slovenska stran
O
8. maj 1978. - Naše Novine • 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK ÍN PAVLA GRUDEN


kar po domače
ŽENSKE NEKOČ
Ženske nekoč niso imele volilne pravice, ženske nekoč niso smele in mogle o ničemer same odločati. Zato so bili možje ali očetje. Skratka, bile so le kot drugorazredna bitja.
Gibanje za človeške pravice, ki naj bi pripadale tudi ženskam, ki so od dobe matriarhata v davni zgodovini živele le podložne možu se je v Evropi začelo šele v prejšnjem stoletju Oglejmo si primer \ Angliji. Na volilnih shodih in kampanjah je bilo vse pogosteje slišati vprašanj-- žensk in njihove volilne pravice. L.eia so minevala, takratni politiki ženski in njihove volilne pravice. Leta so minevala, takratni politiki niso naredili nič, vse dotlej, dokler niso ženske same vzele zadevo v roke. Spoznale so, da na miren način nikamor ne pridejo in so sklicale svoj shod, na katerem naj bi poslance prisilile, da začno tudi o njihovih zadevah resno razpravljati v parlamentu. Tako je prišlo do znamenitega shoda žensk v londonskem Hyde Parku leta 1908. kjer je bilo nad 250 tisoč žensk in moških. Pred prlament in pred poslance so prišle organizirane z zahtevami. Poslanci so ostali gluhi na njihove zahteve, ker se niso razšle, so jih razgnali s policijo. Ko so ženske to videle so 30. junija organizirale mirne demonstracije pred parlamentom, na katere pa je prišlo kar kakih 5 tisoč policistov. Odgovorile so s silo, začele so razbijati okna in podirati ograje in plotove, da so se branile pred policijskimi konji. Zaprli so takrat 29 voditeljic in so jih
v zaporih tretirali kot kr-iminalke. Kar jim niso dali pravic političnih zapornikov so pričele gladovno stavko. Da bi jim v zaporu ne unule, so jih le izpustili. Odnehale niso, še večkrat so demonstrirale, bile v zaporih, tam naprej stavkale, tudi nekaj jih je umrlo od glada, nekatere so nasilno hranili a obnehale niso.
Žensko gibanje se je vedno širilo. Pridružili so se gibanju tudi nekateri poslanci, vendar uspeha še ni bilo. Čas prve vojne je to gibanje za nekaj časa prekinil, nato pa se je še močneje razmahnilo. Tako so ob koncu vojne 1918 leta dobile delno, deset let kas neje pa popolno volilno pravico.
Znana voditeljica tega gibanja je bila Emmeline Pa-nkhurst, ki je 1903. leta organizirala žensko socijal-no in politično zvezo /WSPU/. Bila je osemkrat v zaporu Njeno delo je nadaljevala kči Estelle. Tudi ona se je zavzemala za pravice žensk in se ukvarjala s socialnim delom. Pisala je o ženskem gibanju in tudi napisala življenjepis svoje matere. Dandanes stoji v Londonu spomenik Emmeline Pankhurst.
Taka in podobna gibanja so bila tudi drugod po Evropi in tudi pri nas. Tudi mi smo imeli pogumne žene poznamo junakinje skozi vso dobo, od Turkov pa do danes. Tako si) delale skrivaj v ilegali v odporniškem gibanju ali pa se borile v vrstah osvobodilnih borcev. Nemalokatera je svoje 'ivljcnje žrtvovala za svojo domovino.
N.Ž.
UNITED TRADING P/L BANKSTOWN
HUSQUARNA AND KWIK SEW CENTRE
Veoma širok asortiman HUSQUARNA ŠIVAČIH MAŠINA, kao i marke FABRILS
HUSQUARNA 2000 normalno se prodaje po ceni od 629 dolara, sada kod nas SAMO 499 dolara, dok se ne rasproda zaliha!!!
