Leta in korake pušcamo za seboj, le spomini ne tonejo v pozabo. A že na obzorju žarijo zvezdice nove dobe. Naj prinesejo nam zdravja, srece, ljubezni in svetlobe! 
Lepe in mirne praznike ter obilo srece in zadovoljstva v letu 2024 vam želi župan Obcine Ormož z obcinsko upravo. 


Otroški obcinski svet je dobil novo županjo in podžupana 
Besedilo in foto: Obcinska uprava 
V 
sredo, 15. novembra 2023, je v sejni sobi Obcinskega sveta Ormož potekala 4. seja Otroškega obcinskega sveta Ob­cine Ormož. Dobili smo novo županjo Otroškega obcin­skega sveta Obcine Ormož, Kajo Mar in podžupana Roka Ostrca,oba iz OŠ Ivanjkovci. Tema 4. seje je bila varovanje okolja. Vsaka šola je predstavila, kako skrbi za varovanje okolja. Otroški obcinski svetniki so bili enotni, da se ucenci osnovnih šol v obcini trudijo, da bi ohranili cisto in zdravo okolje, zato locujejo odpadke, organi­zirajo zbiranje papirja, starih telefonov, baterij in kartuš, varcujejo z vodo in elektricno energijo, prakticirajo menjalnice in se veliko gibajo. Ugotavljajo pa, da je še vec priložnosti za izboljšanje in nad­gradnjo varovanja okolja. V nadaljevanju je Kaja Mar predstavila raziskovalno nalogo Moj krožnik bo prazen, v kateri je prikazala problematiko zavržene hrane. Sodelavec Obcine Ormož je predsta­vil skrb za okolje na ravni obcine. Kot zadnja tocka so bile pobude, predlogi in vprašanja svetnikov, kjer je župan odgovarjal na vpra­šanja otroških svetnikov. Po koncu seje so otroški obcinski svetniki imeli ogled Centra ponovne uporabe v Ormožu, kot primer dobre prakse za preprecevanje odpadkov in primer ucinkovitosti rabe vi­rov ter zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje. Sledilo je druženje v Mladinskem centru Ormož. 
Zahvala otroški županji, svetnikom in njihovim mentoricam za dobro pripravljeno sejo. Zabeležili smo vaše predloge - samo vsi skupaj lahko ohranimo našo obcino ZELENO. 
Kot je povedala županja otroškega obcinskega sveta: »Ce smo mi skrbni do narave, je narava skrbna do nas.«. 




Pozdravljene, drage bralke in dragi bralci, 
spet je pri koncu še eno leto in spet je cas za naše zadnje letošnje Ormoške novice. Skozi leto smo zbrali veliko zanimivih clankov, raznih novick in koristnih informacij, ki so polnile strani do zad­njega koticka. Hvala vsem, ki se trudite in pošiljate clanke in novice za objavo. 
Leto 2023 je pri koncu in to je tudi cas, ko zakljucujemo vse stare stvari, ko potegnemo crto in ugo­tovimo, koliko lepih in vcasih tudi manj lepih stvari se zgodi cez vse leto. Upam, da ste zadovoljno, zdravo in srecno korakali skozi leto in da s polno optimizma zrete v novo. 
V novem letu, ki prihaja, vam želim zdravja, srece, osebnega zadovoljstva, predvsem pa pozitivneenergije in nasmehov na obrazu. Želim vam, da se vam dogajajo same lepe stvari. 
Srecno 2024 vam želim! 
Alenka Lah, odgovorna urednica 
Kolofon Obvestila uredniškega odbora 
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajša-Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2024. Prispevke lahko pošilja­nja clankov. te v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno 
prinesete na sedež Obcine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na Izdajatelj: Obcina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Nino Milicic, Klara Kosi, Nives Petek. Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke Lektoriranje: Marinka Vnuk. najkasneje do 1. 3. 2024. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi pri­www.tiskarna-ekart.si spevki so pred objavo lektorirani. 
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoc pri oblikovanju za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplacno našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. vsa gospodinjstva v obcini Ormož. 
Spoštovane obcanke in spoštovani 

obcani obcine Ormož 
D
ecembrski cas je praznicni cas, ki nas z mislimi po­pelje v prijetna druženja, obdarovanje, preživljanje casa z našimi najbližjimi, prijatelji. To je tudi cas, ko misli tudi usmerimo na prehojeno pot skozi leto in usmerimo poglede naprej. 
Neuresnicene želje, novi cilji nam naj bodo tisto vodilo, ki nas naj spodbuja za naprej in naj nam bodo tiste stvari, ki so bile vcasih zapostavljene, osnova preživljanja tega decembrskega casa. Pogovor z najbližjimi, igra s svojimi otroki, pozaba na vsakdanji vrvež, zavedanje pomena zdravega telesa, branje knjige, gledanje slik iz mladosti itd. Torej, pocetje tistega, kar nam je v veselje, kar nam dalec stran zapelje slabe misli, nam da nasmeh na obraz, kot tudi pripelje polno pozitivne energije.  
Decembrski cas je obenem tisti mesec, ko potegnemo crto narejenemu in si zadamo cilje za novo, prihajajoce leto. V letu 2023 je bila Obcina Ormož pri realizaciji pro­jektov zelo uspešna. Projekti, ki so bili v letošnjem letu zakljuceni, kot tudi tisti, ki so trenutno v teku, so abso­lutno izboljšali pogoje v naši obcini in nam omogocili nadaljnji uspešni razvoj. Tudi nacrti za prihodnje leto so zelo spodbudni in mocno investicijsko naravnani. 
Seveda so vse te investicije nicne, ce ne negujemo tudi družbenega življenja ljudi, kjer ljudje prepoznajo in za­cutijo dobrodošlico življenja v obcini. Sodelovanje ljudi na razlicnih podrocjih je izjemnega pomena. Vsakdo je v tem letu napravil nekaj pozitivnega. Ce vse te pozitivne stvari zložimo skupaj, lahko hitro ugotovimo, da nam je na marsikaterem podrocju uspelo. 

Leto 2023 je bilo tudi leto, ko smo ponosno praznovali 750 let prve pisne omembe mesta Ormož. V cast in spoštovanju tega jubi­leja so se zvrstili številni dogodki skozi celotno leto. 
Na tem mestu tudi zahvala vsem obcankam, obcanom, organizacijam, zavodom, ki ste na kakršenkoli nacin prispevali svoj dop­rinos in s tem pripomogli, da se je celotno praznovanje odvilo tako kvalitetno in pestro. 
Z vsem tem zapisanim se že veselim vstopa v leto 2024. Leto polno izzivov, leto, ko bomo stopili na pot ustvarjanja novih projektov in doživetij. To bo tudi leto, ko se bomo srecevali in spet skupaj ustvarjali. Ustvarjali pa ne bomo samo za obcino Ormož, ampak za vse nas in za vse tiste, ki bodo za nami živeli na tem prelepem, najlepšem koncu Slovenije. 
Drage obcanke, spoštovani obcani, želim vam vse dobro v letu 2024. Naj se vam izpolnijo vse želje. Predvsem pa naj vam služi zdravje. 
Se vidimo v letu 2024! 



Danijel Vrbnjak, župan Obcine Ormož 
Vecje investicije in projekti 

v letu 2023 
Besedilo in foto: Obcinska uprava 
ZAKLJUCEK REKONSTRUKCIJE IN NADGRADNJE CISTILNE NAPRAVE ORMOŽ
R
ekonstruirana in nadgrajena cistilna naprava je uporabno dovoljenje pridobila 26. 1. 2023. Vrednost celotne investi­cije je 3.421.827,41 EUR, od tega je Evropska unija prispe­vala 2.183.801,40 EUR, Republika Slovenija 385.376,71 EUR in Obcina Ormož prispevala 852.649,67 EUR z DDV. 


ZBIRNI CENTER DOBRAVA 
Obstojeci Zbirni center Dobrava je bilo potrebno zaradi vedno vec odpadkov, ki jih je potrebno razvršcati in predajati izvajal­cem, nadgraditi in povecati. Na zbirnem centru je potrebno raz­vršcati mešane komunalne odpadke, locene frakcije, kosovne od­padke, odpadne nagrobne svece, biološke odpadke, elektricno in elektronsko opremo, skupaj letno cez 3.000 ton. Izgradnja se je pricela v letu 2020, ki se je v letu 2023 zakljucila z oznacitvijo in izvedbo platoja za biološke odpadke. Skupna vrednost projekta je znašala 699.695,13 EUR. 



MALA FOTONAPETOSTNA ELEKTRARNA (MFE) OTOK (MI­HOVCI PRI VELIKI NEDELJI) SKUPNE NAZIVNE MOCI 499,8 KW ZA POTREBE JAVNE OSKRBE S PITNO VODO 
V crpališcu pitne vode Otok v Mihovcih pri Veliki Nedelji v ob­cini Ormož, ki preko Javnega vodovodnega sistema Ormož oskr­buje prebivalce s pitno vodo v treh obcinah Ormož, Središce ob Dravi in Sveti Tomaž, smo se v sklopu energetske draginje srecali z mocnim porastom stroškov elektricne energije. Tako so obcine skupaj s koncesionarjem oskrbe s pitno vodo v letu 2022 pristopi­le k iskanju rešitev za znižanje stroškov elektricne energije. 
Rešitev smo našli v postavitvi soncne elektrarne na streho infil­tracijskih polj v sklopu crpališca pitne vode Otok. Na streho infil­tracijskih polj je namešcena soncna elektrarna, ki ima maksimal­no izhodno moc oddajanja elektricne energije v omrežje 499,8 kW z maksimalno mocjo postavljenih soncnih panelov 499,8 kW. Skupna vrednost investicije je znašala 545.000 EUR. 
V sodelovanju z Elektro Maribor d. d. in Sistemskem operaterjem distribucijskega omrežja z elektricno energijo d. o. o. (SODO d. 
o. o.) je bila izvedena preureditev elektro razdelilnega omrežja in postavita nova suha trafo postaje nazivne moci 630 kVA, ki je zamenjala staro TP moci 250 kVA na obmocju crpališca Otok. Soncna elektrarna je bila prikljucena na omrežje od 28. 6. 2023. 
Proizvodnja v juniju je okoli 3.000 kW/dan. Proizvedene bo približ­no 2/3 letnih potreb elektricne energije. Brez omenjene investicije bi se stroški elektricne energije mocno povecali in bi se v letu 2023 in v bodoce placevale višje cene vodarine, kot se placujejo sedaj. 

vatorsko-restavratorskih del ter digitalizacija.  
Vrednost celotnega projekta je ocenjena na nekaj vec kot 1.585.817 EUR, od tega je projekt sofinanciran s strani Ministrstva za kul­turo iz Nacrta za okrevanje in odpornost v višini 1.023.681 EUR. 

Prizidava se je izvedla na južni strani obstojecega vrtca, kjer sta predvideni dve igralnici z lastnimi sanitarijami, vecnamenski prostor s shrambo za rekvizite, predprostor in komunikacije z garderobami. Predvidena prizidava bo razgibanega pravokotnega tlorisa maksimalnih zunanjih tlorisnih dimenzij 25,54 m x 16,73 min terase. 
Projekt se je pricel izvajati v letošnjem letu in se nadaljuje v nas­lednjem. Vrednost del znaša 1.502.532 EUR. 
TEHNOLOŠKI PARK ORMOŽ 
Gradi se poslovno-proizvodni objekt. Predviden objekt Tehnolo­škega parka bo etažnosti P+1. Obe etaži objekta bosta pravoko­tne zasnove, pri cemer bo pa zgornja etaža izvedena zamaknjeno glede na spodnjo etažo, in sicer se bo ta zavrtela pod kotom 10 stopinj. Pod zamaknjenim delom je v pritlicju nacrtovan pokrit podest pred vhodom v objekt, v nadstropju bo pa izvedena po­hodna streha – terasa. Tlorisne dimenzije pritlicne etaže so 50.30 m x 20.30 m. 
Vrednost del znaša 4.135.669,69 EUR z zajetim DDV, od tega je projekt v obdobju 2023-2024 sofinanciran v vrednosti 1.600.000 EUR s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. 


IZGRADNJA DVIGALA K OBCINSKI STAVBI  
Za zagotovitev nemotenega dostopa za gibalno ovirane osebe do prostorov UE Ormož in Obcine Ormož, se je izvedel prizidek dvigala z dvorišcne strani. 
Vrednost izvedenih del znaša 255.024 EUR, od tega je 57.380 EUR s strani Ministrstva za javno upravo. 
MODERNIZACIJA CEST 
V letošnjem letu se je izvedla modernizacija cest na naslednjih odsekih: JP 803 661 odsek Stanovno, JP 802 981 odsek Pavlovski Vrh, JP 804 271 odsek Lešnica-Litmerk, JP 804 281 odsek Lešni­ca-Strezetina, JP 804 487 odsek Novakova cesta, JP 804 501 odsek Lešnica-Strezetina, rekonstrukcija mostu na LC 302 021 Ormož­-Koracice v kraju Lešnica. Moderniziralo se je 4.093 metrov in vrednost vseh del je 909.214 EUR. 






S KOLESOM V ŠOLO: POSTAVITEV KOLESARNIC PRI VSEH OSNOVNIH ŠOLAH NA OBMOCJU LAS UE ORMOŽ 
V sklopu projekta so se postavile kolesarnice pri šolah na ob­mocju LAS UE Ormož. Vrednost izvedbe vseh del znaša 71.892 EUR, od tega je 32.330 EUR sofinanciranih s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost del za izvedbo kolesarnic v Obcini Ormož je 545.531 EUR. 



DOZIDAVA IN UREDITEV OKOLICE MRLIŠKE VEŽICE KOG 
V sklopu del je bila izvedena ureditev okolice mrliške vežice, ki zajema položitev tlakovcev, izvedbo betonskega zidu z ograjo, ureditev odvoda meteornih vod in ponikanje le-teh. Izvedla se je dozidava v površini cca. 20 m2. Izvedla se je zamenjava stavbnega pohištva in svetil, izvedel se je oplesk fasade in notranjih sten. Vrednost del celotne investicije znaša 93.794 EUR. 


SONCNA ELEKTRARNA CISTILNE NAPRAVE ORMOŽ 
Soncna elektrarna CN Ormož deluje od 25. 10. 2023. Obratuje po shemi PS.2 in obratuje v skladu s planiranimi proizvodnimi kolicinami. Elektrarna je velikosti 62,16 KW in ima pogodbeno vrednost 57.480,40 EUR. Soncna elektrarna mFE BCN Ormož je bila predana v poskusno obratovanje dne 25. 10. 2023. Ocenjeno je, da bi približno 77 % lahko bilo porabljeno samooskrbno elek­trike, razlika pa prodana kot višek. 

