gledalci 7 da nikdo nima ne žal besedice govoriti 9 vendar, kakor iz časnikov slišimo, taboritov v popisu od 18. dne t. m. so nasteli ^popřed 14 pravi većemu 8.000 tako velikanskega tabora v se ni bilo Zato ravno vec ko polovica je bilo samih žensk in otrok. Ve- smo snimani, da je bilo ljudi kakor listja in trave, in Govori taborski so se razdoneli brez vidnega vspeha. čina zbranih jih Še slišala ni. Množica je stala brez * - a A * - A A ^ _ _ ______fl HH vendar ne najmanjše napake! Ce turnarji potrebujejo čutila in živio-klic in plosk prihajal je le od posamesnih žandarjev in soldatov, vsega tega na našem Vižmar- kriconov. Dr. Costov govor se ni čisto ko so domů odliajali skem taboru treba m mmm m^m ni bilo; še prepovedali smo nic jim da obrazih taboritov brala přijel. nimajo hoditi, bomo že sami za lep red in mir skrbeli. Zato hvala Vižmarskemu taboru Jože Planinšek ljubi Na ne- Iz Ljublj Za p o v z d i g 7 župan ej 1/1// w-vwť U\ajkj\J i vvuu , rov oy LLUUlUi UU/IIUJ UM y uru Li U, SV JG UV zadovoljnost in pa čut, da niso našli, Česar so priča kovali. Gosposki ni bilo treba za red nobenih posebnih priprav delati, m res tudi nobene nerednosti ni bilou. na Kranjskem je si. ministerstvo kmetijstva za 186y. leto po taboru v „Tagblatt-u", Tako seje očitno pisalo pred 14 dnevi brž a danes je vsega tabor kmetijski družbi izročilo iz državne kase 5000 gold., kriv!! — Ali ni to gola sleparija? Kje je poštenje? in sicer proti temu, da za premije za govejo živino Temu dodamo pa še drugo vprašanje. Je bil tudi ostane isti znesek kakor je bil zdaj 9 za kupo vanj dobrih bikov za pleme pa se obrne več denarj lanskih turnarji v Sentvidu, na Ježici in v Vevčah in predlanskih homatij, ki so jih doživeli Ostalih prošinj družbe kmetijske ni še rešilo si. mini- kriv? Takrat taborov še bilo 9 tudi tabor sterstvo, pa iz tega, kar je spet do voliti blago volilo na n i. Mar „Tagblatt" misli ' ----- V,w »V 1.1 A. lUIOlt, da se je p o z a b i I o to, kar se je godilo v p r ej š nj i h prid živinoreji, se upati sme, da bodo pomočki tudi za časih, predno je nova ustava dala narodom vsem pra-druge razdelke kmetijstva izdatni. * . _ _ Bralci naši že vedó, da dežela kranjska iz dr žavnega zaklada dobi 700.000 gold, za povraéil vico taborovanja? Kakor 6 druzih taborov na Sloven- lnega premoženj ki JeJ Je bilo ekdaj vzeto skem, je tudi tabor vižmarski bil naprava postavna; dotična gosposka ga je dovolila; dovolila je tudi vseh ----~ O--1----— O- J ~ predlogov, ki so bili večidel (zedinjenje Slovencev kr. denarstveno ministerstvo je unidan pisalo dežel- vpeljava narodnega jezika v šole in v uradnije) nemu odboru, naj pové, v kolikoršnih zneskih želi li g a ci je imeti, s kterimi se bode plačalo onih 700.000 T 9 prav Go- goldinarjev ob tišti, kakor na 6 druzih taborih na Štajarskem riškem in Kranjskem, in cesarski komisar, ki je bil po ni (Naznanilo svilorejcem.') Ta mesec se bojo rezovale murbe na vrtu kmetijske družbe v Ljublj; od kakih 50 do 80 dvajsetletnih murb se bo prodalo je tabor vsega křiv! postavi pričujoč, da ustavi vsak nepristojen govor 7 in ni dal nobenemu govorniku nikakoršnega opomina ocital ne najmanjšega nereda. In vkljub vsemu temu listj iz tega vrta; kdor ga želi kupiti 9 naj se ogla pri meni S o 1 m a j Ravno tako logične skoke delà „Tagblatt" in drugi v Ljublj Gosp dr. Tom je včeraj vrnil iz Dunaj njemu podobni časniki tudi zastran slovenskih vodni so v deželnem zboru na čelu kov. to Je> tistih mož, ki Tagblatt" že pisaril, da (Cbelorejcem) se naznanja, da se D panj kiče po dobivaj c gold v Ljubljani za vodó v štacuni narodne stranke. Kolikrát je „ nimajo ti v deželi nobene velj ave več, da jih je ljudstvo popoinoma zapustilo, in da so čisto ob tla „abgeniitzt" je pisal — ter jim je bilje pel in jih je Ljubljano in v okolico ljubljansko se je vsled pokopal. In vendar so zdaj spet ti vodniki vsega krivi 7 9 kakor sami pri dogodeb predzadnje nedelje posadilo vojakov, zlasti hu zarjev. Morali so priti v silni povedujejo, da še za jed niso imeli Časa, češ, da se tù Ko pa so sèm prišli, našli so povsod da se ne morejo prečuditi tolikému oni so zapeljivci ! *) Kaka je to logika? Res, daje prav taka ) kakor po 19 Politiki" na Ceskem, ko so nered 9 nosti, ki so se f godé strašne reči. vse mirno hrup tako 9 v lep vsled kterega so sem prišli (Postavljenje.) Res s srčnim veseljem smo brali poslednji „Danici" sledeče vrstice, ktere naznanjajo po Pangraškem taboru pripetile v Pragi krivičili Palackega in Riegerja vsega, kar seje ondi godilo, češ, da sta ona dva po agentih vse aran- more še misliti veča hudobija!! Si more žirala. •----- .www, postavljenje preč. gosp. Luka J , mnogo- nisem nisem zato delal: ker so mi pa vendar Njih zasluženega vrednika „Danice": „Nisem iskal prosil, Svetost ; Se misliti še veča neumnost, da bodo vodniki v kaj ne postavnega, silovitega hujskali, kar je celi narodni reči, za ktero se poganjajo, v veliko škodo! Noben trezen rodoljub ne more nikjer in nikoli zagovarjati si- lovitosti 9 in kdor pap Pij IX na premilostnega škofa precastitljivega Vid mer ja podělili počešcenje „S dobrotno priporočilo Sko raj to stori, ni pravi domoljub. ij smesno pa je, naivv o» „* ter krivico tega, kar se je zgodilo kako se „Tagblattovci u poda Jernej častnegi kamernika (Cameriere ď onore in abito paonazzo) sem to posebno milost sprejel s posebno radostj hvaležnostj penjajo 9 na 9 zdaj na tega 9 zdaj na unega, zdaj na vodnike, in še posebno 9 in Prav tako se je pisarilo o lanski dogodbi. V 22. listu „Novic" « 1868. leta bere to-le skega Gosp 9 ki Jože f Ž vegel, naš rojak z Goren 99 Ne bili bi omenili besede vec o ala konzul v Aleksandrij že več let na jutrovem sovitem tem pretepu v okolici Ješki, ako bi sterica", „Pressa", „Tagesposta" bili časniki v svojih popisih isvirali 91 Trie tako 9 — " x***«.*/«, sterica„rressa„ragesposia•• v svojm pupwn »p«»« «e «»nv, postal C. kr. da smo siljeni na odgovor. Brefs vsacega dokaxa natolcujejo ti da so na (( marski tabor je kriv a „Da, da Viž- vpije ljubljanski „Tagblatt". (En odgovor ljubljanskemu „Tagblattu. pisúni kar naravnost narodnjake in narodna društva jeli „agente", kteri so fante nasuntali, jim pijaco dali, po 2 gold 7 vižmarski tabor je kriv vsega, kar se je 23. darila obljubili temu, kdor vio vi tur nar sk klobuk nimrali" napad. Natolcujejo sploh orga tudi osebe. da bile tam, ko se je godilo 118 togo to zdaj na duhovne valé, samo da bi pravi krivci Pa- ne prišli na dan. Zastonj je ves vaš trud. Zdrave meti naših rojakov ne boste zmešali. Vec ko 20 let se za poganja slovenski narod za svoje narodne pravice svoj materni jezik, predrago svetinjo vsacega naroda, dri ču in Gas pari ču. pokličejo učitelji ljudskih šol na Dunaj v podučevanje kmetijsko. < Hrvaško. Posestva umrlega nadškofa zagrebškega so se v začasno gospodarstvo izročila kanonikoma Jan- o v vj Ili CA Ivi ili J m, y J-»* O v ' w J vv^v/v^v» v Njegove zahteve so poštene in pravične, zakaj spoznane Česko. Narodni časniki češki z veliko pazljivostjo in obljubljene so bile tolikrát po samem svetlem ce- obravnavajo poslednje homatije na Kranjskem. î ^ ^aIm'iiia iiVi fnrlï rzrlai rl v7q xty\ o nofn tto Ali IrrI a list^^ politik" ^ v\ /]miin»î r\ \ -î r> v* î lînlî i n aî^ sarju, in potrjuje jih tudi zdaj državna ustava. Ali kdo jih je vedno zadrževal, spodkopaval, grdil in zasmeho- godbe prav tako, kakor so bile na Ceskem: povsod iz Nar in drugi veljavni listi tolmačijo te do y ter jih zadržuje, spodkopava, grdi in zasmehuje še virajo — kakor pravijo val dandanašnji? Kdo opravlja in natolcuje narodne mo- iz kar istega vira, da narod nima žake, ki se za te pravice potegujejo, ne v zakotji mu gre, da vodnikom se na hřbet meče vse am- oni so „síindenbock" vsemu al samo tega pravega pak javno pred svetom v deželnem in državnem in gotovega pomočka nemškutarji ne marajo, da bi zboru ter jih zasramuje in preganja, kolikor in kjer koli vlada vsem narodom dala narodne pravice, in potem bi more? In odkod tolika togota proti „črnim?" Dajte „Tagblattovci"! Slovenci so zvěsti sinovi svoje matere katoliške cerkve; oni ljubijo svojo duhovščino odgovor kraljeval zaželjeni mir in nehale bi vse razprtije. Iz gornje Avstrije. Iz Linea. Skof tukajšnji je lani spisal pastirski list, ki ni bil še razposlan, ampak s ktero se kranjska dežela lahko ponosi; oni spoštu- že v tiskarnici v prepoved djan po državnem pravd-jejo v svojih duhovnih prave apostoljske naslednike in y niku češ, da se Škof v tem listu zoperstavlja državnim služabnike božje. Ali kdo jih napada v eno mer? Kdo verskim postávám. Škof je bil zato pred soďnijo klican pometa v vseh kotih laži in hudobne zmišljarije > da ž pa ni šel, sklicovaje se na 14. razdelek konkordata y > Je rekel, da stopi brž pred sodbo, ako cesar m njimi grdí duhovščino? Kdo opravlja in črni kranjsko vendar deželo, celó kranjske pridelke in vse slovensko-kranjsko papež vsled onega razdelka konkordatovega določita ljudstvo po časnikih kar najgrje more? Ali je po vsem sodnijo. Sodnija mu je naložila kazen od 500 gold., tem čudo, da ljudstvo, ki bere take psovke v domaćih ako ne storí, kar se mu veleva. Po vseh časnikih je časnikih, kteri zavračajo take pisarije, do tacih ljudi zdaj veliko govorice o tej zadevi, ki jo vsak obdeluje nima srca? Vsak mirni presojevalec in prijatelj resnice po svojem stališču. nam rad pritrdi, da v Ljubljani nikdar ni bilo toliko Tagblatt" Ogersko. Adresini govori v peštanskem zboru ne mikajo nikogar; domoljubje mnozih poslancev obstaja v tem, da se slišijo same sebe govoriti. —-----------—-j-, —~ — «—j— Neka magjarska 16 let stara dekla je 19. maja dežela in kranjsko ljudstvo nikdar ne bo obračalo po porodila petvorčke, ki pa so čez 60 ur vsi pomrli. ^ vv' ■ rri___Ul' „ T ínklí««: Al^ UÎ «____J ~ x ---: „1------ _ •___ razprtije in zdražbe, kakor zdaj, odkar haj a. Kdo je tedaj kriv? Kakor se zemlja ne obrača okoli lune, ampak luna okoli zemlje, tako se kranjska peščici „Tagblattovcev" v Ljubljani. Ako bi to drugače bilo, bil bi to narobe-svet. Francosko. Volitve za državni zbor so se sicer tako izvršile, da ima vladna stranka večino: al stranka (Prepoved), da se ne smejo nositi táborské nasprotna bode zdaj veliko moČnejša kakor je bila svetinje in posebno svetinje tabora vižmarskega ne oklicala te dni tudi mestna županija 7 Je dozdaj Prislovica „Ne vdajmo , da pisari cele „leitar-Podoba je, da misli, da je kaka čisto nova iznajdba in da so jo celó izlegli slovenski ta- (Pobirki iz časnikov.) se!" preseda „Tagblattu" tako tikelne" o njej dal Crna gora. Nedavno je knez y da se ne sme avstrijska sol vvaževati v C gorski pre pove goro Na to je vlada avstrijska prepovedala, da se orožje ne sme vvaževati v Crnogoro bori! Al kdo bo „Tagblattu" to nevednost zameril? saj je še premlad in njegovim očetom nikoli ni bilo mar Telegram. ogledati podobe slovanskih móž 7 sicer bi bili že pred 20 leti pod podobo dr. Rieger ja videli zapisano pri- o! atriaa Ma *trlniin a o £X Ui Tn a Ck Ki Kíli fa kûoorlû nikoli slovico „Ne vdajmo se In če bi bili te besede brali in bi bili vprašali: kaj pomenijo, izvedeli bi bili lahko, da ne rečejo nič več in nič manj, kakor to: „stojimo „„ ____:___^„„«î™« Tudi 1A Nemškutarski shod v Slovenski Bistrici slabo ob-iskovan, 400 ljudi, večidel tujih, največ iz Maribora in Gradca. Slovenski kmetje se niso udeležili. Go vori puhli, polni znanih fraz, huzarji nepotrebno konsigni ranL ze 10 trdno za svoj narod in njegove pravice let ali še več je morebiti preteklo, kar je pod naslo- Zitna cena v Kranji 31. maja 1869. vom „Ne vdajmo se" Miroslav Vilhar zložil ktera se je že stokrát in stokrát pela, al žila ni zato y ker ni bilo še tačas pesem, nikogar zdra- „Tagblatta". Vagán pšenice 4 fl. 40. rží 2 fl. 90. ječmena ovsa 2 fl. 20. sorsice 3 fl. 2 fl. 42. krompirja 1 fl. 30. ajde 2 fl. 40. fižola 3 fl. 20. fl. prosa Nad tacimi starinami se tedaj srdi ta list, kteri bi tudi najpravičnejše zahteve slovenskega naroda v žlici v vode potopil in jih le za sanjarije in sleparije narodnih mož proklamiral rekel! > to je 7 ravnopravnost mu od- Zitna cena v Ljnbljani 29. maja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 30 banaake 4 fl. 90. tursice 2 fl. 78. sorsice 3 fl. 43. ZTÍ 2 fl. 70. ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 50, Novicar iz domaćih in ptujib dežel. ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 50. Iz Dunaja. Minister notranjih oprav je pisal c. kr. deželnim glavarjem vseh v dunajském državnem zboru zastopanih dežel, naj brž naznanijo stvari, ktere bi se deželnim zborom po vladi predložile v obravnavo, ker je gotovo, da se deželni zbori skličejo prvi teden meseca septembra. Spet letos od 9. avgusta do 25. septembra se Kursi na Dunaji 1. junija 5% metaliki 61 fl. 70 kr. Narodno posojilo 69 fl. 70 kr. Azijo srebra 122 fl Cekini 5 fl. 86 kr. Loterijne srećke: V Trstu 29. maja 1869 : 64. 78. 62. 47. 30 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 12. junija 1869. kr Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.