14. MARION ST. BANKSTOWN, N.S.W. TEL. 707-2301 U STAROM DELU GRADA
Že davno pred nastopom zapadne civilizacije napovedan čas, ko bo zmanjkalo na svetu ljubezni, je globo ko zagazil \ našo dobo. Odnos med starši in otroci se je tako strašno izpreme-nil, da je skoraj neverjetno. Če bi ne bilo materinskega dneva, bi otroci menda ne posvečali materam nobene pozornosti, več.
Ob materinskem dnebvu se mi misli ustavljajo največ pri zapuščenih, obubožanih, ostarelih materah, ki v neizmerni osamelosti, samo toliko, da še životarijo v domovih za ostarele, ugašajo pozabljene v takorekoč be-raških razmerah. Družinsko življenje je v vedno večjem razpadu. Spominjam se časov, ko sta stari oče in stara mati bila predmet vel-ke ljubezni in spoštovanja. Otroci so nekdaj imeli visoko razvit čut odgovornosti, spoštovanja in potrpljenja clo ostarelih staršev. Nihče ni niti v sanjah mislil, da se jih rešil in da jih pošlje v zavod za ostarele. Le če jih je bolezem že tako daleč nagrizla, da jih doma niso mogli več negovati, so jih s težkim srcem prepeljali v hiralnico. Skrb do staršev je v bogatih in revnih, mestnih in pobeželskih družinah nekoč bila sveta dolžnost. Ne samo to. Bila je opravek ljubezni.
Po vojni se je življcnski način družbe na zapadli popolnoma spremenil. Mater-jalizem je izgnal ljubezen in jo nadomestil s pohlepom. Ne v borbi za opstanek nego v borbi za gomiljenj-em izumov, ki naj bi napravili življenje, posebno družinsko, lažje, se je začela družina razpadati. Oče in mati sta se pognala za delom, /včasih imata celo pa dve službi/, samo da ne bi zaostajala za sosedom. Otroci, večkrat kot ne, še v pleničkah, pa so izročeni v varstvo ženam, ki materinske ljubezni ne morejo nikdar nadomestiti. Ko otrok doraste, se že tako in tako staršem odtujen, poda na svojo pot in začne svoje družinsko življenje, ki je še slabše od generacije njegovih staršev. Dokler je mati še vsaj toliko sposobna za neodvisno življenje, da sama skrbi za svoj dom in zdravje, še more upali, da bo vsaj materinski dan preživela v krogu svojih. Ko pa jo današnje življenjske razmere prisilijo, da se sama umakne v dom za ostarele, čc jo tja že prej niso odrpavili otroci, se prav lahko zgodi, da jo ne bo nihče več obiskal. Zpam, da takih primerov med nami Slovenci še ni. Nc upam pa se trditi, da jih ne bo.
Že petnajst let poazujem ugašanje življenskih moči in luči duha starčkov, ki pozabljeni venejo, kakor da nikdar niso bili mladi, kakor da nikdar niso bili ljudje. Sodobni Jobi, ki takorekoč gnijejo na smetišču, izpostavljeni prevečkrat grobim bolničarkam, to so nekdanji starši nosilcev današnjega sveta. In med njimi se nahajajo številne matere, katerih otroci se brez da bi jim vest kaj očitala, vesele življenju Skoraj ne-vedoč, da bodo tudi oni nekdaj, če jih smrt ne bo prehitela, ostareli.