INVESTICIJSKA DELA NA VODOVODNEM OMREŽJU 
V letu 2023 so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del iz­vedene investicije: zamenjava nedelujocih hidrantov (3 kom) Loperšice 45, Kog 61, Strjanci 31, rekonstrukcija vodovoda od Žerovincev 1 do Ivanjkovcev 33, 900 m PE DN 63, rekonstrukcija vodovoda Jastrebci 71 do Jastrebci 62, PE DN 40 360 m, rekon­strukcija vodovoda pri Lešniškem mostu, duktil DN 150 190 m, rekonstrukcija vodovoda Libanja 10, 12, 13, 950 m PE DN 63, rekonstrukcija vodovoda DN32 Veliki Brebrovnik 2, 240 m, re­konstrukcija vodovoda DN32 Krcevina 15, 200 m, rekonstrukcija vodovoda DN32 Kog 40, 200 m, rekonstrukcija vodovoda DN32 Cvetkovci 88, 240 m, zamenjani frekvencni regulatorji vodnjaki 1, 5, 10, zamenjane crpalke v vodnjakih 5, 10, 12, servis AUMA Lopute Elektro pogon, obnovljeno elektro krmilje vodnjakov ter programske opreme (vodnjaki 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14), me­njane crpalke za ogljene filtre v crpališcu Otok, rekonstrukcija cevovoda DN 63 od HŠ Pavlovski vrh 52 do 58 v dolžini 300 m in rekonstrukcija vodovoda DN 110 Strjanci 31-Bresnica 85 v dolži­ni 1100 m. Skupna vrednost vseh del je znašala 358.202,90 EUR. 

OBNOVA »VOGRINOVE« KAPELE V MIKLAVŽU 
Izvaja se celovita obnova kapele, ki zajema gradbena dela, vgra­dnjo novega stavbnega pohištva, zamenjavo strehe in ureditev nove fasade. Vrednost del znaša 13.636 EUR. 


8 priznanj s knjižno nagrado, 3 plakete in naziv castni krajan za zaslužne krajane krajevne skupnosti Ormož 
Besedilo in foto: Karolina Putarek 
K
rajevna skupnost Ormož je sredi septembra prazno­vala svoj osmi krajevni praznik. Za uvod v svecanost je pred domom kulture zaigral pihalni orkester, za­plesale pa mažoretke Glasbene šole Ormož. Po himni, ki jo je zaigral trobilni kvintet GŠ Ormož, je potekal kulturni pro­gram, ki so ga po scenariju in pod mentorstvom mag. Mate­je Meško pripravili ucenci OŠ Ormož, ter ob glasbi in plesu razmišljali o svojih koreninah in ljubezni do svojega kraja ter do domace kulture. 
Sledil je nagovor predsednice KS Ormož, Barbare Podgorelec, ki je spomnila, da se je ideja o krajevnem prazniku rodila leta 2015, ko smo po dolgih letih zopet priceli praznovati naš krajevni pra­znik. Posvecen je casu okrog leta 1848, ki predstavlja pomemben mejnik v zgodovini majhnega, vec kot tisocletje zatiranega slo­venskega naroda, ter novim idejam takratnega casa, ki so kmalu razgibale tudi Ormož z okolico. 
»Cenimo in spoštujmo to, kar imamo: urejena naselja, mesta in vasi, lepo naravno okolje, sodobno šolo in gimnazijo, vrtec, zdravstveni dom, bolnišnico, center starejših obcanov, knjižni­co, športno infrastrukturo, gospodarski razvoj, precudovito reko Dravo, vinske gorice,« je v nadaljevanju dejala predsednica KS Ormož, Barbara Podgorelec, in dodala: »Res je, da še marsikaj ni urejeno in nas ta naloga caka v bodocnosti, a nacrti in želje so gonilo razvoja. Letos smo na obmocju Krajevne skupnosti Ormož, tudi s pomocjo Obcine Ormož, za kar se zahvaljujemo tako županu kot celotni obcinski upravi, uredili veliko pomemb­nih zadev, a žal ne vsega prepotrebnega, saj se tudi pri projektih Krajevne skupnosti Ormož cutijo posledice inflacije, veliko težav nam pa povzrocajo tudi vremenske ujme. Verjamem, da bomo pa s skupnimi mocni in sodelovanjem uresnicili cim vec nacrtov!« 
V nadaljevanju proslave je spregovoril župan Danijel Vrbnjak, ki je zbrane seznanil z aktualnimi dogajanji v obcini, sledila je pa podelitev priznanj. Podeljenih je bilo 8 priznanj s knjižno nag­rado najuspešnejšim šolarjem v krajevni skupnosti, 3 plakete in naziv castni krajan. Priznanja za vrsto najboljših uvrstitev na raz­licnih tekmovanjih je prejelo 6 šolarjev, ki so osnovno šolo zaklju­cili: Jaka Vaupotic, najuspešnejši ucenec OŠ Ormož generacije 2014- 2023; Neža Kralj, naj kulturnica generacije 2014-2023 Osnovne šole Ormož; Jaka Horvat, ki je bil naj športnik genera­cije 2014-2023 Osnovne šole Ormož; Neža Luknjar, naj športni­ca generacije 2014-2023 Osnovne šole Ormož; Tim Šoštaric je dosegel izjemne rezultate na tekmovanjih iz znanja, podjetništva in raziskovalnih nalog; Lan Žalar je dosegel izjemne rezultate na tekmovanjih iz znanja, podjetništva, prometa in raziskovalnih nalog. Priznanji sta prejeli tudi dijakinji Gimnazije Ormož: Ema Šoštaric, ki je v letih šolanja v gimnazijskem programu aktivno sodelovala na kulturnem podrocju tako v šoli kot izven nje ter na številih tekmovanjih, s cimer je prispevala k promociji šole v kraju in v širšem slovenskem prostoru. Eva Petek je v letih šo­lanja ves cas sodelovala v Strelskem društvu Kovinar Ormož in hkrati tudi šolo vsa leta zastopala na državnih tekmovanjih, kjer je osvojila vec nagrad in uspešnih uvrstitev med najboljše mlade ter s tem ponesla ime Gimnazije Ormož in Ormoža v celotno Slo­venijo in Evropo. 
Plakete KS za leto 2023 so prejeli: Leon Nemšak, predsednik TD Štraus Ormož, aktiven tako v lo­kalnem, podrocnem kot na državnih tekmovanjih. Izjemen us­peh v svojem bogatem delovanju je dosegel v letih 2003, 2005 in 2008, ko je bil državni prvak v taroku, za kar ga je KS Ormož tudi nagradila, saj je tako tudi preko taroka Ormož pridobil na prepoznavnosti. 
Ana Ratek, ki je od leta 2011 dalje kot mentorica na LU Ormož izvedla že 15 študijskih krožkov oz. vec kot 700 ur dela na rednih tedenskih srecanjih. Izdelujejo rože iz krep papirja, sodelujejo na domacih in mednarodnih razstavah rož iz krep papirja, skrbijo za prenos tradicije na mlajše generacije in obujajo spomin na ljud­ske pesmi. 
Mirko Lukner za bogato športno delovanje v strelstvu in doseže­ne rezultate.  Desetletja je bil vzor mladim strelcem in z njegovim delovanjem je strelska družina Kovinar Ormož še danes temelj mladih strelk in strelcev, ki se kosajo na vrhunski ravni v Repu­bliki Sloveniji in širšem mednarodnem obsegu. 
Naziv castni krajan KS Ormož so pa dodelili Slavku Petku, dol­goletnemu ravnatelju GŠ Ormož. V svojem strokovnem in  or­ganizacijskem delovanju pri ravnateljevanju in tudi pri vodenju Pihalnega orkestra Ormož, vzgoji mladih glasbenikov in pri or­ganizaciji državnih tekmovanj slovenskih godb v zabavnem pro­gramu je pomembno prispeval k dvigu kakovosti kulturnega in glasbenega življenja v našem okolju pa tudi širše. Je dobitnik vrste obcinskih priznanj, za svoje strokovno delovanje pa tudi priznanj na nivoju države. 
Slavko Petek je na proslavi bil tudi slavnostni govornik. V svojem govoru je spomnil na zgodovinska dejstva, ki so bila odlocilna, da se krajevni praznik KS Ormož slavi v mesecu septembru. 

Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu 

Besedilo in foto: Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu 
G
asilski muzej Miklavž pri Ormožu je bil odprt leta 2009. Danes je znan po celi Sloveniji in v tujini kot eden najlepših gasilskih muzejev v Sloveniji in tudi najbolj obiskanih. V letošnjem letu je muzej obiskalo 1.132 gostov iz domovine in tujine. Kar je nedvomno v obcini Or­
mož in Sloveniji med bolj obiskanimi. 
Za muzej skrbi skupina 8 clanov PGD Miklavž pri Ormožu, od tega dva lokalna turisticna vodnika Destinacije Jeruzalem. Skupina je enotna, delovna in zavzeta, saj mora vsak gost, turist, obiskova­lec, ne glede kdaj in od kod pride, biti pri nas kvalitetno in pozorno postrežen ter voden po celotni destinaciji. 
V ponudbo in ogled vsak gost dobi vodenje po gasilskem muze­ju, krajevni spominski sobi prof. dr. Stanka Janežica in cerkev sv. Miklavža. Sem pa spada obvezno tudi ogled in vodenje v Jeruzalemter v cerkev Žalostne Matere božje. 
Gostje se vracajo predvsem zaradi prijaznosti in gostoljubja v Miklavžu in zaradi dobrega, šaljivega, kvalitetnega in znanja pol­nega vodnika Mirka Fekonja. Njegov zašcitni znak je usnjena »šilt kapa« in na kapi pripeta znacka v nacionalnih  barvah Slovenije ter zelena znacka I FEEL SLOVENIJA. Mirko Fekonja je tudi najvecji zasebni zbiratelj gasilskih znack, medalj in odlikovanj v Sloveniji in zbiratelj razglednic naše okolice. 
Vse goste si predvsem z dobro reklamo privabimo sami, zraven pa gostje obišcejo še druge destinacije v naši prelepi Prlekiji. 
Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu želi vsem obiskovalcem, kra­janom, obcanom srecno v novo leto 2024 in veselo snidenje pri Miklavžu pri Ormožu. 


Vabljeni, da se pridružite spletni strani fasonga.si 
Besedilo in foto: Matjaž Kosi, RRC Ormož – vodilni partner LAS 
V 
okviru projekta LAS UE Ormož Podjetniški labo­ratorij, ki se je iztekel z mesecem avgustom 2023, se je vzpostavila  spletna stran www.fasonga.si, na kateri se brezplacno promovira lokalne izdelke in storitve in s tem omogoci dodatno promocijo samih lokalnih ponu­dnikov. Projekt je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 
Sama spletna platforma ni trgovina v smislu, da bi na spletni strani lahko oddajali narocila, temvec je namen, da so produkti, ponudniki itd. predstavljeni, zraven je pa direktna povezava do povpraševanja k ponudniku nekega produkta. 
Trenutno je na spletni strani prisotnih prvih šest lokalnih ponu­dnikov. To so: Crystalchi by Jasmin, Cebelarstvo Šerod, Glavinic, Energosol, Jeruzalem SAT in Oljarna in mešalnica Središce. 
Ce ste tudi vi zainteresirani za promocijo na spletni strani nas kontaktirajte na matjaz@rrc-ormoz.si. Ce se dogovorimo za so­delovanje, najprej sklenemo Sporazum o poslovnem sodelovanju, nato fotografiramo vaše izdelke, vi pa nam priskrbite ustrezne opise izdelkov oziroma opise storitev. 
Sama participacija je v tem trenutku popolnoma brezplacna. 


Upravna enota Ormož prejela priznanje za kakovost po modelu CAF za leto 2023 
Besedilo: Mag. Anica Tanšek, predstavnica vodstva za kakovost na UE Ormož Foto: arhiv UE Ormož 
M
inistrstvo za javno upravo je 26. oktobra 2023 prip­ravilo slavnostno podelitev priznanj za kakovost po modelu CAF za leto 2023. Med prejemniki priznanj je tudi Upravna enota Ormož. Priznanje za 
kakovost je iz rok državnega sekretarja Jureta Trbica prejel nacelnik Upravne enote Ormož Damjan Rajh. 
Skupni ocenjevalni okvir v javnem sek­torju CAF (Common Assessment Fra­mework) je orodje za celovito obvla­dovanje kakovosti, ki ga organizacije v javnem sektorju po vsej Evropi lahko enostavno uporabljajo z namenom, da bi izboljšale svoje delovanje. Zasnovan je na predpostavki, da se odlicni rezultati delovanja organizacije, državljanov/od­jemalcev, zaposlenih in družbe dosežejo s pomocjo strategije vodstva in z nacr­tovanjem, zaposlenimi, partnerstvi, viri in procesi. Model daje poudarek vecji vkljucenosti zaposlenih pri predlaganju in izvajanju sprememb, sodelovanju, pre­


glednosti delovanja in notranji povezanosti organizacije. Koncni cilj uporabe modela CAF je prispevati k dobremu upravljanju, kajti celovit pristop k obvladovanju kakovosti ne pomeni zgolj, da so vsi vidiki delovanja organizacije skrbno ocenjeni, ampak tudi, da vsi sestavni elementi vzajemno vplivajo drug na drugega in organizaciji posledicno omogocajo izboljšanje in stalen razvoj. Model CAF je Upravna enota Ormož 
zacela uporabljati že leta 2003. Letos je izvedla že deveto samooceno po vrsti in prav za vse je prejela priznanje Uporab­nik CAF. Prav tako je dvakrat sodelovala v projektu zunanje presoje CAF EPI in s strani zunanjih ocenjevalcev prejela za­dostno število tock za podelitev prizna­nja Uspešen uporabnik CAF. 
Zaposleni na upravni enoti se zaveda­mo, da je kakovost izjemno pomembna, zato se je potrebno stalno izboljševati in izboljšave vkljuciti v procese dela. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali delovati na podrocju kakovosti, spoštovati nacela odlicnosti po modelu CAF ter s stalnimi izboljšavami slediti potrebam uporabni­kom storitev. 

V Pavlovcih odprli nov vaški dom 
Besedilo in foto: Karolina Putarek 

R
azvojno društvo Pavlovci je septembra pripravilo slove­snost ob odprtju novega vaškega doma. Tako se je prebi­valcem Pavlovcev le uresnicila dolgoletna želja, da posta­vijo sodoben vaški dom, kjer bo dovolj prostora za druženja in razlicne družabne prireditve, ki jih nacrtujejo. Bo pa vaški dom možno tudi najeti za razlicne zasebne slovesnosti. V domu je dvo­rana z galerijo, ki sprejme 60 ljudi, kuhinja, sanitarije in shram­be, ima veliko teraso in travno površino, namenjeno razlicnim aktivnostim na prostem. Novi vaški dom stoji na mestu, kjer je nekoc stala baraka, ki je dolga leta služila kot vaški dom.  Kljub temu da so jo leta 1989 temeljito obnovili, je bila v slabem stanju. Gradnjo novega vaškega doma je financirala Obcina Ormož, s tem, da so krajani sami opravili cez 1.300 ur prostovoljnega dela. Kulturni program na otvoritveni slovesnosti so pripravili mladi domacini Maja Bokša, ki je odigrala himno, zapela in zaigrala sta pa Neža in Dino Kralj.  Zbrane je najprej pozdravil predse­dnik društva, Damijan Bokša, ki je spomnil na prehojeno pot Razvojnega društva Pavlovci, ki je bilo ustanovljeno leta 2015, na prizadevanja za izgradnjo novega vaškega doma in na potek gradnje vse do zakljucka.  V nadaljevanju sta spregovorila tudi župan Obcine Ormož Danijel Vrbnjak in predsednica Krajevne skupnosti Ormož, Barbara Podgorelec, ki sta poudarila pomen dobrih medsosedskih odnosov in druženja med krajani ter se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri gradnji. Tribarvnico so pre­rezali predsednik Razvojnega društva Pavlovci, Damijan Bokša, župan Obcine Ormož Danijel Vrbnjak in predsednica Sveta KS Ormož, Barbara Podgorelec. Sledil je ogled doma, pogostitev in prvo veselo druženje v novem vaškem domu. In, kot je povedal predsednik Razvojnega društva Pavlovci, Damijan Bokša, bo 9. september odslej datum vsakoletnega vaškega srecanja. 