Res je, da vse matere danes niso vredne ljubezni in
spoštovanja, saj tudi one svojih otrok nc ljubijo in ne spoštujejo. Vendar človek človeka ne bi Smel nikdar toliko zapustiti, da na stara leta ostane brez vsakega dostojanstva. Sram me je, da sem človek, kadar se prib ližam postelji matere, in takih slučajev je vse preveč, ki leži privezana leta in leta na postel jo, oblečena v t ko raztrgano perilo, da je res le še za brisanje prahu. Ni gumbov, ni gumbic, ni rokavov. Ni niti več sledu o prvotni obliki oblačila. A da o pomanjkanju robčkov sploh nc govorim. Niti glavnika ni, da bi ji strežnica mogla razvozi jati zanemarjene lase. Kolikokrat take revic.e spe zavite v rjuho, ker nimajo niti raztragane bluze. O topli jopici, o domači oblek u, o nogavicah in toplih copatah je sploh neumnost misliti. Veselim se smrti starke, ki jo je bolezen razjedla še predno ji je čas razjedel oblačila... Takrat revicc, ki bi že zdavnaj rade bile med mrtvimi a še morajo živeti na sramoto svojih otrok, ki se sicer te sramote ne zavedajo "podedujejo" kar jim vsaj za silo prav pride. Res je, da se lakih revic spomnijo, toda zelo redko, ženske dobrodelne organizacije za Božič, Veliko noč in materinski dan. Košček mila, robček in glavnik so kakor kaplja vode v morje. Nikakor ne morem razumeti otrok, pa četudi so jim bile matere najslabše ženske na svetu, da nimajo vsaj malo milosti do njih. Kadar enkrat staremu človeku ugasne um, takrat se jih otroci izognejo kakor da niso nikdar imeli staršev. Število takih mater, ki se s cunjami vred razpadajo kot nekdaj gobavci na izoliranih otokih je v nebo vpijoče. A pravi gobavci so zunaj, ne v do-mih za starce.
Popolnoma odvisne so od strežnic, ki so "tako nizko padle", da se s tako umazanim delom ukvarjajo", kot je pred leti rekla ena naših narodnih dam. Naj ji Bog ne zameri, saj ne ve kaj govori. Blagor materam ki se morejo pod starost veseliti svojih otrok, saj se družba več ne zaveda, da so matere nosilke človeštva.
Pavla Gruden
DRUGA RAZSTAVA
BELOKRANJSKIH VIN
SEMIČ - Od 29. aprila do 1. maja bo v Semiču potekla druga razstava belokranjskih vin, ki bo v primerjami z lansko obogatena z več različnimi manifestacijami.
"Naša želja je," pravijo v Semiču "da bi bila letošnja razstava bogatejša od lanske. Že prvi dan bomo podelili priznanja, diplome in medalje. Letos so belokranjski vinogradniki prijavili 214 vzorcev vin, od tega 138 belih in 76 rdečih. Komisija je zbrala za razstavo
59 belih in 39 rdečih. Analize pridelkov so pokazale, da vendar raste kvaliteta belokranjskih vin, čeprav je še vedno veliko napor, zlasti v kletarjenju. Letos je kar 10 vzorcev dobilo oceno nad 15 točk, kar pomeni, da je to izvrstno vino. Od teh izvrstnih je 6 belih in 4 rdeči. Najboljše belo vino ima Boris Brunskule, rdeče pa Jože Sukljc iz Lokvice.
70 I KT SI OVEN.SKE PROSVKI NI ZVEZE
(TlOVEC Koroški Slovenci so slovesno proslavili 70-obletnico dela slovenske prosvetne zveze. Skoraj 4 ure so se na odru celov škega mestnega gledališča pred prepolno dvorano menjavale pevske in lambura-ške skupine, ansambli, fol-kloristi in rccitatorji, iz skoraj vseh koroških krajev, kjer žive Slovenci.
Jubilejna proslava je v marsičem presegla zgolj pomen kulturne manifestacije. Zaradi nenehne ogroženosti narodnega obstoja Slovencev je bila proslava hkrati demonstracija vztrajnosti in odločnosti Korošcev, da ohranijo svojo slovensko narodnost. Slovenska prosvetna zveza je še zdaj steber prizadevanj za ohranitev in širjenje kulture koroških Slovencev. njihovega jezika, literature, gledališča in filmske umetnosti.
SREČANJE DVEH FAKULTET
LJUBI JANA - Te dni je bilo v Ljubljani posvetovanje tržaške in ljubljanske filozofske fakultete, pripravljeno v okviru "Tržaškega tedna v Ljubljani". Sodelovanje, ki se uspešno razvija od podpisa osimskih sporazumov dalje, se bo v drugi krog nadaljevalo to jesen, ko bo ljubljanska filozofska fakulteta v Trstu priredila "Ljubljanski teden".
Celoten program tokratnega znanstvenega posvetovanja je izdelala tržaška fi-
lozofska fakulteta. Prvi dan je bil namenjen posvetu o kritičnih metodoligijah, uvodoma pa je predaval dekan tr/iške filozofske fakultete rd. Petronio. /vrstile so se še okrogle mi/.c o množičnih obličih, o raziskavah prazgodovino v deželi Eurlani ji-Julijski krajini in druge.
JAKAC RAZSTAVLJA V MEHIKI
/ več kot 70 dcii se na razstavi v glavnem mestu Mehike Mexiku predstavlja jugoslovenski slikar in grafik Božidar Jakac. Razstavljena dela zaobsegajo približno petdeset let njegovega ustvarjanja, med deli, razstavljenimi v kulturni dvorani Siqueiros, najuglednejšem likovnem salonu mehiškega glavnega mesta, pa so posebno pozornost vzbudile Jakčeve partizanske grafike.
Razstavo del Božidarja Jacka je odpral svetnik za kulturo jugoslovanskega veleposlaništva v Mehiki Peter Vidovič, prisostvovali pa so ji številni predstavniki me hiškega kulturnega življenja in diplomatskega zbora.
ZAHODNONEMŠKO-JI GOS1 OVANSKI FILM LJUBLJANA - "Črno i belo kol dnevi in noči" je naslov filma, ki ga je v proizvodnju "Rebecka filma" iz Minhena in s pomočjo Viba filma iz Ljubljane snemal režiser VVo-Ifgang Petersen, vodilna osebnost nemškega mladega filma v Ljubljani in Opatiji.
icaria (Sflartst
Cusak Centre
Kingston A.C.T.
Tel: 950-721 /G.da. Sales/
SVADBENE NARUDBINE VENCE ZA SAHRANE RODENDANSKA CVEČA DNEVNA URUČIVANJA /Narudbine/
Restorán
"BLACK SWAN"
Susak Shoping Centre Arkadi Kingston Canberra A.C.T.
Ovo je restoran koji vam nudi nekoliko vrsta
raznih jela uz izvrstan ukus. Specijalna cena
za redovne goste obratite se na svom jeziku
vlasnici Violeti.
Bičete s pažnjom usluženi.
Dobro došli!
Ovo je vaša obučarska radnja. Sve vrste opravki kao i prodaja novih cipela možete kupiti kod vašeg zemljaka:
VIKTOR OVČAR Cusak Shoping Centar Arkadi Kingston
Canberra A.C.T.
Bičete usluženi na svom jeziku.
U
NAŠI LJUDI U ŽIVOTU AUSTRALIJE
IOHN L. TRLIN
Izvanredna upornost i želja da se njegovi roditelji ponose njime tajna je uspjeha našeg zemljaka i poslovnog čovjeka Johna L. Trl-ina
Sretan sam da živim u Australiji zemlji koja nije imala ratove, nema požara i zemljotresa, bez večih problema, ali sam ponosan da je moje porijeklo iz Jugoslavije	_____
John L. Trlin počeo je da radi u trinaestoj godini, kada je, po-red učenja u školi, obavljao TRI POSLA
Sretna porodica Trlin: U gornjem redu: Gospoda Kay četvorogodišnja Melisa, Šaron, Dej vid, šestogodišnja Nikol i Stefan Trlin , sa ocem John L. Trlinom u rijetkim trenucima odmora. Nedostaje i pas koji ima 12 mjeseci, a po riječima Gosp. Johna i on je ravnopravni član familije.