Beremo s Pižamo 

… Berite, berite, berite, uživajte v knjigah, bodite ljudje za Drugega … 
Besedilo in foto: Brigita Fridl, prof. in Tamara Podgorelec, prof. 
V 
OŠ Ivanjkovci dajemo velik poudarek na branje, mo­tivacijo za branje ter se trudimo, da naši ucenci pos­tanejo bralci za vse življenje. Pomembno nam je, da branje osvobaja in da nas branje od knjige nagovarja k branju 
samega sebe, k branju življenja. 
Za bralno spodbudo nas je obiskal pisatelj, prevajalec, pripove­dovalec, igralec, komik, nekoc tudi raper Boštjan Gorenc z ume­tniškim imenom Pižama. V enem izmed intervjujev za RTV Slo­venija je pojasnil izvor vzdevka: »Od prvega razreda, zaradi ene trenerke, v kateri sem prišel dvakrat v šolo, in hvala vsem težakom, ki ste mi dali priložnost, da sem postal nekdo, ki ni samo Boštjan.« 
Pravi, da je njegova služba jezik in res je mojster besede. Ucen­cem je predstavil svoje stripe, prevode, knjige, jim pokazal, kako nastaja strip. Odgovarjal je na vprašanja ucencev in na njihovo željo tudi »zarepal«. Glede repanja zase pravi: »Imel sem toliko posluha, da sem slišal, da narobe pojem, zato sem se odlocil, da bom raper.« 
Pri mladinski/najstniški literaturi je posebej pomembno, da ostaja v koraku z dogajanjem. Da so mladi v njej sooceni s tre­nutnimi izzivi. In da seveda sledijo tudi tehnološkemu razvoju ter spremembam v komunikaciji, ki jih ta prinaša s seboj. Da si mladi v romanih pošiljajo sporocila, da so vanje vkljuceni dru­žabni mediji in da seveda skušamo jezikovno slediti mladostnim inovacijam. 
Ukvarja se tudi s stand up komedijo. Pravi, da so ga odrski nas­topi zasvojili, da uživa v predstavah, kjer nasmeje obcinstvo. Ena ljubših šal pa mu je ta: »Ko sem bil majhen, smo bili revni. Vsi sošolci so se ucili pisane crke, jaz pa enobarvne.« 

Ob zakljucku je ucencem povedal, da bodo hvaležnost za njegov nastop najboljše poplacali tako, da v naslednjih dneh obišcejo knjižnico in si izposodijo eno knjigo ter jo preberejo. Pravi, da je za vsakega knjiga, ki ga zanima, da naj raziskujejo stvari, ki jih zanimajo. 
Berejo naj take zgodbe, v katerih uživajo in ki jih osrecijo. Naj ima domišljija prosto pot. 
Teja Mar in Julia Gašparic: V septembru smo izvedli kulturni dan, saj nas je obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Ucitelji so nam pripravili predstavitev o tem, zakaj je dobro brati. Ogledali smo si nekaj posnetkov, zakaj je branje pomembno. V predstavitvi so nam tudi podrobneje opisali Pižamo, da smo si lažje predstavljali, kdo sploh je. Kakšen teden prej smo na šolskem hodniku imeli škatlo, v katero smo dali listek z odgovorom na nagradno vpra­šanje »Zakaj se je Boštjana Gorenca prijel vzdevek Pižama?« Po predstavitvi smo morali ucenci 7. razreda narisati portret Pižame, s katerimi  smo okrasili telovadnico. Kmalu zatem je prišel naš gost. Na zabaven nacin se nam je predstavil in povedal, zakaj si je nadel vzdevek Pižama. Opisal  nam je, kako prevaja knjige in koliko casa potrebuje, da prevede eno knjigo. Predlagal nam je tudi, katere njegove prevedene knjige so primerne za našo starost. Za zahvalo smo mu podarili njegov portret, ki ga je narisala ucen­ka 7. razreda posebej zanj. Po prestavitvi, ki jo je vodil gospod Boštjan Gorenc, smo telovadnico pospravili, seveda smo ucenci pomagali. Nato smo se vrnili v ucilnice, kjer smo se z razredniki pogovarjali o našem dnevu. Ostali so lepi spomini in veseli smo, da smo se lahko srecali s takšnim umetnikom. 
Poleg tega, da ima dobra knjiga izobraževalni pomen, pa lah­ko trdimo, da dobra knjiga tudi vzgaja. Branje v otrocih in pri odraslih vzbuja pozitivna custva, socustvovanje z drugimi, vž­ivljanje v druge, omogoca spoznavanje socloveka in predvsem samega sebe. Knjige so velika zakladnica znanja, domišljije in širijo naš svet. 

Krajevni praznik v Ivanjkovcih 
Besedilo in foto: Krajevna skupnost Ivanjkovci 
V 
casu, ko se je poletje pocasi nagibalo proti jeseni, so v Ivanjkovcih praznovali svoj krajevni praznik. Krajane sta pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Ivanjkovci, An­ton Zadravec, in župan Obcine Ormož Danijel Vrbnjak. Ob pra­znovanju je potekala kulturna proslava, katere program je pripravi­la OŠ Ivanjkovci skupaj z vrtcem, sodelovali sta tudi Ljudska godba Ivanjkovci in Folklorna skupina Turisticno kulturnega društva Ivanjkovci. V nadaljevanju proslave so izkazali cast ljudem, ki so naredili mnogo dobrega in koristnega za krajevno skupnost in nje­ne ljudi na razlicnih podrocjih.  Podeljenih je bilo sedem priznanj krajevne skupnosti Ivanjkovci, katerih prejemniki so bili: Darko Prijol za dolgoletno aktivno delo v Turisticnem društvu Runec, Marjan Feguš za dolgoletno aktivno delo v Turisticno kulturnem društvu Ivanjkovci, Olga Munda za aktivno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Ivanjkovci, Stanko Hodžar za aktivno delo v Društvo upokojencev Ivanjkovci, Stanko Novak za dolgoletno pro­stovoljno delo na turisticnem podrocju v Turisticnem društvu Klo­potec Žerovinci, Marija Munda za dolgoletno skrb za sakralno de­dišcino in njeno urejenost in Alojz - Branko Babic za dolgoletno in aktivno delo v Lovski družini Ivanjkovci. Ob zakljucku prireditve so se še enkrat zahvalili ter cestitali vsem prejemnikom priznanj za njihovo opravljeno delo in vložek v krajevno skupnost Ivanjkovci. 


Ob krajevnem prazniku se je odvilo 16 dogodkov, med katerimi je bila tudi razstava ob 140-letnici OŠ Ivanjkovci/Svetinje. Zaklju­cek krajevnega praznika je bil 12. septembra, v sklopu  prireditve Gibajmo se skupaj je potekala otvoritev igral v Ivanjkovcih, kjer sta navzoce pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Ivanjkov­ci, Anton Zadravec, in direktorica obcinske uprave Obcine Or­mož Milena Debeljak, ki sta slavnostno prerezala trak in predala igrala  svojemu namenu. 

Obnovljen most na lokalni cesti in modernizirani trije odseki javnih poti na Lešnici 
Besedilo in foto: Karolina Putarek 
N
a Lešnici so sredi oktobra odprli obnovljen most, ki je bil zgrajen pred 107 leti, in predstavlja del lokal­ne ceste Ormož–Lešnica–Sveti Tomaž. Svecanost je pa bila namenjena tudi simbolni otvoritvi treh lokalnih cest proti Stanovnu, Strezetini in Litmerku. Gre za skupaj 3.300 metrov moderniziranih odsekov cest in rekonstrukcijo mo­stu v skupni vrednosti nekaj cez 700 tisoc evrov. Dela sta iz­vajali Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj. 


Na svecanosti, ki so jo zakljucili s prijetnim popoldanskim dru­ženjem ob bogato obloženih mizah,  so bili prisotni župan Ob­cine Ormož Danijel Vrbnjak, direktorica OU, Milena Debeljak, predsednik KS Ivanjkovci, Anton Zadravec, direktorica KP Or­mož, Pavla Majcen, s sodelavci, predstavniki Cestnega podjetja Ptuj, številni krajani ter mnogi, ki izhajajo iz Lešnice, pa jih je nova pridobitev zvabila nazaj v domaci kraj. Uvodoma so zbra­ne z veselimi vižami razveselili domaci muzikanti, tribarvnico so prerezali župan Obcine 
Ormož Danijel Vrbnjak, predsednik KS Ivanjkovci, Anton Zadravec, in doma­cinka, Maja Munda, ki so se tudi prvi po prerezu traku, v kociji Darka Kelca, zapeljali cez obnovljeni most, nekaj metrov do Lahovih in nazaj do vaškega doma. 

Stara trta na Svetinjah dala nekaj pridelka 
Besedilo in foto: Katjuša Grof Štih 
C
lani Turisticno kulturnega društva (TKD) Ivanjkovci so 18. oktobra 2023 na Svetinjah pripravili trgatev po­tomke najstarejše vinske trte na svetu. Kljub številnim vremenskim neprilikam in boleznim se trta dobro drži in je dala kar nekaj pridelka. 

Na Svetinjah, pri Sve­tinjski kleti, so potomko najstarejše trte posadili leta 2005. 
Njen gospodar je Matej Tušek, ki je spomladi obnovil leseno oporo za trto in skrbel zanjo med letom. Letos je bila leti­na zelo težka, saj je bilo veliko dežja. Kljub temu je z letino zadovoljen. 
Predsednica društva mag. Tanja Vaupotic je pritrdila, da je glede na vremenske razmere trta dala kar nekaj pridelka. Bi pa bila slad­korna stopnja grozdnih jagod višja, ce bi bilo med letom vec su­hega vremena. Modra kavcina je pozna rdeca sorta, ima velike grozde in visoke pridelke. 
Bivši predsednik TKD Ivanjkovci Franc Polic se dobro spomni, kako je bilo leta 2005, ko so posadili potomko najstarejše vinske trte na Svetinjah. Prireditev je bila odmevna in dobro obiskana. 
Pütar Branko Fifnja je dejal: »Duže bon nosa, vec de pridelka. Püta je stora hrastova ali kostajeva, nesme biti prevec presüšena, ce ne mošt vün tece. Toto grozdje je joko dozorelo in socno.« 


Vstopamo v praznicno Meškovo leto 
Besedilo: Bernardka Viher, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož 
... in sedaj se mojega življenja pot vije navzgor. Težka je ta pot in trnova je. In zdaj in zdaj postojim in se ogledam. 
Tam doli pod seboj, tam doli v široki dolini veselega življenja vidim tiste lepe, ravne, bele poti brezskrbnega in cvetnega življenja, poti, po katerih veckrat zahrepeni duša s težavami obteženega zemljana. 
In vidim po teh potih hiteti stotere in tisocere in milijone. In vsi stopajo tako lahko, tako živo – vsi so tako veseli, vseh obrazi žare v tihi blaženosti, v razkošni opojnosti. 
P
rav zares lahko naši obrazi žarijo v tihi blaženosti, v raz­košni opojnosti, kakor je zapisal Franc Ksaver Meško v crtici Moje poti, ker vstopamo v praznicno leto 2024, ki bo Meškovo leto. Slavimo namrec 150-letnico rojstva in obeležujemo 60-letnico smrti našega rojaka, priznanega pi­satelja, pesnika, dramatika, duhovnika Franca Ksavra Meška. Rodil se je 28. oktobra 1874 v vasi Kljucarovci v župniji Sveti Tomaž in umrl 11. ali 12. januarja 1964 na Selah, v Slovenj Gradcu. Ti okrogli obletnici sta nas kar sami nagovarjali, da leto 2024 proglasimo za Meškovo leto in mu z organizacijo razlicnih dogodkov posvetimo zasluženo pozornost. 
Knjižnica Ormož, ki s ponosom nosi ime po Francu Ksavru Me­šku, želi kot nosilka Meškovega leta k sodelovanju povabiti in vkljuciti kar najširši krog ustanov, društev in posameznikov, ki delujejo na podrocju kulture. Veseli smo, da sta se našemu po­vabilu k sodelovanju odzvali tudi Obcina Sveti Tomaž in Obcina Ormož. Skupaj smo pripravili okviren nacrt celoletnega dogaja­nja tako pri Svetem Tomažu kot v Ormožu v upanju, da bomo k sodelovanju pritegnili še koga. 
V Meškovo leto bomo stopili 11. januarja 2024 s tiskovno kon­ferenco in z ogledom odlomkov filma Tihi vecer in drugih fil­mov o Francu Ksavru Mešku v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku pri Svetem Tomažu bo v organizaciji Kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž posvecena Mešku. Istocasno bo v sodelovanju s Po­krajinskim muzejem Ptuj-Ormož v avli Obcine Ormož otvoritev razstave o Francu Ksavru Mešku. V pomladnih mesecih bomo k likovnemu in literarnemu ustvarjalnemu natecaju povabili otroke in mlade okoliških osnovnih šol in Gimnazije Ormož, otroci med 
9. in 13. letom pa bodo povabljeni še k reševanju spletnega kviza, posvecenega Francu Ksavru Mešku. 
Konec maja bodo bralni klubi naše knjižnice pripravili javno bra­nje na temo Meška na letni terasi ormoške knjižnice. Ormoški pohod po poteh kulturnih buditeljev pa bo v prihodnjem letu po­tekal iz dveh smeri, iz Ormoža in iz Svetega Tomaža. Združil se bo pred Meškovo domacijo, kjer bomo pripravili kulturni program. Praznovanje obcinskega praznika pri Svetem Tomažu bomo obo­gatili z razstavo o Francu Ksavru Mešku. V sodelovanju s Planin­skim društvom Maks Meško Ormož in Zgodovinskim društvom Ormož bomo jeseni 2024 organizirali izlet v Sela na Koroškem, kjer je Ksaver Meško preživel vecji del svojega življenja. 
Vrhunec Meškovega leta bo v oktobru, ko bo izšla knjiga Cirila Ambroža o Ksavru Mešku z naslovom Moje poti. Predstavljena bo tako v Ormožu kot pri Svetem Tomažu. Istega meseca bomo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Maribor, Teološko fakulteto in Slavisticnim društvom Maribor organizirali znanstveni simpozij 
o Francu Ksavru Mešku. Tudi Rastoca knjiga Ormoža z odprtjem razstave del likovno-literarne kolonije Malek v novembru bo nav­dihe crpala iz Meškovih del. 
Paradiž mojega življenja  je moja rojstna vas …  je zapisal Meško v crtici Iz raja mojih dni. Koliko ponosa, ljubezni in hrepenenja do domacega kraja veje iz te Meškove misli. Bodimo ponosni in veseli, da je ta njegova rojstna vas tukaj med nami, da je Ksaver Meško naš rojak, eden izmed nas. Dajmo vso priznanje in cast temu velikemu literarnemu ustvarjalcu, ki je na žalost v širšem slovenskem literarnem krogu mnogokrat prezrt.  
Vabimo vas, da v prihajajocem letu pobrskate po vaših domacih knjižnih policah, upihnete prah, ki se je morda nabral na njih ali pa se oglasite v knjižnici in vzamete v roke ter preberete kakšno Meškovo delo. Izkažimo mu tudi mi danes zahvalo in priznanje za vso bogastvo zapisane slovenske besede, ki nam jo je zapustil. 
Pridružite se nam in sooblikujte praznicno Meškovo leto 2024! 

Na zdrav in razgiban nacin do znanja in ustvarjalnosti 
Besedilo: Tina Zadravec Foto: arhiv OŠ Ormož 
N
a Osnovni šoli Ormož so v prvo trimesecje novega šol­skega leta zakorakali v duhu temeljnih vrednot, ki so se jim odlocili slediti v šolskem letu 2023/24. To so: znanje in ustvarjalnost, varnost in zdravje ter spoštovanje in odgo­vornost. Na podlagi teh vrednot si skozi delo in življenje na šoli prizadevajo ustvarjati razmere za takšno ucno okolje, kjer s sode­lovanjem ucencev, uciteljev in staršev ter širše skupnosti vzgajajo samostojne, ustvarjalne, odgovorne in strpne mlade ljudi, ki v skladu z lastnimi sposobnostmi dosegajo optimalni razvoj ter so pripravljeni na kvalitetno nadaljnje življenje. 
V pouk tako z novim šolskim letom vnašajo še vec gibanja, saj se zavedajo, da si je skozi gibanje kognitivne informacije lažje za­pomniti in jih priklicati. Skozi Fit4Kid aktivnosti tako, v sodelo­vanju s Formo 3D, v ucni proces vpeljujejo sodobne ucne metode, ki postavljajo v ospredje ucenje v gibanju, gibanje skozi igro in funkcionalno raven znanja. Ucencem želijo privzgojiti nove na­cine ucenja, ki jih bodo uporabljali tako v okviru ucnega procesa kot tudi doma. Vsakodnevno so si zadali izvajati fit pedagogiko v okviru pedagoškega procesa, fit gibalne minute, fit aktivni od­mor, fit jutranje športanje in fit hidracijo. Za dobro pocutje svojih ucencev skrbijo tudi skozi vsakodnevne delavnice Razširjenega programa (RaP), ki so jih vnesli v stalno uro urnika in pri kateri se ucenci lahko pri izbranih delavnicah sprostijo skozi razlicne športno in plesno obarvane vsebine, pogovorne ure, druženje z živalmi, sprošcanje pri jogi, skozi petje, skozi medvrstniški po­govor ter se okrepcajo s sadjem (Shema šolskega sadja). Pri urah RaP tudi nadgrajujejo ali poglabljajo svoje znanje, obišcejo izbir­ni predmet ali pa se v prijetnem okolju šolske knjižnice zatopijo v branje. Na šoli so se v tem šolskem letu namrec poglobili tudi v projekt Bralne pismenosti, ki vkljucuje tri glavne sestavine: tehniko branja, razumevanje prebranega in fleksibilnost branja z razlicnimi strategijami in tehnikami branja glede na vrsto bese­dila in cilj branja. Ker si želijo, da ucenci ne berejo le na ravni be­sednega razumevanja, ampak zmorejo interpretativno razumeva­nje ali razumevanje s sklepanjem ter postopoma tudi kriticno in ustvarjalno oziroma uporabno razumevanje, namenjajo posebno pozornost naslednjim kazalnikom bralne pismenosti in dejavno­stim: tekoce branje, domace branje, Bralna znacka, lepopis, pisane crke, bralni koticki po razredih, bralno-ucne strategije. Skozi branje lahko ucenci razvijajo tudi pozitiven odnos do živali in narave in se skozi izbrana priporocena književna besedila pri Bralni tacki razvijajo v empaticne mladostnike. Živalovarstvene vsebine so na šoli med ucenci odlicno sprejete že desetletje, zato so se na šoli ta­koj odzvali povabilu Konjeniškega in mladinskega centra Ška­tlica  v partnerski projekt Lokalne akcijske skupine 
UE Ormož (operacija Vzpostavitev pilotnega modela trajnostnega in vkljucujocega konjeniškega in mladin­skega centra Škatlica), ki bo ucencem OŠ Ormož ter OŠ Stanka Vraza približal konjeniške vsebine in jih povezal še s Konjeniškim društvom Sre­dišce ob Dravi. Aktivni in zdravi ucenci je pa tudi rdeca nit projekta Erasmus+, s katerim so priceli v tem šolskem letu in se bo nadaljeval še v naslednjega. Osnovni namen projekta je dvigniti kvaliteto pouka z vnašanjem gibanja in z reduciranjem sedenja med poukom. Z novimi pristopi želijo vnašati aktivne ob-like ucenja in poucevanja, vzpodbujati motivacijo do dela in poskrbeti za bolj dinamicen, zanimiv in kvaliteten pouk, ki je naravnan k ohranjanju zdravja naših otrok. V okviru projekta se bodo ucenci urili v precnih vešcinah, kot so: sodelovanje, komunikaci­ja, predstavitev, samoevalvacija, krepili pa bodo tudi jezikovno in digitalno kompetenco. V tem šolskem letu bo skupina osmih ucencev sodelovala z vrstniki iz grške šole (skupinska mobilnost ucencev), v nas­lednjem šolskem letu je pa predvidena mobilnost sedmih ucencev na Poljsko. Znanje in ustvarjalnost lahko ucenci nadgrajujejo in razvijajo na številnih podrocjih. Tako se je skupina šestih nadobudnih osmo- in devetošolcev letos odlocila sodelovati v projektu F1 in Schools Slovenia in že pridno snuje­jo svoj F1-dirkalnik, sedemclanska zasedba šesto-, sedmo- in osmošolcev se je pa lotila inovacijskega projekta skozi sestavljanje iz lego kock ter programiranje v okviru projekta First lego league Slovenija. 
Svojo vpetost v lokalno okolje ucenci dokazujejo tudi skozi razvi­janje podjetniških idej, pri cemer jim poleg mentorjev pomagata tudi Razvojno raziskovalni center Ormož in ZRS Bistra Ptuj, na letošnjem podjetniškem vikendu so pa veliko dobrih idej dobi­li tudi v Centru ponovne uporabe Ormož. Skupina podjetnikov je namrec prav tam dobila navdih in tako so na šoli v mesecu oktobru organizirali cisto pravo Osnovnošolsko izmenjevalnico rabljenih oblek, igrac in knjig, ki pa zaradi odlicnega odziva na šoli zagotovo ne bo zadnja. Po uspešni predstavitvi podjetniških idej na šoli najuspešnejše ekipe caka še Podjetniški izziv za mlade na Ptuju ter tekmovanje POPRI, iz ene od podjetniških idej pa že nastaja tudi raziskovalna naloga, povezana z lokalnim okoljem. Skrb za naše okolje v obcini Ormož pa je bila tudi izbrana tema, o kateri so razpravljali mladi svetniki osnovnih šol obcine Ormož na letošnji seji Otroškega obcinskega sveta obcine Ormož, ki so se je udeležili tudi predstavniki OŠ Ormož. 
Ob znanju, ustvarjalnosti, varnosti in zdravju pa na ormoški šoli veliko pozornosti posvecajo tudi spoštovanju in odgovornosti, ki ju razvijajo skozi redne ure Pozitivne discipline, poglobljeno so ju pa poglabljali na dnevu dejavnosti z naslovom 8 krogov odlic­nosti. Na prijetnem in poucnem popoldanskem druženju, na katerega so povabili tudi starše in sorodnike ucencev, so v svojo veliko Skupnost ucencev slavnostno sprejeli tudi letošnje prvo­šolce – ukaželjne nadobudneže, ki bodo vrednote, za katere si na šoli prizadevajo, ponesli v prihodnje rodove. 





Koristne informacije za starejše 
V
casih je težko najti kakšen pomemben ali uporaben po­datek in pogosto o možnostih, ki jih imamo na voljo v domacem okolju, niti ne vemo. To je škoda, saj usluge, ki 
jih ponudniki nudijo, ne pridejo do uporabnikov. Zato smo za vas 
zbrali na kup nekaj koristnih informacij. 
Imate željo, da bi se naucili kaj novega? Mnogi še vedno menijo, da jim dodatno znanje in ucenje v življenju ne bo ko­ristilo. A vseživljenjsko ucenje prispeva k izboljšanju ne samo znanja, ampak tudi samopodobe vsakega posameznika. 
Na Ljudski univerzi Ormož nudimo brezplacne tecaje za upokojence, na katerih se lahko naucite nemšcine in angle-šcine, obnovite ali usvojite znanje racunalnika in pametnega telefona, ali pa ustvarjate in se družite z drugimi. Nudimo vam tudi brezplacna mesecna predavanja. Oktobra smo obnovili cestno-predmetne predpise, novembra poskr­beli za preventivo s Centrom za krepitev zdravja, decembra se pa bomo družili na božicnih karaokah za seniorje. Za vec informacij poklicite na (02) 741 55 03. 
Pametni telefoni so že postali del vsakdanjika mnogih posa­meznikov. Ljudska univerza Ormož dvakrat mesecno nudi brezplacno svetovanje in pomoc pri uporabi pametnih tele­fonov tudi izven svoje lokacije. Vsako 1. sredo v mesecu se od 
10. do 12. ure srecujemo v Medgeneracijskem centru Sv. To­maž, vsako 3. sredo od 10. do 12. ure pa v Vaškem domu na Grabah. Za prijavo in vec informacij poklicite (02) 741 55 02. 
V Ormožu in njegovi okolici se odvija veliko zanimivih pre­davanj in delavnic. Veliko jih organizira Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Ce vas zanima, kaj vse imajo priprav­ljeno, poklicite na (02) 741 55 87. 
Rdeci križ Slovenija organizira vrsto zanimivih predavanj. 
Dobivajo se v Centru za starejše obcane Ormož, in sicer vsak 
2. torek v mesecu ob 10. uri. Predavanja so o razlicnih temah. Ce vas zanima katere, poklicite na (02) 741 70 50. V sklopu Rdecega križa deluje vec organizacij, med njimi tudi Društvo za osteoporozo Ormož in Društvo Spomincica, ki nudi pomoc obolelim z demenco in njihovim svojcem. Za vse informacije poklicite na (02) 741 70 50. 
Ali potrebujete prevoz? V Ormožu in njegovi okolici že ne­kaj casa deluje Prostofer. Gre za brezplacen prevoz, namenjen vsem starejšim od 65 let, ki ne vozijo sami, nimajo sorodni­kov in imajo nižje mesecne dohodke ter slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. 
Kako ga lahko uporabite? Ce potrebujete prevoz, poklicite na 
brezplacno tel. št. 080 10 10. Klicni center deluje od ponedelj­ka do petka od 8. do 18. ure. Zaradi lažje organizacije prosijo, da poklicete vsaj 3 dni prej. 
Za zavarovanje voznika in sopotnikov je poskrbljeno. 
Ste morda osamljeni? Ljudje smo družbena bitja, potrebu­jemo obcutek bližine. Zato z namenom zmanjšanja obcutka osamljenosti in povezovanja deluje CvekiFON. 
Kako ga lahko uporabite? Z brezplacnim klicem na 080 38 07 se uporabnik registrira in izvede klic. CvekiFON ga po­veže z nakljucnim starostnikom in ravno ta nakljucnost je pravzaprav zabavna stvar, saj z njo razširimo socialno mrežo starostnikov. 
Uporaba je popolnoma varna. Tako klicatelj kot klicoci ne vi­dita osebnih telefonskih številk, le centralno številko Cveki-FONa. Seveda si slednjo lahko nato izmenjata, v kolikor naj­deta skupni interes. 
CvekiFON deluje med 8. in 20. uro. 
Ali ste vedeli, da patronažne sestre Zdravstvenega doma Ormož delujejo po krajevnih skupnostih, kjer se enkrat mesecno srecujejo ne samo z bolnimi, ampak tudi z zdra­vimi in ostarelimi? Ce je odgovor ne, potem nadaljujte z branjem. Vsak mesec namrec na spletni strani krajevnih skupnosti objavijo kraj in cas srecanja z ljudmi. Vabljeni in dobrodošli so vsi, tudi tisti, ki morda nimajo urejenega zdra­vstvenega zavarovanja. Na voljo so jim za pogovor, svetujejo 
o pravicah pacientov, pomagajo pri spletnem narocanju, na željo posameznika pa opravijo tudi meritve. Za vse obcane so tudi dnevno dosegljive med 14. in 15. uro na (02) 741 09 17. 
Tudi na Centru za krepitev zdravja vljudno vabijo vse, ki bi želeli brezplacen posvet s podrocja zdrave prehrane, dušev­nega zdravja, kineziologije ali fizioterapije. 
Nudijo vam tudi brezplacne meritve. V decembru vam bodo na voljo 7. 12. in 14. 12. med 8. in 10. uro pri splošnih ambu­lantah v ZD Ormož. 
Poklicite in se narocite na (02) 741 09 27 ali na mobilnih šte­vilkah 041 943 000 ali 051 274 778. 
Na Rdecem križu Slovenije vas pa na brezplacne meritve in posvet vabijo vsak petek med 8. in 10. uro (v decembru bodo meritve samo 1. 12. in 8. 12.). Za vec informacij poklicite na (02) 741 70 50. 
Potrebujete pomoc na domu? Center za starejše obcane Or­mož nudi pomoc na domu. Za eno uro pomoci odštejete 5 €, ostali del stroškov krije obcina. 



Za dodatne informacije poklicite na (02) 741 62 95 ali na 041 633 046. 
Veste, katere pravice imate na podrocju socialne varnosti? 
Na Centru za socialno delo vam pomagajo pri uveljavljanju naslednjih pravic: 
Izredna denarna socialna pomoc je namenjena kritju izre­dnih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih družina ali posameznik sam ne more pokriti. Dodeljuje se za namen kri­tja poracuna elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje in podobno. 
Varstveni dodatek lahko uveljavljate v primeru, da se pre­življate z izredno nizko pokojnino, ste starejši od 63 (ženske) ali 65 let (moški), ste trajno nezmožni za delo ali trajno neza­posljivi in se preživljate z nizkimi dohodki. 
Subvencija najemnine: ce nimate lastnega stanovanja in imate nizke dohodke, ste lahko upraviceni do subvencije na­jemnine, potrebno je le, da ste najemniki v neprofitnem sta­novanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem ali hišniškem stanovanju. Za subvencijo tržne najemnine lahko zaprosite samo, ce na razpisu za na­jem neprofitnega stanovanja niste bili izbrani, ali ce v obcini vašega stalnega prebivališca v zadnjem letu ni bilo objavlje­nega razpisa. 
Pogrebnina in posmrtnina je namenjena financni pomoci družinskim clanom (svojcem) pokojne osebe, ki so upravi­ceni do denarne socialne pomoci ali varstvenega dodatka oziroma se preživljajo z nizkimi dohodki. Pogrebnina je na­menjena izkljucno kritju stroškov pogreba. 
Oprostitev placila socialnovarstvenih storitev lahko uve­ljavljate, ce s težavo placujete stroške oskrbe v domu starejših obcanov ali v drugih socialnovarstvenih zavodih zase ali za svoje bližnje. Placila ste lahko delno ali v celoti oprošceni, ce center za socialno delo na podlagi vaše vloge in materialnega stanja presodi, da si stroška oskrbe ne morete privošciti. Ali potrebujete pomoc zaradi nasilja v družini, težav z odvi­snostjo ali obcutka nemoci zaradi drugih težkih okolišcin? Centri za socialno delo v sodelovanju z drugimi organizacija­mi in izvajalci nudijo najrazlicnejše programe pomoci: varne hiše, nujne nastanitve, razlicna svetovanja in druge oblike, ki so tu zato, da vam pomagajo v stiski. 
Za še vec informacij poklicite (02) 741 05 60. 
Želite biti telesno aktivni? Redna telesna aktivnost je odlic­no zdravilo tako za bolezni kot tudi za dobro pocutje. V Or­možu imate možnost udeležbe na kar nekaj telovadbah, kjer je priložnost tudi za druženje z drugimi starejšimi. Vadbe so brezplacne in delujejo po naslednjem urniku: 
• ob torkih ob 16.00, 17.00 ali 18.00 na Osnovni šoli Stan­
ka Vraza. • ob ponedeljkih ob 16.00 na Osnovni šoli Ivanjkovci  • ob ponedeljkih ob 17.00 na Osnovni šoli Sveti Tomaž 
• 
Telovadba traja eno uro. Za vec informacij poklicite na (02) 741 09 27. 

• 
Vsako jutro ob 8.00 se lahko udeležite brezplacne vadbe, ki jo pripravlja Šola zdravja, v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Vec informacij dobite na (02) 741 55 87. 


Ali radi berete? Vas domaci in prijatelji vedno najdejo s knjigo v rokah? V Knjižnici Franca Ksavra Meška vsako leto organizirajo bralno znacko za odrasle. Ta poteka od 20. 11. 2023 do 30. 9. 2024. Letos so knjižnicarji za vas pripravili se­znam priporocenih del na temo Smeh je pol zdravja. 
Za opravljeno bralno znacko do 30. septembra 2024 prebere­te 5 knjig s seznama in izpolnite bralno mapico. Vabljeni, da delite svoje ocene, obcutke in misli o prebranem ter citate iz knjig, ki so vas navdušile. Mapice so na voljo v vseh enotah knjižnice, tudi oddate jih lahko v kateri koli izmed njih. 
Poleg bralne znacke pa se lahko udeležite srecanj bralnega 
kluba. Srecujejo se vsak 4. cetrtek v mesecu ob 14.00. Za vse informacije poklicite na (02) 741 55 87. 
Novo leto je kot bel nepopisan list … Pobarvajte ga s sanjami, porišite z novimi znanji in okrasite z osebnimi dosežki, majhnimi in velikimi. 
Naj vas mir in veselje prihajajocih praznikov spremljata skozi vse leto. 
Ljudska univerza Ormož 


Mednarodni dan prijaznosti v Vrtcu Ormož 
Besedilo: Eva Lorencic Foto: Sara Korotaj 

L
eta 1998 je bila podpisana deklaracija o prijaznosti; od tak­rat 13. november obeležujemo kot mednarodni dan prijaz­nosti. V Sloveniji ta dan pospešeno obeležujemo zadnjih nekaj let pod okriljem društva Humanitarcek ter projekta Na­kljucna prijaznost. Glavna ideja projekta je spodbuditi ljudi, da z majhnimi dejanji polepšajo svet ljudem okrog sebe. Na ta dan naj bi naše kraje preplavili pisani kamencki prijaznosti, ki bi posame­znikom, ki jih najdejo, narisali nasmehe na obraze. 
Akciji smo se že 3. leto zapored pridružili tudi v enoti Ormož. Naše malo mesto smo v ponedeljek, 13. novembra, okrasili s pisanimi kamencki prijaznosti. Vsi skupaj smo jih pobarvali in razdelili kar 562. Ce kakšnega še vedno kje najdeš, ga le pogu­mno poberi ter odnesi domov. 

Izkušnja mini županje 
Besedilo in foto: Kaja Mar, mini županja, OŠ Ivanjkovci 
V 
Ormožu se je letos  ponovno odvijal Otroški obcinski svet. Tako imenovano 4. sejo Otroškega obcinskega sveta Ormož smo izvedli 15. 11. 2023 v sejni sobi v ormoškem gradu. Udeležili so se je po štirje predstavniki iz vsake od petih osnovnih šol v obcini Ormož, njihovi mentorji, ravnatelji, neka­teri delavci oz. predstavniki z obcine ter seveda župan, gospod Danijel Vrbnjak. Prisotni so bili tudi lokalni mediji. Med šolami je dogovorjeno, da vsako leto ena šola predlaga mini župana ali županjo ter mini podžupana oz. podžupanjo, ki vodi oz. vodita celotno sejo. To leto je na vrsto prišla naša Osnovna šola Ivanj­kovci. Ti vlogi sta bili podeljeni tistim, ki se že dlje casa udele­žujemo sej v Ormožu in nam je njihov potek znan. Tako sem za mini županjo bila imenovana jaz, Kaja Mar, kot mini podžupana smo pa dolocili Roka Ostrca. Šolo pa zastopata še dva svetnika, in sicer Lara Slokan ter Nejc Babic. 
Tema razprav tega šolskega leta je skrb za okolje v šolah na obmocju obcine Ormož, kar je velika problematika današnjega casa. Seja se je zacela z uvodnim pozdravom in potrdi­tvijo dnevnega reda ter potrditvijo mini žu­panje in mini podžupana, kar je izpeljal naš gospod župan. Nato sem besedo dobila mini županja. Povedala sem nekaj kratkega o skrbi za okolje po svetu, potem smo pa nadaljevali na predstavitve skrbi za okolje na osnovnih šolah obcine Ormož. Podelili smo tudi svo­je predloge, kako bi lahko na šolah še bolj skrbeli za okolje. Sledila je predstavitev moje raziskovalne naloge z naslovom Moj krožnik bo prazen, ki sem jo lansko šolsko leto napi­sala na temo zavržene hrane in je sovpadala s temo seje. Naj zapišem, da sem za nalogo na podrocnem tekmo­vanju prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno, kjer sem z nalogo dosegla srebrno priznanje. Svetniki so spet dobili besedo, da povedo kaj o zavrženi hrani na njihovih šolah, podajo ideje ali me kaj vprašajo. Poslušali smo tudi predstavitev o skrbi za okolje na ravni celotne obcine. V zadnji tocki dnevnega reda smo sve­tniki z županom debatirali o naših predlogih, pobudah in vpra­šanjih. Po koncanem uradnem delu smo si v povezavi z obravna­vano temo ogledali Center ponovne uporabe Ormož, na koncu smo se pa še vsi skupaj podružili v Mladinskem centru Ormož. 
Celoten projekt Otroškega obcinskega sveta se mi zdi zelo dobra in nepozabna izkušnja. Mislim, da se ucenci s tem dobro priprav­ljamo na življenje. Pripomore k pogumnemu nastopanju in izra­žanju svojih mnenj, uci nas resnosti, odgovornosti in predvsem delavnosti. V priprave na Otroški obcinski svet je bilo namrec vložnega veliko truda. Ucenci smo s pomocjo 
uciteljev pripravljali predstavitve, iskali ideje, sestavljali pobude in predloge in pripravljali vprašanja. V veliki meri se zahvaljujem men­torici Tini Turin Puklavec, ki ves cas verjame vame. Za tekoc nastop je bila seveda potrebna tudi vaja. Na meni kot županji je bilo še neko­liko vec odgovornosti in dela, pa tudi sodelo­vanja z drugimi šolami. Ta izkušnja je meni osebno prinesla veliko novih znanj. Naucila sem se organiziranosti, natancnosti in mar­ljivosti. Naucila sem se uradnega obnašanja, voditi pomembno debato in odgovarjati na zastavljena vprašanja. Tudi ce v prihodnosti ne bom politik, mi bodo te vrline prav priš­le v življenju. Hvaležna sem za možnost in zaupanje, da sem se lahko preizkusila v tako pomembni vlogi. 


Beli dan v Vrtcu Ormož 
Besedilo in foto: Eva Lorencic, mag. prof. spec. in reh. ped. 

O
b mednarodnem dnevu bele 
nici … Mlajši otroci so se preizkusili palice, ki ga obeležujemo 15. tudi v razlicnih vajah iskanja, tipanja oktobra, smo v enoti Ormož in slušnega prepoznavanja predmetov, imeli “beli dan”. Bela palica je simbol igrali so se z zveneco žogo ipd. Starejši slepote in opozarja na to, da uporabnik otroci so se pa preizkusili v skrbi zase z bele palice ne vidi. Služi kot pripomo-zaprtimi ali zavezanimi ocmi, seznanili cek za orientacijo, saj slepa ali slabovi-so se pa tudi z belo palico, z njo so sku­dna oseba, v širini svojega telesa, z njo šali prehoditi krajšo razdaljo. Ta dan so tipa in raziskuje teren pred seboj ter za zajtrk jedli samo belo hrano, katero na ta nacin zaznava in poišce ovire na so zanje skrbno pripravile kuharice in poti. kuhar. 
Otroci in vsi zaposleni v vrtcu so bili Preko dejavnosti so otroci urili razlicne povabljeni, da na ta dan (v vrtcu smo spretnosti: senzoriko, fino motoriko, ga obeležili v ponedeljek, 16. oktobra) slušno in vidno pozornost idr. Hkrati v vrtec pridejo v belih oblacilih. Dejav-so spoznali pomen zdravih oci ter belo nosti po skupinah so potekale v stilu palico kot simbol vecje samostojnosti bele barve: otroci so se igrali z belimi slepih in slabovidnih ter razvijali em­materiali (kockami, žogami, kamenc-patijo do oseb s posebnimi potrebami. ki), risali in ustvarjali so z belo barvo, pihali in prenašali so vato, opazovali in iskali so bele stvari in predmete v igral­
1. mesto 

na podrocnem tekmovanju v rokometu 
Besedilo: Meta Kokol Foto: Davorin Arnuga 
V 
ponedeljek, 4. 12. 2023, so ucenci letnik 2009 in mlajši v domaci športni dvora­ni pri Veliki Nedelji osvojili 1. mesto na podrocnem tekmovanju v rokometu. 
Podrocnega tekmovanja so se udeležile 4 ekipe.
4. mesto: OŠ Ljudski vrt
3. mesto: OŠ Gorišnica 
2. mesto: OŠ Ormož 
1. mesto: OŠ Velika Nedelja 
Najprej so ucenci naše šole premagali OŠ Go­rišnica z rezultatom 16:7, nato pa na tekmi za 
1. mesto v izredno napeti tekmi premagali OŠ Ormož. Obe ekipi sta prikazali zelo dobro igro, kakovost in borbenost do zadnje sekunde in se uvrstili v cetrtfinalno tekmovanje Slovenije. Bra­vo decki! 


Teden otroka: zakaji in zatoji radovednosti 
Besedilo in foto: Vzgojiteljica Petra Trstenjak 
Z
akaji in zatoji radovednosti nas usmerjajo pri nacrto­vanju dejavnosti v vrtcu. V Tednu otroka so nas pope­ljali v barvno jesen s cudovitimi in uporabnimi plodo­vi narave. Povezali so nas v raziskovanju narave, ne glede na 
starost otrok, in nas popeljali v tople barve jeseni. 
V Tednu otroka smo se zazrli v naravo in skupaj z otroki poi­skali zatoje na naše zakaje s pogovorom, ob knjigi ter ob enci­klopedijah. V torek smo odšli v gozd, cez njive, travnike, mimo sadovnjakov. In smo našli veliko in še vec … raziskali, naložili v košare in prinesli v vrtec. V sredo smo iz plodov in pridelkov narave pridobili barve, v cetrtek z njimi likovno ustvarjali. V petek smo izvedli kviz po starosti otrok in se za nagrado na igri­šcu vrtca pomerili v tekmovalnih igrah; prenašali smo kostanje 


Nagrada Združenja splošnih knjižnic 
Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož 
Besedilo in foto: Marinka Vnuk 
D
an slovenskih splošnih knjižnic, ki smo ga praznova­li 20. novembra 2023, smo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož obeležili na najlepši možen nacin. Podali smo se v Center Rog v Ljubljani in na slovesnosti iz rok predsednice Združenja splošnih knjižnic, Vesne Horžen, prejeli nagrado za najboljši projekt v letu 2023, in sicer za 
projekt Za kulturno vkljucevanje brez meja in omejitev. 
Vsako leto se v Tednu splošnih knjižnic (letos je potekal med 20. in 24. novembrom) podelijo nagrade za najboljše projekte splošnih knjižnic, najvišje priznanje, ki jih lahko prejmejo splošne knjižnicev Sloveniji. Že v letu 2021 smo prejeli posebno pohvalo združenja za projekt Knjižarjenje, tokrat pa naredili še korak dlje in si s pro­jektom Za kulturno vkljucevanje brez meja in omejitev pri prija­vi na razpis za najboljše projekte splošnih knjižnic 2023 prislužili vse možne tocke (100/100). Prijavljenih je bilo 14 projektov iz 13 knjižnic, strokovna komisija se je pa letos odlocila, da nagrade za nove pristope k strokovnemu delu knjižnice ne podeli in namesto tega podelila dve nagradi s podrocja novih, inovativnih storitev za uporabnike. Nagradi sta prejela projekta, ki sta najbolje izkazovala inovativen pristop pri oblikovanju storitev za ranljive ciljne skupi­ne uporabnikov in proaktivno delovanje knjižnic v zahtevnih in stalno spreminjajocih se razmerah. Zraven Knjižnice Ormož si je nagrado prislužila še Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušni­ka Ravne na Koroškem za storitev Osebni knjižnicar. 
Projekt smo podrobneje predstavili že v septembrski številki Or­moških novic, ustvarjen je pa bil z namenom vkljucevanja prise­ljencev, še zlasti ukrajinskih razseljencev, v življenje lokalne skup­nosti, zmanjševanju neenakosti ter ozavešcanju in dvigu ravni razumevanja migracij. Financna sredstva za izvajanje vecjega dela obsežnega projekta smo prejeli na razpisu Evropske kulturne fun­dacije The Europe Challenge (Evropski izziv), kot partnersko or­ganizacijo v lokalni skupnosti pa izbrali Ljudsko univerzo Ormož. 21 izvedenih dogodkov knjižnice, štirje dogodki ljudske univerze, 
celoletna udeležba priseljenk najutranji vadbi Šole zdravja na letni terasi knjižnice, 970 obi­skovalcev na dogodkih knjižni­ce, izdana dvojezicna pesniška zbirka Sanjam o miru in izdaja informacijske zloženke o usta­novah in storitvah v obcinah Ormož, Središce ob Dravi in Sveti Tomaž v angleškem jeziku, je samo nekaj podatkov, ki jih je vredno izpostaviti med dosežki projekta. 
Strokovna komisija je dejav­nost uvrstila med štiri najbolj­še projekte Evropskega izziva, na podlagi cesar smo prejeli še povabilo, da svoje delo predstavimo še na majskem svetovnem knjižnicarskem kongresu The Next Library Festival na Danskem. Uvršcen je bil še med osem najboljših praks na svetu po mnenju Okrogle mize mednarodnih odnosov ALA (Ameriškega knjižni­carskega združenja) in predstavljen v knjigi Sense of Belonging, v katerem je zbranih vseh 39 do sedaj izvedenih iniciativ Evrop­skega izziva. 

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je torej še enkrat vec do­kazala kvaliteto dela svojega strokovnega kadra in kaj vse prav­zaprav zmoremo majhne knjižnice. Ob tej priložnosti se za sode­lovanje zahvaljujemo še zlasti Ljudski univerzi Ormož in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izvajanju projekta: financerjem, obiskovalcem, prostovoljcem, predavateljem, literarnim, strokov­nim, glasbenim gostom, izvajalcem delavnic, dvojezicne pravljic­ne ure in ustvarjalne delavnice za otroke, prevajalcem in vsem drugim podpornikom projekta. 
Vsem, ki ste v naši skupnosti zacasno ali morda celo trajno naš­li svoj dom, želimo vse dobro in upamo, da smo vam z našimi dejavnostmi vsaj nekoliko olajšali prehod v tuje, neznano okolje. Knjižnica bo vedno kraj, ki bo svoja vrata na stežaj odprla prav vsem, poskrbela, da se boste v njenih prostorih kot tudi izven nje pocutili nadvse dobrodošli in da bo v njej vsakdo našel kaj zase 
– pa najsi je to dobra knjiga, iskana informacija, ustvarjalni tre­nutki, zanimiv pogovor z gostom  ali prijetna družba. 

Nikoli prepozno, nikoli prezgodaj 
Besedilo: Majda Kecek, predsednica Društva Spomincica Ormož Foto: arhiv Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož 
T
o je bil moto letošnjega septembra, ki ga je Svetovna organi­zacija za Alzheimerjevo bolezen razglasila za mesec ozave­šcanja o Alzheimerjevi bolezni. Poudarek je bil na zgodnji diagnozi in na zmanjševanju dejavnikov tveganja za demenco. Na podlagi študij vemo, da je to, ali bomo zboleli za demenco, v 60 % odvisno od naših genov, na kar ne moremo vplivati, 40 % pa od dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo. Med te sodijo ustrezna prehrana (dovolj sadja, zelenjave), izogibanje škodljivim razvadam (alkohol, nikotin, uživanje prepovedanih substanc), do­volj gibanja, primerno dolg spanec, druženje … 
Clani Društva Spomincica Ormož smo v septembru z namenom ozave­šcanja strokovne in širše javnosti or­ganizirali vec dogodkov. Osrednji do­godek smo organizirali 21. septembra, na svetovni dan Alzheimerjeve bolez­ni, v prijetnem okolju ormoške knji­žnice, ki ni le kraj za izposojo knjig, ampak je kraj, kjer se ljudje družijo, iz­obražujejo in izmenjujejo izkušnje … Tema srecanja je bila Demenca skozi knjige in filme, predavala je dr. Zden­ka Cebašek Travnik, psihiatrinja, ki nam je prikazala spoznavanje demen­ce na drug nacin – skozi smeh, solze … Dogodek so popestrile flavtistke Glasbene šole Ormož pod vodstvom profesorice Doroteje Feguš. 
Na ta dan smo Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož razglasili za De­menci prijazno tocko, kar pomeni, da bodo lahko vsi zainteresirani v knji­žnici dobili ustrezne informacije, gra­divo in usmeritve v zvezi z demenco. 
Letošnje leto je tudi jubilejno leto za Društvo Spomincica Ormož 
– mineva namrec petnajst let od ustanovitve društva. Ob tej pri­ložnosti smo izdali zbornik, v katerem smo predstavili kronologi­jo pomembnih dogodkov, nekaj koristnih informacij o demenci, objavili smo tudi risbe ucencev OŠ Velika Nedelja in dijakov Gi­mnazije Ormož, ki so prispele na natecaj z naslovom Demenca vec kot samo bolezen. 
Leto 2023 si bomo zapomnili tudi po sprejetju pomembnega 
dokumenta – Strategije o demenci do leta 2030. V strategiji je 
opredeljenih deset ciljev, med katerimi so spodbujanje razlic­
nih preventivnih programov za zmanjševanje dejavnikov tve­
ganja, diagnosticiranje zgodnjih znakov, dostopnost, kvalitetno zdravljenje, oskrba na domu, spod­bujanje raziskovalne dejavnosti, na novo uveden nacionalni center za de­menco in register demence. 
Med pomembne dogodke, ki smo jih organizirali, je tudi strokovno iz­obraževanje za Društvo medicinskih sester in babic Ptuj Ormož. Demenca je bolezen sodobnega casa in za njeno obvladovanje je potrebno tudi ustre­zno znanje, zlasti tistih, ki se z oseba­mi z demenco in njihovimi svojci sre­cujejo pri svojem delu. Predavali sta doc. dr. Milica Kramberger Gregoric in diplomirana medicinska sestra Nina Stopar iz Nevrološke klinike Ljubljana. Srecanje je popestril bend Gimnazije Ormož pod vodstvom profesorja Aleša Lubija. 
Ob jubileju se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali pri izvajanju naše­ga poslanstva. 



Mimika jih je naštela 90 
Besedilo in foto: Cilka Špindler, Društvo za osteoporozo Ormož 
N
aša zvesta clanica Marija – Mimika Šek je v mesecu juniju 2023 dopolnila castitljivih 90 let. Mimika je dobrosrcna,skromna, duhovita, potrpežljiva in vztrajna gospa. Življe­nje prleških žensk, mamic, žena v preteklosti ni bilo rožnato. Utrje­vali so jih težko fizicno delo, skrb za dom in družino. Marsikatero svojo življenjsko zgodbo je Mimika z velikim žarom in ponosom delila z nami. Otroštvo je preživela med drugo svetovno vojno. »Zadnje bitke druge svetovne vojne so se odvijale prav pri nas, ži­veli smo tako rekoc na fronti. Nemški oficirji so nas podili iz vasi, navadni vojaki so pa vendarle imeli nekaj srca in so nam pustili ostati. Saj pobijali niso, tudi hrane smo nekaj vendarle imeli, a strah je bil velik,« je velikokrat povedala in dodala: »Pravijo, da je danes hudo, a tako hudo vendarle ni. Ko sem šla po vojni v šolo, sem si iz ene rdece krpe blaga sešila torbo. Današnji otroci si tega niti predstavljati ne morejo.« 
Marija je clanica društva že od njegovih zgodnjih zacetkov. Zanj je slišala po radiu in se takoj vclanila. Dokler ji je dopušcalo zdravje, je bila stalna udeleženka na srecanjih, izletih in vseh dogodkih, ki jih je organiziralo Društvo za osteoporozo Ormož. Ko so ji dopuš­cale moci, je iz njene torbe dišalo po socni in bogato namazani po­tici, s katero nas je razvajala. Še vedno se rada pridruži dogodkom, ki jih organiziramo v bližini njenega doma. 
Za Mimiko je bilo posebno doživetje vsakoletno letovanje v okviru Tedna zdravja v zdravilišcu Krke v Strunjanu. V letih brez vecjih težav z zdravjem je preživljala dneve v družbi prijateljice Elzike, sedaj pa zaradi pešanja zdravja letuje v spremstvu hcerk Vide in Jožice ter vnukinje in pravnukinj. 
Clani Društva za osteoporozo Ormož, ki smo junija letovali v Strunjanu, smo naši Mimiki ob torti in kozarcku rujnega zaželeli še veliko zdravih in srecnih let. 

Preventivne meritve 

na postajah Rdecega križa 
Besedilo in foto: Maja Botolin Vaupotic, RKS OZ Ormož 
E
na osnovnih oblik aktivnosti Rdecega križa (RK) so postaje RK. Postaje RK delujejo na lokalnem nivoju, na tocno dolocenih mestih in ob dogovorjenih urah kot informacijske pisarne, kjer si ljudje pridobijo razlicne in­formacije, hkrati se pa v njih odvijajo aktivnosti, kot so mer­jenja krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi. 
Postaje na obmocju obcin Ormož, Središce ob Dravi in Sveti To­maž bodo v letu 2024 delovale po naslednjem urniku: 
Ormož: vsak petek med 8.00 in 10.00 v prostorih RKS OZ Or­mož. Meritev ni v juliju in avgustu ter med 15. in 31. decembrom. 
Velika Nedelja: prvi delovni ponedeljek v mesecu med 8.00 in 9.00 v prostorih Krajevne skupnosti Velika Nedelja. Meritev ni v mesecu avgustu. 
Ivanjkovci: zadnji delovni torek v mesecu med 8.00 in 9.00 v pro­storih Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Meritev ni v juliju in avgustu. Središce ob Dravi: prva delovna sreda v mesecu med 8.00 in 9.00 v prostorih Obcine Središce ob Dravi. Meritev ni v mesecu avgustu. 
Sveti Tomaž: druga delovna sreda v mesecu med 8.00 in 9.00 v prostorih Kulturnega doma Sveti Tomaž. 
Meritev ni v mesecu avgustu. 
Vabljeni! 

Šle smo vsaka po svoji poti, 
tako ali drugace pripravljene za svet in življenje 
Besedilo: Ljubica Fišer 
M
aturantke Srednje vzgojiteljske šole v Mariboru iz leta 1973 smo se srecale v mesecu novembru v Or­možu. 
Petdeset let spominov, petdeset življenjskih zgodb. Ni manj­
kalo svetlih trenutkov, a barke so plule po mirnem in razbur­
kanem življenjskem obdobju vsake od nas. 
Ostali so nam spomini … 
Uresnicili smo veliko željo, da se ponovno srecamo in ponov­no ponosno zapojemo naš GAUDEAMUS IGITUR IUVENES DUM SUMUS … (Veselimo torej se, mlada nam je duša …) 
Za kraj srecanja smo izbrali Ormož. Iz Ormoža in okolice izhaja nekaj maturantk, ki smo v tistem casu zakljucile srednjo šolo. Or­ganizatorke srecanja smo pa imele veliko željo, da jim pokažemo nekaj krajev, ki nam v Ormožu veliko pomenijo. 
V tem casu je Ormož pridobil nov, lep vrtec, ki smo si ga z ve­seljem ogledale. Tu so nas sprejeli prijazna ravnateljica, Simona Meško, s svojimi vzgojiteljicami in prisrcnimi otroci, ki so nam zapeli in zaplesali in nas spomnili na cas, ko smo bile me v nji­hovih vlogah. 
Kot naslednja zanimivost za maturantke se nam je zdela še ena velika pridobitev v Ormožu, Gimnazija Ormož, predvsem pa Od­delek predšolske vzgoje. Zato smo jih popeljale še na Hardek. Že sama zgradba nas je presenetila, na kako lepem kraju stoji! 
Ko pa smo ob prijaznem povabilu ravnateljice Klavdije ZorjanŠkorjanec vstopili, smo zacutili toplino in prijaznost. Vse se je samo še stopnjevalo ob prihodu v telovadnico. Tu so nas pricakali nasmejani obrazi dijakov predšolske vzgoje in njihovih profesorjev. 
Pozdrav ravnateljice, povabilo k razgovoru o »naših casih« mag. Aleksandre Štih in glasba pod taktirko prof. Aleša Lubija z vsemi instrumentalisti in solistko so pri nas pricarali vrhunec našega srecanja in priklicali marsikatero solzo v oci. 
Lepo nam je bilo in toplo pri srcu … kar težko smo zapustile te prostore in prijetne ljudi! 
Naše druženje se s tem še ni moglo zakljuciti, saj smo morale iti še »poklepetat«. To klepetanje se je zavleklo še kar nekaj casa in vesele smo se proti veceru razšle s sklepom, da se srecamo spet naslednje leto. 
Naše srecanje po petdesetih letih je pa ovekovecil naš ormoški fotograf, Štefan Hozyan. 


Zlata poroka Stanka in Majde Bezjak 
Besedilo: Renata Bezjak Foto: Ivan Rajšp 

P
omemben mejnik skupnega življenja, zlato poroko, sta pra­znovala zakonca Stanko in Majda Bezjak, rojena Rajšp, iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Iz te vasi oba izhajata in tu da­nes živita. Vmes sta z otrokoma Robertom in Renato nekaj casa živela v bloku v Ormožu. Do leta 2011 sta bila oba zaposlena, danes sta pa aktivna upokojenca, ki pogosto skupaj kolesarita, gresta na kakšen pohod ali cas preživljata na domacem vrtu. Jesen življenja jima lepšajo tri vnukinje in dva vnuka. 
Majda in Stanko sta 50. obletnico poroke proslavila s svojimi naj­bližjimi. Najprej sta v ormoškem gradu na civilni poroki pred žu­panom obnovila zakonske zaobljube, nato pa stopila še pred žu­pnika v cerkvi pri Veliki Nedelji. Sledilo je praznovanje v krogu družine in ožjih sorodnikov v gostilni Prosnik v Ormožu. 




Biserna poroka Erne in Janeza Špur 
Besedilo: Obcina Ormož Foto: Žalar 
V 
soboto, 25. novembra 2023, sta biserno poroko pra­znovala Erna in Janez Špur. Porocila sta se namrec 27. 11. 1963 v Ormožu, po 60 letih zakona sta se pa odlocila za obnovo porocnih zaobljub. 
V zakonu sta se jima rodila sin Janko in hcerka Blanka, danes ju pa razveseljujeta vnuk Rene in vnukinja Natalija. 
Civilni obred biserne poroke, ki je potekal v dvorani Gradu Or­mož, je vodil župan Danijel Vrbnjak, ki jima je ob visokem jubile­ju izrocil slavnostno listino obcine in protokolarno darilo ter jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let. 


Zlata poroka Milene in Daniela Furjan 
Besedilo: Majda Furjan Foto: Turk Tadej 
N
a lepo, soncno soboto, 20. maja 2023, sta ponovno, v družbi svojih najdražjih, sorodnikov in  prijateljev, po 50 letih stopila pred oltar Milena in Daniel Fur­jan iz Senešcev pri Veliki Nedelji. 
Prvic sta se porocila 19. maja 1973. Njuno življenjsko pot sta jima popestrila dva sinova, ta pa jo polepšala še s štirimi vnukinjami. 
Slovesnost je potekala v Veliki Nedelji, po starih obicajih, kjer sta ju ponovno porocila župan Danijel Vrbnjak in kaplan Boštjan Kotar. Sta zelo aktivna med upokojenci in vesela vinogradnika. 
Želimo jima še mnogo zdravih, srecnih in veselih skupnih let. 


Zlata poroka Anice in Ivana Marinic 
Besedilo in foto: Obcina Ormož 
V 
soboto, 25. novembra 2023, sta zlato poroko prazno­vala Anica in Ivan Marinic, po domace Janko, ki sta se po 51 letih zakona odlocila za obnovo porocnih zaobljub. Porocila sta se 7. 10. 1972 v Ormožu. 
V zakonu sta se jima rodili hcerki Vida in Petra, danes ju pa raz­veseljujejo še vnuka Vid in Luka ter vnukinja Julija. 
Župan Danijel Vrbnjak  jima je v civilnem obredu izrocil slav­nostno listino obcine in protokolarno darilo ter jima v ime­nu Obcine Ormož zaželel še veliko skupnih let v krogu njunih najdražjih. 


Zlata poroka Vide in Slavka Petek 
Besedilo in foto: Karolina Putarek 
V 
družbi sorodnikov in prijateljev sta 27. oktobra 2023 zla­to poroko slavila Vida (Vita) in Slavko Petek s Hardeka. Zlati ženin Slavko je, kot velik ljubitelj starodobnih vozil in gasilec, svojo zlato nevesto na porocni obred pripeljal s sta­rinskim gasilskim vozilom in gasilskimi sirenami. Že na vhodu v grad so ju z veselimi vižami pozdravili domaci muzikanti, na vhodu v galerijo pa še ormoški trobilni kvintet. Porocni obred se je zacel s »porocno koracnico«, ki jo je na orglah odigral Damijan Fekonja. Porocni obred je opravil župan Obcine Ormož Danijel Vrbnjak, zraven številnih ostalih sorodnikov, prijateljev in znan­cev sta pa kot glavni prici zlato zakonsko zvezo potrdili ženinovi sestri dvojcici, Štefka in Joži­
ca. 
Slavka Petka, dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Or­mož, klenega Hardecana in castnega krajana Krajevne skupnosti Ormož, poznamo kot vztrajnega cloveka, ki je zaslužen za vrsto uresnicenih projektov v domacem kraju; Vido Petek pa kot dolgole­tno vzgojiteljico v ormoškem vrtcu, prijazno in mirno ose­bo, ki jo je ljubezen rosno mlado iz rodne Bele krajine pripeljala k Petkovim na Hardek. Vida in Slavko sta se spoznala kot dijaka srednje šole v Mariboru. Vida je obiskovala vzgojiteljsko, Slavko glasbeno šolo. Obe šoli sta bili na Mladinski ulici 12. 


Prvi stik sta navezala na plesu, ki so ga organizirali fantje, sicer stanovalci takratnega internata na Vrbanski ulici 30 v Mariboru; tam je Slavko igral v plesnem ansamblu. Leta 1973 sta se poro­cila, že kot najstnika, isto leto pa postala starša sinu Davidu in tako se je Slavko kot odgovoren mož in oce, takoj po zakljuceni srednji šoli zaposlil v Glasbeni šoli Ormož in potem ob delu štu­diral na Akademiji za glasbo 
v Ljubljani. Vida je pa kljub materinstvu morala koncati cetrti in naslednje leto še peti letnik vzgojiteljske šole.  Leta 1988, 15 let kasneje, se jima je rodila še hcerka Larisa in danes ju  razveseljujejo štirje vnuki, ki so - kot pravita - razporejeni od prvega razre­da osnovne šole do univerze. 
Malek 2023 
Besedilo: JSKD OI Ormož Foto: Drago Kukovec 
L
etošnja Likovno-literarna kolonija Malek 2023 je bila že 11. zapovrstjo in je nosila naslov Ormož, naše mes-to, saj smo jo posvetili 750-letnici prve pisne omembe mesta Ormož, ki jo obeležujemo v letu 2023. Na koloniji je skupaj sodelovalo 36 likovnih in literarnih ustvarjalcev ter fotografov. Udeleženci so prišli iz celotne Slovenije ter tudi tujine, kot vsako leto so se pa nam tudi letos pridružili dijaki Gimnazije Ormož. Mentorstvo na koloniji so nudili doma­cini: profesorica Janja Rudolf, pesnica in pisateljica Helena Srnec ter priznani ljubiteljski fotograf Ciril Ambrož. 
Namen kolonije je bil tudi letos poudariti in promovirati lepoto naravne in kulturne dedišcine Ormoža in Destinacije Jeruzalem Slovenija, kot jo zacuti umetnik – slikar, pisatelj, fotograf – in jo ujame na platno, papir oz. v objektiv. Z likovno-literarno kolo­nijo se vsako leto poklonimo domacemu ustvarjalcu ali pa naši dragoceni kulturni dedišcini. Letos smo jo posvetili Ormožu in njegovi bogati naravni in kulturni dedišcini. 
Likovno-literarna kolonija Malek je v enajstih letih postala pre­poznavna med likovnimi ustvarjalci širom Slovenije in tudi izven meja, je izobraževalne narave, saj je strokovno vodena, glede na širok starostni razpon udeležencev pa gre za cudovit preplet ge­neracij, izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja ter promocijo naše Destinacije Jeruzalem Slovenija. 

V petek, 10. novembra, je ormoška izpostava JSKD v Beli dvo­rani Grajske pristave, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož, enoto Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška pripravila odprtje razstave del, nastalih na likovno-literarni kolo­niji Malek, ki je že tradicionalno potekala drugi vikend v mesecu oktobru na idilicni lokaciji, v zidanici Malek podjetja Puklavec Family Wines, odprtje razstave je pa bilo hkrati tudi osma posta­vitev Rastoce knjige Ormoža. 
Na odprtju so literarni prispevek predstavili Alen, Veronika in Ma­ruša, dijaki Gimnazije Ormož. Literarni prispevek sta s pomocjo mentorice spisala Edita Peklar in Alen Krabonja, ki sta pod men­torstvom profesorice mag. Blanke Erhartic Kralj literarno ustvar­jala že na Maleku, zgodbo so pa intenzivno ustvarjali in dokoncali vsi trije. Zgodila se jim je pa zanimiva izkušnja, saj sta Edita in Alen skupaj z mentorico poskusila pisati timsko. Edita in Alen sta ustva­rila idejno zasnovo, ogrodje zgodbe, z mentorico veckrat debatirala 
o podrobnostih vsebine, o možnostih razpleta, o imenih literarnih oseb. Dodala sta še kakšen locen odlomek, mentorica je pa vso to zasnovo spretno spisala v novelo, ki predstavlja izmišljeno dogaja­nje v ormoškem gradu, grajski pristavi in v parku nekje v casu 17. 
stoletja, vkljucili so pa tudi zgodovinska dejstva, da je zgodba bolj avtenticna. Zgodbo so poimenovali Novela o dninarju Jakobu in Rozaliji Ormoški in v treh delih predstavili na odprtju. 
K projektu Rastoca knjiga in k samemu odprtju razstave vsako leto z veseljem pristopi tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška Or­mož. Knjižnicarjem je projekt Rastoca knjiga s svojimi nameni, cilji in hotenji zelo blizu, saj zacutijo in podpirajo vse, kar diši po knjigah, branju, vedoželjnosti in znanju ter si prizadevajo te vrednote razvijati, nadgrajevati in bogatiti. V Rastoci knjigi prepoznavajo navdih, ki širi voljo in moc za ustvarjalno življe­nje ter pomaga, da knjige in ljubezen do njih ne bodo zamrli. Na odprtju se je bibliotekarka Simona Sakelšek pogovarjala s Cirilom Ambrožem in opozorila na njegov prispevek k promo­viranju lepot naravne in kulturne dedišcine Ormoža, ki jo cuti in ujame v objektiv kot izjemen fotograf. 
Vse prisotne je nagovoril župan Obcine Ormož, Daniel Vrbnjak, slavnostni govornik na odprtju je pa bil slovenski pisatelj, pesnik in avtor letošnje misli, s katero je Deklica z Rastoco knjigo v parku Navlje v Ljubljani zrasla v letu 2023, ki se glasi: »Z jezikom in knji­go smo. Brez jezika in knjige si sam.«, Tone Peršak. Dogodek, ki ga je spremljala polna Bela dvorana Grajske pristave so pa s pesmijo popestrile clanice ženskega pevskega zbora Okarina. 

S srecanja ljubiteljev konj na Humu 
Besedilo in foto: Karolina Putarek 
V 
zacetku septembra je Društvo Kocijaž Loperšice na Humu na kmetiji svojega predsednika, Danila Ivanu­še,  pripravilo eno izmed številnih srecanj ljubiteljev konj. Zbralo se je 20 konjev, toliko njihovih lastnikov in vr­sta spremljevalcev ter ljubiteljev, ki so se po obilnem zajtrku odpravili na skupno ježo proti Dravi. Nekaj je bilo jezdecev, nekaj pa vedno atraktivnih kocij. Po vecurnem popotovanju po okolici so se vrnili nazaj na Hum in popoldan preživeli na pikniku. 
»Takšna srecanja so dobrodošla za izmenjavo mnenj, izkušenj in prijateljska druženja,«  pravi predsednik Društva Kocijaž, Danilo Ivanuša, ter pojasni, da pa glavnino organizacije takšnih srecanj doma odslej prevzema njegov sin Matej, saj se sam za­radi bolezni srecanj vec ne udeležuje, niti ni pri moceh, da bi poskrbel za logistiko takšnega srecanja. Rad se pa ljubiteljem konj pridruži in z njimi obuja spomine. Danilu Ivanuši tako srce še vedno bije za konje. Kljub tem da mu bolezen ne dopušca ak­tivnosti okrog konjev, jih še vedno rad vidi v cim vecjem številu na svojem dvorišcu. 
Danilo Ivanuša je predsednik Društva Kocijaž že vse od ustano­vitve, ljubezen do konjev goji že vse od svojih rosnih let in, kot je povedal, to ljubezen je prenesel tudi na sina. Konji Danila Ivanuše so v teku let bili povsod, kjer so si zaželeli konjev in predvsem prevozov s kocijami, najsi so to bile svecane promenade ali obu­janje spominov na prevoze s kocijami nekoc.  Kot je še povedal, ima Društvo Kocijaž Loperšice 34 clanov, ki ponavadi tudi ne iz­pustijo takšnih in podobnih srecanj, tako v okolici kot drugod. Tudi cez mejo se radi odpravijo, od koder jim obiske z veseljem vracajo. Soncen septembrski dan je že od jutra dal slutiti, da bo srecanje prijetno in da dobre volje ne bo manjkalo, kar je tudi vedno prizadevnemu predsedniku Danilu Ivanuši bilo v veliko zadovoljstvo.   


S simpozija ob 150-letnici smrti 
Petra Dajnka v Veliki Nedelji 
Besedilo foto: Karolina Putarek 
V 
okviru praznovanj 750-letnice prve pisne omembe Ormoža je konec oktobra v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji potekal Simpozij ob 150-letnici smrti du­hovnika, pisatelja, jezikoslovca in cebelarja (ter nekaj casa tudi okrožnega šolskega nadzornika) Petra Dajnka, ki je kar 42 let, vse do svoje smrti leta 1873, deloval kot dekan vžupniji Velika Nedelja. Še najbolj pa ostaja znan po svojem crkopisu dajncici. 
Peter Dajnko se je rodil leta 1787 v vasi Crešnjevci blizu Gornje Radgone. Po koncani gimnaziji v Mariboru je študiral teologi­jo in filozofijo v Gradcu. Najprej je bil kaplan v Gornji Radgoni, pozneje pa župnik in dekan v Veliki Nedelji. Bil je pisatelj, jeziko­slovec, zgodovinar in cebelar. Njegov opus del zajema šolske uc­benike, nabožno literaturo in tudi nekaj strokovne literature. Med strokovno literaturo velja posebej omeniti knjigo Celarstvo, ki je prva knjiga o cebelarstvu napisana v slovenšcini. Peter Dajnko pa je še najbolj znan po svojem crkopisu, imenovanem dajncica, ki 


je na Štajerskem bila v uporabi od leta 1824 do leta 1835. Uradno je bila prepovedana 1838/39. (Nadomestila jo je gajica, ki jo Slo­venci uporabljamo še danes.)  
Simpozij je organiziral Pokrajinski muzej Ptuj  Ormož v sodelo­vanju z Obcino Ormož, ormoškim Zgodovinskim društvom ter Javnim zavodom za turizem,  kulturo in šport; v organizacijskem odboru je sodelovala tudi Gimnazija Franca Miklošica Ljutomer in bivši ravnatelj Zvonko Kustec, ki je zbrane v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji tudi uvodoma pozdravil. Nekaj odlomkov iz Dajn­kovih del so pa v nadaljevanju predstavili dijaki umetniške smeri na ljutomerski gimnaziji. 
Zbrane je pozdravil tudi župan Obcine Ormož Danijel Vrbnjak, ki v imenu obcine na vsak nacin spodbuja oživljanje spominov na pomembne rojake in vse tiste, ki so v teku zgodovine bili de­javni na ormoškem obmocju. Petra Dajnka namrec imenujemo tudi prvega domacega kronista, saj je kar 20 let (od leta 1840 do leta 1860) zapisoval kroniko župnije Velika Nedelja, ki še danes predstavlja vir pomembnih informacij o takratnem življenju in dogajanjih tod okrog. Prav tako je zbrane nagovoril direktor Po­krajinskega muzeja Ptuj  Ormož dr. Aleksander Lorencic, ki kot zgodovinar verjame, da so dela Petra Dajnka  izredno pomembna za razumevanje vzhodno-štajerskega jezika oziroma vzhodno­-štajerske slovenšcine v prvi polovici 19. stoletja. 
Potem sta zbrane pozdravila še izvršni prior križniškega reda za Slovenijo Boštjan Kotar, ki kot dekan deluje v župniji Velika Ne­delja - izrazil je ponos, da se simpozij ob 150-letnici Petra Dajnka odvija prav v Veliki Nedelji - in direktor JZ za turizem kulturo in šport Andrej Vršic, ki je z zadovoljstvom, da skozi referate v na­daljevanju simpozija po­
drobno spoznamo še ene­ga velikega Prleka, vsem zaželel dobrodošlico. 
Na simpoziju se je predstavilo 6 referentov: dr. etnologije, filozofije in slovenšcine Miran Puco­nja (Duhovni nazor med Dravo in Muro v Dajn­kovem casu);  etnologinja Nevenka Korpic (Etno­loška podoba ormoškega obmocja v Dajnkovem casu); dr. geografije, prof. Igor Žiberna (Spremem­be rabe tal na obmocju k. 
o. Velika Nedelja od 19. 
stoletja do danes); teolog Vinko Škafar (Dajnkov Veliki  katekizem za katoliške Slovence med Dravo in Muro); etnologinja Jelka Pšajd (Peter Dajnko in Mihael Hois) in prof. dr. jezikoslovnih znanosti Marko Jesenšek (Dajnko in prevajanje Svetega pisma). Vsi referati, predstavljeni na simpoziju, bodo objavljeni v naslednji številki Zgodovinskih zapisov. 
Po simpoziju so se vsi sodelujoci odpravili na ogled spominske sobe Petra Dajnka, ki se nahaja v velikonedeljskem gradu in po­ložili cvetje na Dajnkov grob v Veliki Nedelji. 

Razmah dela in življenja na Gimnaziji Ormož/ 
Gimnazija že v štartu šolskega leta zaživela »na polno« 
Besedilo: Gimnazija Ormož Foto: Judita Mohr Žerdin, Martin Kolar 
V 
Gimnaziji Ormož smo z novo generacijo pridobili nove moci in postali številcnejši – trenutno se pri nas šola ne­kaj cez 300 dijakov. Že kmalu po sprejemu novincev v šolsko skupnost smo se odpravili na tradicionalne Spoznavne dneve za prve letnike, ki smo jih tokrat preživljali v nam bli­žnjem Veržeju. Medtem so se na šoli ostali dijaki pridno prip­ravljali na tekmovanja in ostale dogodke. Tradicionalno smo se tudi letos z dijaki udeležili likovno-literarne kolonije na Male­ku. Tema letošnje kolonije Ormož – naše mesto nam je ponudila možnost široke izbire likovnega in literarnega motiva. Mentorja kolonije Janja Rudolf in Ciril Ambrož sta nam pomagala z nasveti in s fotografijami, skupaj z našima mentoricama profesorico mag. Blanko Erhartic Kralj in prof. Melito Šalamun smo vikend preži­veli na ustvarjalen nacin v osrcju Jeruzalemsko-Ormoških goric. 
Konec oktobra smo osnovnošolcem še pred uradnimi informa­tivnimi dnevi želeli pokazati, kako delamo in kaj vse se dogaja pri nas. Za mlade, ki jih zanimata programa predšolska vzgo­ja ali splošna gimnazija, in njihove starše smo pripravili kratek pregled obeh izobraževalnih programov, lov za znanjem po naši šoli in klepetalnico ucencev z dijaki ter staršev z ucitelji. Obisk je bil izjemno dober, vzdušje pa pozitivno in sprošceno. Vecina osnovnošolcev je potrdila, da je pri nas zelo prijetno, starši so pa izpostavili predvsem varno okolje in prijetno obcutje sprejetosti. V mesecu oktobru je na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje iz znanja logike, na katerem je od 31 udeležencev 10 dijakov prejelo bronasta priznanja, 5 dijakov gimnazijskega programa se je uvr­stilo na državno tekmovanje in se pomerilo s skoraj 500 srednje­šolci iz vse Slovenije. Na državni ravni se je najbolje odrezal Alen Šeliga, ki je zbral dovolj tock za srebrno priznanje, Jaka Vaupotic in Maja Bokša sta pa srebrno priznanje za malenkost zgrešila. Iskrene cestitke mentorici prof. Sonji Bezjak, vsem petim udele­žencem državnega tekmovanja, še posebej srebrnemu Alenu. 
Dijaki Gimnazije Ormož, ki sodelujejo v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, je v okviru Evrošole 16. in 17. novembra s približno 600 drugimi dijaki iz 27 držav cla­nic za en dan zavzelo plenarno dvorano Evropskega parlamenta v Strasbourgu in v svoje roke prevzelo odlocitve, ki jih spreje­majo evropski poslanci. Tako so spoznali, kako poteka obliko­vanje stališc in odlocitev o aktualnih vprašanjih, ki dolocajo naš evropski vsakdan. Po srecanju s podpredsednico parlamenta, ki je odgovarjala na vprašanja dijakov, se je osrednja tema, o kateri so razpravljali dijaki v parlamentu, dotikala energetske krize in trajnostne prihodnosti. 
Dijaki 2. in 3. letnika predšolske vzgoje so se 9. in 10. novem­bra mudili na strokovni ekskurziji v sosednji Avstriji. V glavnem mestu zvezne dežele Gornja Avstrija so si ogledali strokovni se­jem Interpädagogika. Na njem so dobili številne ideje za delo z otroki v vrtcu. Drugi dan je bil namenjen obisku muzeja Ars Electronica. Gre za center sodobne virtualne realnosti in novih tehnologij, ki nudi številne interaktivne prikaze s podrocja nara­voslovja in tehnike. Na koncu je ostal še cas za ogled starega dela mesta Linz. 
Res je, da veliko delamo in potujemo, skrbimo pa tudi za zdravje. V pocastitev svetovnega dne sladkorne bolezni 14. novembra objekti v Sloveniji zažarijo v modri barvi (modra barva pred­stavlja zastavo Združenih narodov in širino neba). Na tak nacin smo letos v torek, 14. novembra 2023, osvetlili vhod v Gimna­zijo Ormož, saj se zavedamo pomembnosti ozavešcanja ljudi o simptomih sladkorne bolezni. Prav tako smo s posebno osve­tlitvijo izrazili podporo ljudem z najbolj razširjeno kronicno nenalezljivo boleznijo sodobnega casa in opozorili na pomembnost zdravega nacina življenja. 
Vrata šole smo ponovno odprli v ponedeljek, 27. novembra, tokrat za bodoce dijake, ki jih zanima vpis v srednji strokovni program zdravstvena nega. Profesorji in dijaki smo jim pripra­vili bogat program z delavnicami Nega otroka, Nujna medicinska pomoc, Intervencija zdravstvene nege in oskrbe in Priprava zdra­vega prehranskega krožnika. V šolski avli je obiskovalce pricakal šolski bend pod mentorstvom profesorja Aleša Lubija. Navzoce je pozdravila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, ki je poudari­la, kako pomembno je, da so bodoci dijaki, ki se odlocajo za pro­gram zdravstvena nega empaticni, cuteci, clovekoljubni in prip­ravljeni pomagati. Delo tehnika zdravstvene nege mora cloveka namrec veseliti, je pa tudi zelo odgovorno. Svetovana delavka je podala osnovne informacije o programu, nato pa so si bodoci di­jaki in njihovi starši oziroma spremljevalci ogledali šolo. Sledilo je druženje za bodoce dijake v klepetalnici, kjer so imeli prilož­nost dijake povprašati, kar jih zanima o programu, profesorjih in vzdušju na šoli. 


To je le kratek povzetek našega delovanja. Ker ste letošnja dneva odprtih vrat že zamudili, nas morebiti srecate na tržnicah pokli­cev na osnovnih šolah po okolici. Pravi utrip in dogajanje na šoli lahko zacutite naslednje leto 16. in 17. februarja 2024 na infor­mativnih dnevih. Vabljeni! 

Projekt Oskrba s pitno vodo v porecju Drave - 
4. sklop - Ormoško obmocje je koncan 
Besedilo foto: mag. Roman ROZMAN,          univ. dipl. geog., višji svetovalec za varstvo okolja 
G
radnja vodovoda na ormoškem obmocju,  ki jo  so­financirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija, je koncana. Gradnja se je zacela v zacetku junija leta 2021, in sicer s  položitvijo prvih metrov vo­dovodnih cevi na Seniku, na meji med obcino Ormož in Sveti Tomaž, na vodovodnem odseku Hajndl Kostanj. Zadnjih 12 metrov vodovodnih cevi je Komunalno podjetje Ormož polo­žilo decembra 2022 na vrhu Huma ob hišni števili 7. 
Uporabno dovoljenje za izvedena dela je bilo pridobljeno 7. 6. 2023. 
Z izvajalcem gradbenih del Komunalnim podjetjem Ormož d. o. 
o. v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj d. d. je bila pogodba po pogodbenih dolocilih FIDIC podpisana 23. 3. 2021. Vrednost pogodbenih del je znašala 7.677.171,76 EUR z DDV. Nadzor je izvajalo podjetje Proplus d.o.o., obvešcanje javnosti pa Kabelska televizija Ormož. 
V okviru projekta se je izvedlo 28.050  metrov novih vodovodnih cevi vecjih dimenzij med DN 300-DN 100 iz nodularne litine. Življenjska doba omenjenih cevi je najmanj 50 let. Dolžinsko se je izvedlo nekaj vec od predvidenega. V sklopu projekta je bilo potrebno izvesti tudi veliko prevezav na obstojece cevovode ter obnoviti v celoti preko 470  prikljuckov (od glavne cevi do vo­domera) oz. okoli 1.500 m, kar predstavlja v osnovi okoli 8 % vseh prikljuckov na celotnem vodovodnem sistemu Ormož, ka­mor sodijo prebivalci obcine Ormož, obcine Središce ob Dravi in obcine Sveti Tomaž. 
Ob rekonstrukciji vodovodov so se nekatere vozišcne konstruk­cije precej poškodovale tudi zaradi slabega stanja pred izvedbo investicije. Tako je bilo potrebno dolocene odseke v celoti obno­viti. Vecina tras je šla v cestnem telesu (bankini ali v cesti), nekaj pa tudi v gozdu in kmetijskih površinah. V sklopu projekta se je asfaltiralo 13.300 m v celotni širini (sanacija + preplastitev s finim slojem) in saniralo (fin + grobi sloj) na 4.000 m cest. 

Nova pridobitev so v celoti obnovljeni vodohrani v Vicancih in na Humu ter najvecja pridobitev za obcino Sveti Tomaž, nov vo­dohran Kostanj 100 m3.V Vicancih stoji novo precrpališce, ki bo prebivalcem na tem obmocju omogocalo višje tlake v ceveh. Na Humu se je zgradila nova hidroforska postaja, ki bo prebivalcem na tem obmocju omogocala višje tlake v ceveh. V Pušencih se je rekonstruirala obstojeca precrpalnica (elektro, strojna oprema, fasada …). 
Za veliko pridobitev velja tudi rekonstrukcija obstojecega VH Hajndl 400 m3, kjer se je obnovil tudi stari vodohran na Hajndlu. 
Skupna vrednost vseh del se je tako zaradi vec del in podražitev za vse tri obcine povišala, tako da je koncna vrednost del po izvedbi znašala 7.800.477,65 EUR brez DDV (9.516.582,73 EUR z DDV). Po obcinah znaša ta delež 75,6 % Obcina Ormož (5.897.157,77 EUR), 8,46 % Obcina Središce ob Dravi (659.994,95 EUR) in 15,94 % Obcina Sveti Tomaž (1.243.324,93 EUR). 
Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (https://www.eu-skladi.si ). Republika Slo­venija sofinancira ope­racijo v višini 716.850,16 EUR Evropska unija iz kohezijskega sklada so­financira operacijo v vi­šini 4.062.150,92 EUR. Skupna vrednost sofi­nanciranja tako znaša 4.779.001,00 EUR oz. 61,26 %. 
Pripravil: mag. Roman ROZMAN, univ. dipl. geog., višji svetovalec za varstvo okolja 


V postopku sprejemanja obcinski podrobni prostorski nacrt za obmocje OR 26 
Besedilo in foto: Obcina Ormož 


O
bcina Ormož je pristopila k pripravi obcinskega podrob­nega prostorskega nacrta (OPPN) za stanovanjsko naselje ob Raicevi ulici v Ormožu, ki se nahaja med Gimnazijo Ormož na severu in Ljutomersko cesto na jugu. Obmocje obsega približno 1,45 hektarja stavbnih zemljišc - stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju z ali brez spremljajocih dejavnosti. Ob­mocje zajema enoto urejanja prostora OR 26, ki je opredeljena kot stanovanjsko obmocje, namenjeno za gostejšo stanovanjsko gradnjo z bloki in stolpici. Sprejet OPPN bo pravna podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj in posledicno izvedbo investicij­skih namer. S sprejemom OPPN se omogoca izkorišcanje praznih parcel v mestu in s tem notranji razvoj mesta, ki se glede na dejav­nost navezuje in dopolnjuje centralne dejavnosti v mestnem je­dru. Na obmocju je nacrtovana gradnja sedmih vecstanovanjskih objektov – stanovanjskih stolpicev ali blokov. Etažnost objektov je (K)+P+2 oziroma (K)+P+3. Med objekti se uredijo zunanje parkovne površine, namenjene za igro, druženje, vrtnarjenje in podobno. Ob objektih so možni pomožni objekti, kot so nad­strešnice, shrambe za kolesa in odpadke, terase, pergola ter drugi objekti v sklopu zelenih površin. Obmocje je komunalno dobro opremljeno, saj se v bližini nahaja vsa potrebna infrastruktura. 

Vinska klet Miklin  Denis Miklin  
Jastrebci 18  Mob: +386 40 455 386  
2276 Kog  E-mail: denis@miklin.si  

Rešitev križanke – geslo iz osencenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 12.1.2024 pošljite na naš naslov: Obcina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Vinska klet Miklin, Jastrebci 18, 2276 Kog. 
1.
 nagrada: trojcek buteljk (rumeni muškat, muškat ottonel in sauvignon) 

2.
 nagrada: trojcek buteljk (rumeni muškat, muškat ottonel in sauvignon) 

3.
 nagrada: trojcek buteljk (rumeni muškat, muškat ottonel in sauvignon) 


Rešitve križanke iz meseca septembra 2023 
Vodoravno: STAROSTA, REDOSLED, ORA, LORI, BA, DAVIS, OKOV, OTA, TOPOR, OB, IT, MOORE, JUNAK, ZGIB, ODPRODAJA, SU­MNJA, SOLIDUS, NIHAJ, EMONA, LAPE, ANEKS, BIDE, CITROEN, MOL, EN, ŽMIC, ENA, PERO, KIH, APEKS, ROSTOV, KOSJE, ITAL­KA, NA, LAST, RAROG, VRSAR, INTER, MULETA, KRN, ŠKAPULIR, NORIAKI, PARASANG, SPARTAK. 
Nagrajenci križanke v mesecu septembru 2023: 
1.
 nagrada: Ivanka Kolaric, Mali Brebrovnik 24, 2259 Ivanjkovci 

2.
 nagrada: Jelka Caf, Glavni trg 14, 9240 Ljutomer 

3.
 nagrada: Andrej Zajšek, Dobrava 22, 2270 Ormož Nagrajenci so že bili obvešceni po pošti.  



SILVESTROVANJE 

OB˜INA ORMOŽ IN JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, 
V NAŠEM LEPEM MESTU ORMOŽ 

KULTURO IN ŠPORT OB˜INE ORMOŽ 

Silvestrovanje bo potekalo v sklopu Severolandije, kjer se lahko z družbo udeležite drsanja in vrhunske kulinari.ne ponudbe, kjer ne bo manjkalo lokalnih prleških dobrot. Vabimo vas, da v novo leto vstopite z nami v našem lepem mestu Ormož. 

ki vas bo zabavala ob vstopu v prihajajo.e leto. 


45. TRADICIONALNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE ORMOŽ 




˜ Športna dvorana Hardek