John L. Trlin je veoma gostoljubiv, neposredan i otvoren čovjek. Sa njime nije teško uspostaviti kontakt. Priča tečno, odmjereno i bez uljepšavanja. Precizan je kao kompjuter, poslovan i uvijek zna šta hoče. Uostalom da nije tako nebi za kratko vrijeme izbio u sam poslovni vrh automobilskog biznisa. Njegova kompanija John L. Motors je četvrta po veličini u N.S.W. i korača krupnim koracima napri-jed, pa nas neče začuditi ukoliko za par godina pomrači slavu mnogih večih divova.
Ponosan je na svoj uspijeh, na svoju porodicu, a u više navrata je izjavio da se diči da je porijeklom Jugosloven, Dalmatinac, Hrvat.
Njegovi roditelji Ivan i Matija Trlin došli su u Australiju "trbuhom za kruhom" kriznih godina poslije prvog svjetskog rata. Poteču iz Roveča i Klenka izmedu Makarske i Metkoviča, iz zemljorad-ničke porodice. Otac Ivan radio je veoma teško i dugo na željeznici u Australiji. Pored Johna u porodici Trlin rodile su se i dvije sestre. "Otac nam je mnogo pomogao, školujuči nas i odgajajuči, a sa majkom zajedno ulijevajuči nam ideju da nikada ne zaboravimo i da se ponosimo zemljom iz koje potičemo - Jugoslavijom. Ovo je kratka priča o napornom, ali veoma uspješ-nom putu ka poslovnoj afirmaciji Ivanovog i Matiji-nog sina - Johna.
SESNAEST SATI NA DAN...
-Jedino mi je žao što nišam imao više mogučnosti da se školujem, da završim uni-verzitet. Jedini univerzitet koji sam završio je univerzitet života koji sam poha-dao kod mog oca i majke, a to je vjerovatno največa škola na svijetu. Medutim, preporučujem djeci doselje-nika iz Jugoslavije da se trude, da se školuju, jer bez škole nema ništa. Ja sada učim sam, svakog dana kada dodem kuči, ja uzimama
knjige u ruke i učim, do dva tri sata poslije pola noči. Spavam samo pet šest sati i sretan sam da je tako, započeo je svoju životnu priču naš zemljak John L. Trlin.
U toku cijelog života svi u porodici Trlin su radili teško, časno i pošteno i ja nastavljam tu tradiciju. Eto, kada sam imao samo 13. godina, uz pohadanje škole obavljao sam tri posla, bio sam kuvar, pekar, pravio sam kobasice... - Bio sam najbrži na takmičenju u pravljenju kobasica, uz rado-
stan osmjeh sječao se John nekadašnjih teških početa-ka. Zatim, radio sam na benzinskoj pumpi. Radio sam sve poslove koji su mi dolazili do ruku.
-Bavio sam se i plivanjem i bio sam medu rekorderima u Australiji /nije ni čudo jer Dalmatinci su uvijek bili brži i na suhu, a naročito u vodi/. Postavio je rekord na 55 jardi u trajanju od 27,5 sekundi.
Četiri godine je pohadao Tehničku školu i završio je sa uspjehom. Godine 1953. kupio je polovni bicikl, do-tjerao ga ofarbao i prodao djeci, što je bio njegov prvi profit: BIO SAM VEOMA SRETAN JER SAM OS-TVARIO ZARADU. Kasnije je od ovih novaca i od uštede kupio automobil, prodao ga i zaradio čitave 2 funte sterlinga: "Ko je bio sretan kao ja...! Pa ja sam ostvario dobit. To je bio Božič za mene."
DO SADA DAO ee MILIONA DOLARA ZAJMA
Godine 1955 dobio sam dozvolu za prodaju automobila, otvorio sam "auto - yard" u Boorwoodu i prodavao automobile dose-ljenicima iz Evrope. Da mi vjeruju i da ljudima proda-jem zaista kvalitetne automobile svjedoči činjenica da sada prodajem kola DJECI RODITELJA koji su prvi auto nakon dolaska u Australiju kupili upravo kod mene.
Da bih pospješio prodaju i
r-l i i
v
1« Me Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik. mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346C'abramatta N.S.W. Mozete polagati
na Vasem jeziku.
omogučio doseljenicima da uz najpovoljnije uslove do-du do automobila godine 1959. otvorio sam finansij-sku kompaniju, koja zapo-šljava sada sedam visokih finansijskih stručnjaka na -čelu sa banisterom. Do sada sam dao preko 20. miliona dolara kredita i sva moja klijantela je tačna i zadovoljna, pa sam zadovoljan i ja. Do sada nišam izgubio ni jedan cent pomažuči do-seljenike. Sve do 1977. godine prodavao sam upotrebljavana vozila, pa sam prošle godine donio odluku da predem i na prodaju novih kola, odlučio sam se za Craysler -Valiant. Od okbora 1977. godine do danas, što znači za samo šest sedam mjeseci postao sam deveta največa kompanija od 400 mogučih u Australaziji!!! za prodaju ovog tipa automobila. Za kompaniju John L. Motors sada radi 67 ljudi, visokih tehničkih i poslovnih stručnjaka.
-Ja želim da zapošljavam samo najkvalitetnije kadro-ve koji mogu da daju viso-ku uslugu mojim klijentima, Dobre stručnjake uvijek t-treba dobro nagraditi.
SRETNA FAMILIJA
Sa suprugom Kay oženio se prije 18. godina. Sada imaju petoro djece. Prvu kuču je kupio za 17.500 funti sterlinga koja je imala samo jednu spavaču sobu, a posle je sagradio novu kuču na farmi od 6 ekara. -Kod mene se kuči muzu krave i pravi sir, gaji para-dajz, a supruga Kay je postala odličan kuvar naše do mače Dalmatinske i evropske hrane. Kada gosti dodu na večeru onda se ostaje do 3 sata ujutro, jer je hrana izvršna. Eto upravo večeras Kay je napravila SARMU za VEČERU, kaže John. A otac Ivan, kada mu od-em u posjetu /njemu i maj-ci kupio sam lijepu kuču/ samnom priča o kokoškama i gajenju paradajza. On nikada nije vozio kola i nema pojma kakva je razlika iz-
medu "Rols - Rojsa" i "Forda". Ali je ponosan kada otvori televizor i vidi i čuje mene kako govorim o John L. Motorsu. Tada on kaže, ponosno: "TO JE MOJ SIN!"
Ovo je u naj kratim črtama, kratka priča o gospodinu Trlinu. Kada bi nam prostor i vrijeme dozvoljavali mogli bi da pišemo i obja-vljujemo veoma uzbudljivi feljton o upornosti i radu ovog uspješnog poslovnog
čovjeka. Ali, ovo je ujedno i poučna priča za naše dose-Ijenika da se samo upornim radom, poštenim radom mo že steči imetak i ugled.
Na kraju posjete Gosp. Trlin nam je rekao da je njegova "tajna", ukoliko postoji ikakva tajna uspjeha geslo: "RADI ONO ČIME ČE BITI PONOSNI TVOJI RODITELJI I ZEMLJA...! i uspjeh nikada nece izosta-
ti.
Bogoljub SAMARDŽIČ
John L. Trlin u svom radnom kabinetu. Našao je vremena da razgleda naš list. Smatra da našu neutralnu štampu treba podržati jer ona treba da širi istinu o nama i našem porijeklu.
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
- Ako ste se odlucili da gradite novu kucu ili mozda dogradjujete koje odeljenje vise, pa cak i na neko renoviranje stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uradi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na raspolaganju.
• Najjeftiniji pod od prvoklasnog drvela u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mm] postavljamo samo mi. Nase musterije su nasa . reklama ali ako nemate prilike da sretnete ni jednog od njih a da biste se uverili da najbolje nije uvek i najskuplje, nazovite me lično.
Milosavljevic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool