Leto LXXm., ŠL140 LJubljana, petek 21. imđ]a I040 SLOTEMSKI »zho 1 a vsak dan popoldne izvzemsi nedelje m praznike. // tmerati do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst a Din 2^0, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inseroti netit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi s« ne vračajo. UKTONISTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice: MARIBOR, Grajski tra ». 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Srrossrnaverjeva ulica 1, telefon št. 651 podružnica uprave: Kocenovo ui 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 H Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Zsodooinski preokret o Zedlnjenih drisoah narodne obrambe u \Vashin£ton, 21. jun. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je snoči obvestil senat, da je sklenil imenovati bivšega ameriškega zunanjega ministra Henrvja Stimsona za vojnega ministra in znanega republikanskega voditelja polkovnika Franka Knoxa za mornariškega ministra. Po ameriški ustavi mora imenovanji odobriti še senat. Washington, 21. jun. AA. (Reuter) Rooseveltov tajnik Earlv je izjavil, da ga je predsednik Roosevelt pooblastil imenovati novo koalicijsko vlado, vlado narodne obrambe. Roosevelt je dejal, je izjavil Early, da je republikance pozval v koalicijsko vlado v imenu narodne obrambe ter je naglasil, da je narodna solidarnost neobhodno potrebna v sedanjih časih. \Vashington, 21. jun. AA. (Reuter) Rooseveltov predlog, ki je bil poslan senatu in v katerem se Stim-son in K.nox predlagata za nova ministra, poudarja, da je vojni minister \\ oodring podal ostavko, da pa ima njegova pismena ostavka tako osebnostni značaj, da se v tem primeru ne bo izvajala praksa in ostavka objavila. Polkovnik Frank Knox bo zavzel položaj mornariškega ministra namesto Charlesa Edisona, ki je podal ostavko, da bi kandidiral za guvernerja New Yer-seva. Edisonova ostavka, ki jo je Roosevelt sprejel 4. junija, velja efektivno od 24. junija. Rooseveltova izjava \Vashington, 21. jun. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je snoči podal novinarjem o imenovanju republikanskih voditeljev v vlado kratko izjavo, v kateri je dejal, da ima imenovanje namen ojačiti nacionalno solidarnost Zedinjenih držav v sedanjem trenutku svetovne krize. Roosevelt je poudaril, da je to potrebno za ojačenje nacionalne obrambe Zedinjenih držav. Izjave republikanskih senatorjev Washington, 21. jun. e. (Reuter) Senator Taft, eden izmed glavnih kandidatov republikanske stranke za predsedniško mesto, je izjavil, da ni več nobenega razloga proti koaliciji med republikanci in demokrati. Senator CIarke je izjavil, da novo imenovanje napoveduje skorajšnji vstop Amerike v vojno. Sennfor Hvep^er pa je izjavil, da bosta Kno\ in Stimson srečna, ako bosta moctfa pripomoči, da Amerika podnre zaveznike z napovedjo vojne Nemčiji in Italiji. Hooverjeva izjava Washington, 21 jun s. (Reuter) Bivši predsednik Hoover je snoči izjavil, da sta Knox in Stimson stopila v vlado samo kot zasebnika, ne pa kot predstavnika republikanske stranke. Enako stališče bo menda zavzelo tudi vodstvo republikanske stranke, ki pa njunemu vstopu v vlado ne bo nasprotovalo. Vsekakor pa sta Knox in Stimson med najuglednejšimi osebnostmi republikanske stranke. Sinoči je predsednik Roosevelt pozval v voditelja Henryja Stimsona kot vojnega mornariškega ministra —> Republikanski senatorji izjavljajo, cia eni to imenovanje skorajšnji vstop Amerike v vojno Eksplozije v New Yorku Odmev v Londonu London, 21. jun s. (Reuter) Tudi v angleških političnih krogih sta vzbudili imenovanji polkovnika Knoxa in Stimsona v ameriško vlado veliko pozornost. V Londonu smatrajo, da je s tem storjen v Zedinjenih državah prvi korak za ustanovitev enotne nacionalne fronte, slično, kakor se je to zgodilo z imenovanjem Churchillove vlade v Angliji. Splošna vojaška obveznost Washington, 21. junija e. Demokratski senator Berg je predložil kongresu zakonski predlog o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Ameriki. Obvezniki bi po tem načrtu bili vsi moški od 18. do 65. leta. Od 21. do 45. leta stari bi pripadali operativni vojski, ostali pa bi službovali kot domobranci. Važen preokret v rusko ameriških odnosa jih Moskva. 21. jun. s. (Ass. Press) Po sovjetskih informacijah je ameriška vlada zopet dovolila prodajo strojev, ki so potrebni za izdelavo vojneera materiala v Sovjetski Rusiji. New Tork, 21. jun. s. (Ass. Press) Včeraj sta eksplodirali v New Yorku dve bombi in sicer ena pred nemškim generalnim konzulatom druga Da pred prostori neke komunistične organizacije. Več oseb je bilo ranjenih. Newyorška policija je uvedla natančno preiskavo o teh eksplozijah. Ni še ugotovljeno, kakšen namen so imele eksplozije, krožilo pa o tem najrazličnejše govorice. V Berlinu napovedujejo velike nove dogodke BERLIN, 21. junija, e. V Berlinu izjavljajo z merodajnih mest, da je treba počakati nekaj dni, preden nastopijo novi dogodki. Pogajanja s Francijo teko gladko in bo vprašanje Francije definitivno likvidirano v nekaj dneh. Treba pa se je pripraviti na velike nove dogodke in na velika presenečenja še pred koncem tega meseca. O naravi teh velikih dogodkov in presenečenj berlinski krogi molče. Henry JLewis Stimson Ameriški državnik Henrv Lewis Stimson je bil rojen 21 septembra 1867. v New York City. Po pravnih študiiah je postal državni tožilec. Od L 1905 do L 1909 je bil glavni tožilec za južni distrikt New Yorka. L. 1910. ie bil izvoljen kot republikanski kandidat v senat države New York. V Taftovem kabinetu ie bil od maia 1911 do marca 1913 vojni minister. Vojne mesece od decembra 1917 do avpusta 1918 je prebil kot podpolkovnik v rezervi pri 305. topniškem polku na fronti v Franciji, kjer je napredoval v Dolkovnika. Ko so l 1927. izbruhnili nemiri v Nika-ragui. ie poslal orezident Coolid^e Samsona tja. da pomiri deželo in ugotovi njene politične razmere. Po izjavi vlade ie svojo nalogo odlično opravil in preprečil državljansko voino. nakar ie bil imenovan zp guverneri a Filipinov. To mesto ie zavzemal vse do 4. marca 1929.. ko ie vstopil v ameriško vlado, ko je Hoo^ ver prevzel predsedništvo. Kot član ameriške vlade je zastopal v Londonu Ameriko na pomorski razorežit-veni konferenci 1. 1930. Naslednje leto se ie Stimson zopet udeležil konference sedmih velesil v Londonu. Obiskal ie tedaj tudi Berlin in se v Rimu razsovarial z Mussolinijem L. 1932. je bil z-pet član razoroži t vene konference v Ženevi. Pri izmenjavi prezidenta 4. marca 1933 ie s Hooverjem zapustil državno službo rudi Stimson. Njegov naslednik ie bil demokrat Hull. William Franklin Knox Ameriški časopisni magnat Knox. ki ga v Ameriki imenujejo kratko Frank, je bil rojen dne 1. januarja 1974 v Bostonu Ko ie izbruhnila arneriško-španska voina, ie I ravno dokončal svoie študije v kolegiju ) A Ima v Michiganu. Skrivnosti okoli mirovnih pogajanj Doslej še ni nobenih zanesljivih vesti, ako, kdaj in kje so se sestali oziroma se bodo sestali francoski pooblaščenci z nemškimi delegati Berlin, 21. junija, e. Štefani javlja glede na vesti nekaterih tujih agencii. češ da so francoske opolnomcčenci že bili sprejeti v nemškem glavnem stanu in da so se že vrnili v Bordeaux. da še niso prišli v stik z nemškim vrhovnim povelj, stvom. Bordeaux, 21. junija, e. (United Press) Predstavnik francoskega vojnega ministrstva ie izjavil, da je francoska delegacija, ki ji je naloženo pogajanje za premirje, včeraj ob petih popoldne prešla nemško črto. na kar so jo usmerili proti nemškemu vojnemu stanu. Nemški predstavniki so baje sprejeli francosko delegacijo včerai ob 22. uri. London. 21. jun. s. (Reuter) Nekatera poročila iz Bordeauxa so sinoči javljala, da so se francoski in nemški delegati za sklenitev premirja sestali že včeraj popoldne in da se je francoska delegacija celo že vrnila v Bordeaux. Točnih informacij zaenkrat sploh ni mogoče dobiti. Zdi se. da je točno le to. da se delegacija še ni vrnila v sedež francoske vlade. Berlin, 21. jun. s. (Ass. Press) Kolikor ie znano, bo francoske delegate sprejelo nemško vrhovno poveljstvo šele danes dopoldne in sicer v Compiegneu. kjer so 9. novembra leta 1918. nemški delegati zaprosili francosko vrhovno poveljstvo za premirje. Šele danes dopoldne bodo baje francoskim delegatom sporočeni nemški mirovni pogoji. Se vedno se širijo vesti, da zahteva Nemčija brezpogojno vojaško kapitulacijo. Bordeaux. 21. junija. AA. (Havas) Sestava francoske delegacije, ki je pooblaščena stopiti v zvezo z nemškimi pooblaščenimi predstavniki je tale: predsednik delegacije armadni general Hntzinger. člani: veleposlanik Leon Noel. kontreadmi-ral Le Lique. general Parigeot in letalski eeneral Berjteret. Nekje v Italiji, 21 junija AA. (Štefani) Francoska vlada se je včeraj dopoldne po posredovanju španske vlade obrnila na italijansko vlado ter prosila, naj :>e začno z Italijo pogajanja za premirje Italijanska vlada je preko španske vlade odgovorila v istem smislu kot nemška vlaManchester Union and Leader«. Med svetovno vojno .ie bil Knox pri ameriški artileriji na franceski fronti, kjer ie napreduval do polkovnika Po povratku s fronte se je še bolj posvetil politiki. L. 1920. je bil vodja nevvhamp hir-ske delegacije v republikanskem nacionalnem konventu v Chicagu. L 1927 si je pridobil solastništvo lista »Boston Amerika- in njemu pripadajočih drugih listov. 1. 1930. pa ie postal generalni direktor Hearstovega časopisnega koncema. Po enem letu se ie ločil od Hcar.vta n se zvezal s časopisnim magnatom Teodorjem Ellisem. Prevzel ie vodstvo velikega dnevnika »Chicaso Daily News«. leto dni kasneje Da ie postal lastnik časopisnega koncerna tega lista, ki je med na iva jim: in najuglednejšimi v Amer'k; so pri Nantesu prodrle do 25 km proti jugu čez Loiro. Ob gorniem toku Loire pa so dospele zapadno od Bouri,esa. Franc ske čete so se tu umaknile na nove pos'ojan-ke ob reki Chere. Tudi pri Toursu so se morale francoske čete umakniti proti jugu, potem na ie nudila posadka skupno s prebivalstvom Nemcem ogorčen odpor. V dolini reke Allier so Nemci zasedli Vichv. Po padcu Lvona je napredovala nemška vojska po dolini Rodana. dalie proti jugu še 15 km. Na zapadu Lvona je bilo zasedeno mes'o Tirare. Na vzhodu Lvona so Neme; prodrli po dolini Rodana ter so zasedli Nantua in trdnjavo Bellesarde, ki leži samo dobrih "0 km od Ženeve. V Alzaciji in Loreni so po uradnih francoskih podatkih nadaljujejo ogorčeni boji. Francoska armada v Alpah se še vedno ni spoprijela z italijansko vojsko in je popolnoma intaktna. Francoske letalske edi-nice na novih oporiščih Ne\v York, 21. junija e Nevvvorskcmu dopisniku agencije United Press je bilo v Bordeauxu izjavljeno v francoskih vojnih krogih, da so vse francoske letalske edini-ce odletele na jug. kjer so že na novih letalskih oporiščih. Kje so ta nova oporišča, o tem francoski vojni krogi iz razumljivih razlogov ne govorijo. Rimske informacije Rim, 21. junija e. V tukaj njih političnih krogih zasledujejo z največjim zanimanjem pogajanja med Nemčijo in Francijo. Po vesteh italijanskega tiska se j2 fr n o ka delegacija že vrnila v Bt>rdcaiix. Pričakovati je, da sc bodo vojne operacije zaključile danes ali jutri. V italijanski prestolnici vlada tudi veliko zanimanje za vesti o vstaji na Korziki. Pravijo, da se je del kor-'iskega prebivalstva uprl francoskim oblastem. Italijanski tisk je tudi sporočil, da so nastali nemiri v Siriji. Glede položaja na fronti pravijo listi, da se francoske čete le še slabo upirajo. Veliko zanimanje vlada tudi za usodo francoskega brodovja. Kot presenečenje je prišla vest, da je francoska vlada pozvala svojo mornarico, naj se javi v francoskih ali alžirskih pristaniščih. To je znak, pravi italijanski tisk. da je Francija pripravljena na popoflno kapitulacijo. Nadaljevanje na z. strani Herriot v Švici Madrid. 21 junija e DNB poroča, da ie predsednik francoskega Darlamenta Herriot prispel v Švico Ugledni begunci London, 21. jun. a. u^uvcn. Včeraj je dospel v aiitfk.-Ko luko iz. Borueauxa majhen potiiiiki parnik, ki jo prepeljal namesto običajnih 350 potnikov kar IdoO beguncev. Mej njimi so najuglednejše osebnosti, tako bivMi fracoikl JetaUki min. Pierre Cot, caron RoLsohlld in bivši relgijski zunanji mmjsjtaT Jaapar. Z ladjo bi bil moral dospeti v Anglijo tudi češki poslanik Osu-sky, ki pa je v zadnje-m trenutku ostal v Bc-rdea.uxu, da poskrbi za ranjene češko slovaške letalce. (»Slovenski dame je ponovno poročal, da je bil Pierre Cot v Franciji justificiran Op. ur.). Vojvoda VVindsorski v Barceloni M^dMO, 21. ]ui. AA. (Reuter). Vojvoda in vojvodin ja VVindsois-ka sta prispela iz Francije v Barcelono. Odpotovala bosta v Madrid, odted pa v Lizbono, kjer -e bosta vkrcala verjetno na pot v Anglijo. London, 21. jun. A A. (Reuter). Londonski pooblaščeni krogi Izjavljajo, da je popolnoma neosnovana neresna trditev nemškega in italijanskega tiska, češ da je bilo izdano povelje za omejitev gibanja \vindsorsi\ega vojvode oziroma, da se tako povelje namerava izdati. Vojvoda se še ni vrnil v Anglijo, pod vzeti £0 pa vsi ukrepi njegovo varnost. Genovefa Tabouis ne sme v Španijo 2eneva. 21 junija, e. Štefani javila, da je znana francoska novinarka Genevieve Tabouis prosila španske oblasti v Irunu za r-tni list. a ii ie bila prešnia odkloniena Angleški bombniki nad Nemčijo London, 21. jun. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od srede na četrtek izvedla angleška letala vrsto bombnih napadov na vojaške in industrijske objekte ter peronetne zveze v zapadni Nemčiji, vse od Severnega morja do švicarske meje. Med drugim so bila bombardirana mesta Bielefeld in Munster, nadalje bencinska skladišča pri Hamburgu in Brun buttelu. Izveden je bil napad tudi na otok Nordemv. z vseh teb poletov se ni vrnilo samo eno angleško letalo. Letala vojne mornarice in obalnega poveljstva so bombardirala nemško letališče pn otoKu Borkum kaker tudi dve iuki nn Nizozemskem in važni mo§t pri Teaelu na Nizozemskem. V Franciji so angleška letala včerzj zjutraj zopet dvakrat napadla nemSko letališče pri Rouenu. Angleški letalci ao obstreljevali 9 strojnicami 50 nemških letal na letališču, štiri nemška letala so zgorela že pri prvem napadu. Angleška letala niso Imela izgub. M&nnftcim, 21. junija. A A. (DNB). V teku noči so angleška letala letela nad Mannheimom in Ludvigshaf onom. vendar se jim ni posrečilo napraviti posebne ško-cie, ker to bombe padale le v bližini omenjenih mest. London, 21. jun. s. (Reuter). Preteklo noč se nemški letalski napadi na Anglijo niso ponovili London, 21. junija. AA. (Havas). Izve se, da je bilo o priliki presnečnjega bombardiranja gotovih krajev Anglije bilo ubitih 6S oseb. Materialna škoda ni velika. Zbita so bila štiri nemška letala. Obramba Londona London, 21 juniia. e. (Reuter) V službenem poročilu o seji spodnie zbornice javljajo, da so člani spodnje zbornice razpravljali o obrambi slavnega mesta Londona. Spodnja zbornica ie proučila zadevni načrt. Evakuacija angleških otrok London, 21. jun. s. (Reuter). Podtajnik zdravstvenega ministrstva Shake ;p-eare je izjavil snoči, da vlada še ne izdeluje načrta za evakuacijo otrok v ciominione. Slej ko prej pa bo evakuacijska pelitika vlade slonela na načelu, da bodo otroci evakuirani samo iz gosto naseljenih predelov v Angliji v druge pokrajine Anglije same. New 1'orK, 21. jun. s. (Reuter). Tu je bila včeraj konferenca, ki je proučevala možnost evakuacije angleških otrok v Ze-diniene države. Konferenci je prisostvovala tudi soproga predsednika Roodevelta. Ifcrsfci francoskih neuspehov niso le v podcenjevanju motoriziranega vojnega orožja* temveč tudi v razlikah mnenj med člani francoske vlade London, 21. jim. A A. (Reuter). Stalni Reuterjev dopisnik v Franciji," ki se je iz-kical v nekem jažnoangleškein pristanišču, \ ase mod drugim: poritx francosko vojske ter sklop francoske vlade glede kapitulacije se pripisuje v francoskih objektivnih krogih veliKim iaz!iUain mnenja med člani francoske vlade Tudi vrhovno poveljstvo francoske vojske ni pripisovalo posebnega pomena tan-kom in letalstvu, temveč jih je smatrajo za pomožno vrsto Orožja. Vrhovno poveljstvo je računalo na pozicijsko in trdnjav-sko vojno. General Degaulle, ki je predvidel nemško taktiko in inspiriraj. Revnau-dovo knjigo o mehanizirani vojni ter povzročil senjsko izdelavo tankov in letal, je naletel na opozicijo vrhovnega poveljstva. Nemci so se takoj v začetku vojne o priliki borb v gozdovih VVarndt prepričali o slabosti francoskih tankov ter so pospešili ustanovitev blindh'anih divizj, tako da so na bojišču 100 km lahko vrgli v borbo 4.000 tankov. Ko se je Nemcem posrečilo priti čez most na Meusi. ki zaradi fatalne napake ni bil razstreljen, se je morala francoska deveta armada umaJcniti ter omogočiti strašen predor, ki ga ni bilo več mogoče zamašiti. Izgube, ki so potem nastale, so bile take, da junaštvo, sijajna taktika in neprestane borbe niso mogle nadomestiti žrtev. To je bila tudi pot k zmagi In Nemci so se je krepko držali. Francozi so bili premagani zaradi pomanjkanja tankov in letal. S sklepom, da se prestolnica ne bo branila, je tudi javno mnenje izgubilo zaup»nje. 2e ko je vlada prispela v Tours, so začeli krožiti glasovi o nameravani kapitulaciji. Poslan je bil zadnji poziv Rooseveltu. Zaman ao Revnaud, Mandel In drugi skušali odvrniti Petaina in generala VVevgan-da od tega, da bi sklenila mir. Se vedno med seboj razprta je francoska vlada 13. junija odpotovala v Bordeaux. Desorgani-zacija, ki je vladala v Toursu, sploh ni bila nobena desorganizacija v primeri z ono v Bordeauxu. Ureditev je bila primitivna in pomanjkanje organizacije je še povečalo poraz. Sledil je sklep o rekonstrukciji vlade, tako da so prisil v njo samo ljudje, ki so bili pripravljeni skleniti premirje. ozemlju Kairo. 21. juniia. AA. (Havas) V zračnih borbah, ki so se vodile včerai nad Burbukom. so bila ?bita tri italijanska lovska letala, dve pa močno poškodovani. Eno angleško lovsko letalo se ni vrnilo. Južnoafriški bombniki in lovci so z uspehom bombardirali in nanadli letališče v Jevalu v italijanski vzhodni Afriki. Uničeni sta bili dve letali, tri pa poškodovana. V borbah, ki so nato nastale na tem odseku, ie bilo zbito Se eno italijansko letalo, drugo pa prisiljeno spustiti se Eno angleško letalo se ni vrnilo. 150 milj vzhodno od Adena ie bilo neko italijansko trimotorno letalo prisiljeno spustiti se. ter je bila posadka ujeta. V teku zadniih 24 ur ie sovražnik izgubil osem letal. Angleži pa dve letali. Italijansko vojmo poročilo K»m, 21. junija, z. Današnje vojno poročilo pravi, da sta bili pomorski oporišči Bizerta in Malta v noči na 21. junij močno in precizno bombardirani. Izvedeni so bili nadaljnji izvidoiLSki poleti na sredozemskem morju. V Severni Afriki ^o v teku operacije na vzhodni meji. Ponoči je bila bombardirana pomorska baza Marsa. Bombe so napravile veliko škodo in zanetile požare. V Vzhodni Afriki sta bili uničeni med napadom na italijansko letalstvo dve angleški letali. Sovražnik je zmanjšal napade na italijansko nacionalno ozemlje. Džibuti ne gori Džibuti, 21. junija. AA. (Reuter) Demantira se vest, da bi bil Džibuti v plamenu. Nad Džibutijem sploh niso letela italijanska letala, ter tudi niso bile vržene zažigalne bombe, ki naj ni bile povzročile požar. Položaj v Siriji Damask, 21. junija. AA. (Reuter) Položaj v Siriji je še nadalje popolnoma miren. Glavni poveljnik vojnih sil na bližnjem vzhodu general Mitelhauser je nagi asil v proglasu, objavljenem prebivalstvu, da je odločen ohraniti mir in zadušiti vsak poizkus nemirov. V vsej Siriji ao podvzeti energični ukrepi. Angleži preiskujejo Španske ladje Madrid, 21. junija. AA. (DNB) ftpanaka ladja Sevilla je bila ustavljena na potu med Južno Ameriko in Cadisem ter odpeljana zaradi kontrole v Gibraltar. V Gibraltarju je v preiskavi ie neka druga španska ladja. Turske čete ob grSki meji Atene, 21. jun. (Asa. Press). Po tukajšnjih informacijah »o turške četa koncentrirane na grški meji v Trakiji. Rumunska plovba v Sredozemskem morju rtim, 21. jun. (Štefani). Rurnunake pomorske oblasti so dovolile, da smejo rumunska trgovske ladje pluti med crnomorski mi in grškimi lukami. Nadaljevanje pogajanj med Rusijo in Turčijo V Moskvi potrjujejo vest o bližnji sklenitvi nenapadalnega pakta med obema državama Moskva. 21 juniia e Potrjuje Se vest. da bo prišel v Moskvo turški zunanji mi nister Saradzoglu zaradi pogajanj za sklenitev pakta o nenapadanju med Rusijo in Turčijo, oziroma se bodo nadaljevala po-jjr-anja. k? so bila orekinJena zaradi sk-le-r*-' - D0 2 0(Sbe Turčije s Francijo in Anglijo pogajanja bodo v kratkem in se bo sklenil pakt o nenapadanja, kl Je bil v podrobnostih določen ie v predhodnih P°~ sjajan Jih in je z nJim zagotovljeno prijateljsko sodelovanje med Rusijo in Turčijo. O usodi pogndbe, ki jo ima Turčija % Francijo in Anglijo, se ne ve ničesar. Nekateri Smatrajo, da bo Tarč'jo primorana to pogodbo odpovedati. Poldrag milijon ruskih vojakov ob poljski meji Bukarešta. 21 jim. s, (Ass. Pre>?) Po tukajšnjih informacijah ima RusUa »branih sedaj samo na Svoji meji na Poljskem poldrug milijon vojakov. Volitve v kareliisko finski republiki Moskva, 21. jun. AA. (Tas). Volitev za narodne predstavnike v vrhovnem sovjetu, ki so bile 16. t. m. v kareliisko-finski republiki, se je udeležilo 99.66° n skupnega števila upravičenih volilcev. Za kandidate komunističnega bloka in izvonstrankarske kandidate je glasovalo 9S.4S0 n glasovalcev. Izvoljenih je bilo 135 poslancev, od teh 113 komunistov in 22 nestrankarjev. M**d izvoljen'mi predstavniki je 21 ž^nsk. Berlin. 21. jun. e. (DNBK Zadnje dni je angleški tisk poročal o koncentraciji ruskih sil na meji. 19. junija je Reuter javil iz Kovna o gibanju nemških čet v Vzhodni Prusiji. Glede na te vesti se službeno kategorično izjavlja, da ni bilo nobenih gibanj nemških čet na nem.-litovski meji. Moskva. 21. junija e. Tu se ne potrju-je vest. da ie vlada izročila nove zahteve finski vladi, ki nai bi bile v nasDrotiu s sporazumom ki ga ie sovjetska vlada sklenila 12. marca s finsko vlado V Moskvi ie samo finska delegacija s katoro sovjetska vlada ureia trgovinske odnosaie med obema državama. Pred rusko japonskim sporazumom Tokio, 21. iun. s. (Ass. Press) Po informacijah is merodajnih japonskih krogov bo v najkrajšem času podpisana scvjet-sko-japonska nenapadalna pogodba. Pogajanja ca sklenitev pogodbe so se vršila v Moskvi in ao tik pred zaključkom. Mejna pogajanja med Rusijo in Nemčijo Moskva, 21. jun. AA. (DNB) Člani sovjetske obmejne komisije na čelu z Aleksandrovom, šefom oddelka ljudskega ko-misariata za zunanje zadeve, so odpotovali snoči v Berlin, kjer bodo začeli pogajanje v zvezi s sklenjenim sovjetsko-nemškim sporazumom glede meje. Tovorni vlak zmoml v nemški premogovni vlak Nov trgovinski sporazum z Italijo Run, 21. junija, e. Včerai popoldne ie bil v palači Chigi podpisan protokol o šestem zasedanju stalnega italijansko-iujjo-slovenskega gospodarskega odbora. Nov trgovinski sporazum med Italiio in Jugoslavijo je podpisal kot predstavnik italijanske vlade senator Gianini. kot predstavnik jugoslovenske vlade pa pomočnik ministra za zunanie zadeve Pilia. Protokol se nanaša na gospodarsko sodelovanje obeh držav za prihodnjih Sest mesecev počenši od 1. julila t. L Zaradi Sedanjih dogodkov je trgovina obeh držav krenila v drugačno smer, toda ni dvoma, da bo z novim trgovinskim sporazumom. s katerim se podvoji izmenjava blaga med Italijo in Jugoslavijo, ustreženo obema državama. Gospodarski in politični krogi v obeh državah bodo z veseljem pozdravili sporazum, Pogaiania so potekala v izredno prijateljskem razpoloženju. Jugoslovenska delegacija se bo danes vrnila iz Rima v Beograd. Sporazum med Francijo in Japonsko ganghaj, 21. jun. AA. (DNB). Izve se, da je med Japonsko in Francijo dosežen sporazum o prekinitvi tranzitnega prevoza vojnega materiala skozi Francosko In-dokino v Cungking. Merodajni krogi pravijo, da je Krancija pristala na ustavitev celotnega blagovnega in osebnega prometa med Francosko Indokino in čungkinom za dva tedna. Ustanovljena bo japnako- francoska komisija, ki bo vršila kontrolo nad omenjenim prometom, ganghaj, 21. jun. a. (Reuter). Iz Tienci-na poročajo, da sedaj japonske oblasti zopet dovoljujejo svoboden promet za pešce in trgovce v mednarodno koncesijo. Zastopnik japonskih, vojaških oblasti je izjavil, da se je za sedaj položaj sicer Izboljšal, da pa bodo Japonci pazljivo zasledovali razvoj dogodkov v Tiencinu in da bodo v primeru potrebe zopet uvedli prejšnje blokadne ukrepe. Bolgarsko nemi ki kulturni sporazum Sofija, 21. jun. e. Podpisan je bil kulturni sporazum med Bolgarijo ln Nemčijo. Nemški delegaciji je bolgarski kralj Izročil odlikovanja.. Določene so bile stolice na univerzi asa bolgarski in nemški jezik m tudi v nekaterih gimnazijah bo učni jezik v Bolgariji nemški, v Nemčiji pa bolgarski. Smrt bolgarskega poslanika v Moskvi Moskva, 21. junija, e. Bolgarski poslanik v Moskvi Todor Hristov 1e nenadoma včerai umrl. Zadela ga ie srčna kap. Todor Hristov le bil imenovan meseca februarja letos za bolgarskega poslanika v Moskvi Myron Taylor obolel Washington. 21. jun. s. (Reuter) Po poročilih iz Rima je , posebni odposlanec predsednika Roosevelta pri Vatikanu My-rop Taylor v Firenzi težko oboleL Amnestija Članov Železne garde Bukarešta, 21. jun. (Štefani). Kralj Ka-rol Jo sprejel v avdienci prof. Simo, ki je pred meseci zbežal v tujino. Frof. Sima je bil med voditelji železne garde. Kralj Karo! je tudi izdal amnestijo za obsojene člane železne garde. Nesreča se ]e pripetila med St. IS je m in Pesnico 13 vagonov razbitih — Trije Železničarji iz Gradca ranjeni Maribor, 21. junija. Na postaji Pesnica se je davi ob 5.25 pripetila velika železniška nesreča- Omotna ikoda je ogromna in le slučajno nesreča ni zahtevala tudi človeških žrtev. Tovorni vlak. ki odpelje iz Maribora ob 1.45 in kateremu so priključeni tudi osebni vagoni, je privozil na postajo Pesnico ob 5.15, od koder je odpeljal naprej proti št. Uju na tako imenovanem premikalnem tiru, kj se steka na glavni tir. Privozil je do 3.5 km pred postajo Cerknico med št. lijem in Pesnico, ko je vlakovno osebje opazilo, da vozi na napačnem tiru. kakor tudi. da prihaja po istem tiru nemški vlak iz Maribora, ki je imel precejšnjo brzino. Vlakov ni bilo mogoče naglo ustaviti in je tovorni vlak z vso silo treščil v mariborski vlak. Posledice so bile 'strašne. Obe lokomotivi sta 6e zarili druga v drugo in se prevrnili. Devet vagonov nemškega vlaka je bilo popolnoma uničenih in tudi štirje vagoni našega tovornega vlaka so razbiti. Osem ostalih vagonov je močno poškodovanih. Vsi poškodovani vagoni so padli na levo in desno stran tira. Ranjeni ao bili 401etni strojevodja Maks VVelcher. 401etni vlakovodja Josip Hribar in 431etni kurjač Ivan Zoren, vsi trije iz Gradca. Na kraj nesreče so takoj prispeli marl-borski reševalci, ki so ranjence odpeljali v mariborsko bolnico. Pozorisče nesreče nudi žalostno sliko razdejanja. Vse naokoli leži premog, s katerim je bil nato-vorjen nemški vlak, ki je bil namenjen v Italijo, železniška komisija iz Maribora je jkrenila vse potrebno, da bo proga čimprej očiščena- Upati je, da bo promet še danes vzpostavljen. Preureditev obratov i&a psgtsn z domačim gorivom ni enostavna zadeva — Večina prizadetih podjetij je izjavila, da je preureditev zaradi tehničnih ali finančnih razlogov nemogoča Postani in ostani član Vodnih ove d r uib ml Ljubljana, 21. junija Velike skrbi povzroča lastnikom motornih vozi), zlasti pa podjetjem, ki imajo obrate na motorni pogon, kako naj preurede svoje naprave na pogon z domačimi gorivi. Minister za trgovino in industrijo je namreč izdal razpis, s katerim se pozivajo vsa v postev prihajajoča podjetja, da morajo preurediti svoje- naprave na pogon z domačim gorivom ali jih usposobiti za uporabo druge vrste pogonske silo. Tej odredbi bi morali ugoditi najkasneje do 1. septembia t, 1. Po nalogu banske uprave v Ljubljani je zbornica za TOI v Ljubljani pozvala interesente, naj najkasneje do 1. julija spo-roče banska upravi, ali je preureditev motorjev na uporabo domačega, goriva že izvršena, oziroma, ali je v teku in kdaj bo po pričakovanju Izvršena. Zbornica je obenem zaprosila za točnejša pojasnila glede obsega te odredbe in opozorila ministrstvo in trgovino in industrijo, da ima vtis, da prizadeta podjetja V večini primerov zaradi pomanjkanja materiala ne bolo imela praktične možnosti, da bi izvršila zahtevano preureditev. Iz odgovorov podjetij je razvidno, da za preureditev motorjev ne veljajo pri vseh vrstah in uporabah ista načela. Kar se tiče Dieselovih motorjev, jih je mogoče preurediti na pogon z domačim gorivom, vendar pa zahteva taka preureditev znatne izdatke, ki rasejo z velikostjo motorjev v ostri progresiji. Toda preureditev Dieselovih pogonskih naprav zahteva prav pogosto tudi preureditev obratnih prostorov. Pri preureditvi Dieselovih motorjev na metan so potrebne nove vžigalne naprave, ki so sorazmerno drage, prav tako ne bo mogoče dobiti za Diesel ove motorje novih glav, ki so za vsako preureditev potrebne Preureditve na les ali cglje bodo tudi težavne. Malokateri generator je tako dober, da plin dovolj sčisti. Posledica nezadostno čiščenega plina so pokvarjeni motorji. Vse naprave na generatorski plin bodo postale tudi prešibke. Padec moči zaradi preureditve znaša okoli 25 odstotkov. Zahtevana preureditev bo tako breme, da ga obrati ne bodo zmogli iz tehničnih ali finančnih ozirov. Ta problem se bo rešil brez težav le tedaj in le tam, kjer je mogoče obrate priključiti na kako električno omrežje. Glede stavbnih podjetij so neredki prime ri, ko v stavbni stroki sploh ni mogoče iz-v'ršiti kako preureditev. Stroji na. motorni pogon, katere rabi gradbena industrija, so navadno vezani na bencin=ki pogon, zlasti pri manjših enotah, tako pii sesalkah, me, šalclh za beton, vibratorjih itd, ki jih ni mogoče preurediti in bi bila edina možnost, da se zamenjajo motorji. Težjo enote kakor kompresorji in cestni valjarji so urejeni na pogen z nafto, a tudi pri teh strojih izmenjava ne bo mogoča, ker' onemogoča to konstrukcija cele naprave. Industrija umetnega kamna, cementa itd. poudarja, da bi v primeru, če bi se eksplozijski motorji preuredili na svetilni plm, motorji potem ne bi razvijali zadostne energije, zaradi česar bi padla kakovost izdelka ali pa bi bilo brušenje sploh nernogeče. Elektrifikacija brusilnih kamnov tudi ne pride v poštev, ker niti v večjih mestih ni povsod na razpolago trofazni tok, na deželi pa ga sploh ni. Boml*ažne predilnice in tkalnice poudarjajo, da ne morejo strojev za Dpaljenje blaga preurediti na domače gorivo, ker je to iz tehničnih razlogov izključeno. Tvornice kovinske robe navajajo, da je nemogoče preurediti njih obrate na domače gorivo. Za emajliranje in spajkanje potrebujejo ta podjetja gorilni plin vi-oke kalorične vrednosti, za kar jim je potre« ben lahek bencin ter je celo bencinska mešanica samo zasilen nadomestek. Na priključek k plinarnam mnogokrat niti misliti ni, ker so podjetja predaleč od plinarn. Lesni plin ne pride v postov, ker ima premajhno kalorično vrednost in taka naprava tudi ne bi bila rentabilna. Acetilen se tudi ne more uporabljati, ker v*ak acetilenski generator nekoliko propušča plin in bi v emajlimici kvaril zrak. Nekatera kemična podjetja poudarjajo, naj se ne zaJUeva pil njih preureditev, ker je zvezana z ogromnimi investicijami, uspeh pa kljub temu ne bi bil dosežen. Nekatera podjetja imajo motorje na pogon s tekočim gorivom, ki služijo samo za rezervo in prosijo, naj se za te ne zahteva preureditev. Zahtevana preureditev na pogon z domačim gorivom torej ni enostavna zadeva. Zato je razumljivo, da nekatera podjetja prosijo za komisijo strokovnjakov, katerim bodo dokazala, da je preureditev nemogoča. Vsa prizadeta podjetja tudi poudarjajo, da je rok za preureditev prekratko odmerjen, ker nimajo dovolj tvrdk, ki se bavijo s takimi preureditvami, v kolikor se pa bavijo, morajo čakati na važne strojne dele iz inozemstva po več mesecev. KOLEDAR Danes: Petek, 21. junija: Alojzij (Ve-koslav) DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Doktor Forster Kino Sloga: Jezdec fantom II. del Kino Union: Akordi sreče O- A. Kosova razstava monumentalnih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 0. do 19. Produkcija Glasbene akademije ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. TvrSeva cesta 41, Tm-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, selenbur-gova ulica 7. Iz Novega mesta Matura na novomeSki gimnaziji. Višji tečajni izpit je bil na drž. realni gimnaziji v Novem mestu od 11. do 20. junija. K izpitu se je prijavilo 22 kandidatov (med njimi en privatlst) ln 13 kandidatk. Izpit bo napravili: Ahačič Ivana (oproščena ustnega Izpita), Bukovec Viljemina, Gartner Slavica, Gosak Elizabeta, Gregorec Ana, Gunde Milan, Hebar Vera, Hočevar Albert, Ivanetič Jurij, Jug Ljudmila, Kavčič Pavla, Kussel Smiljan, Klemenčič Sonja, Ko-čevar Frančiška (oproščena ustnega izpita), Lenček Radislav, Mali Ana, Marinček Ivan, Mlsjak Alojz, Planinec Franc, Po-držaj Franc, Polajnar Ciril, Povh Dušan, Rechberger Vilibald, Rezek Borut, Schilich Nikolaj, Skebe Ciril, šile Dragotin, šoula-vy Ljudmila (oproščena ustnega izpita), štrukelj Lovro, Stukelj Anton, Zagore Saša, Zurc Jožef (oproščen ustnega izpita) in Kalan Slavko (privatiit). Popravni izpit iz enega predmeta imata dva kandidata. »česnjev dan« v Brusnicah pri Novem mesta bo letos v nedeljo 30. junija. Otvoritev razstave in češnjevega sejma bo po prihodu dop. vlaka, ki pride v Novo mesto ob 10. Iz Novega mesta bo vozil avtobus g. Kosa. češnje bodo leto« izredno lepe, ker niso tako polne kakor lansko leto, in so prav primerne za vkuhavanje. Obisk razstave lahko združite z izletom v it. Jernej, kjer bodo prejšnji dan, na praznik, slovite konjske dirke. — Pridite tn pozabite ob sladkih češnjah, brusniških hru-stavkah, grenkosti življenja. Iz Mokronoga _ Samaritanski tečaj. Podružnica društva Rdečega kriza v Mokronogu je priredila samaritanski tečaj, ki ga vodi ban. zdravnik g. dr. Skulj. DruStvo Rdečega križa je povabilo k udeležbi vse dame in tudi moške, ki bi se hoteli posvetiti samaritanski pomoči. Odziv je bil tako velik, da so udeleženci že pri prvem predavanju ln pouku napolnili veliko sobo v stari šoli. Zaradi velike udeležbe je bila soba premajhna in so se udeleženci morali preseliti v Sokolski dom, kjer je mnogo prostornejša dvorana, ki so jo tudi do malega napolnili. Tečaj je dvakrat tedensko po dve uri, dokler ne bo vsa potrebna tvarina teoretično in praktično predelana. Tečaj je za sedanje resne čase važnega pomena in je vse hvale vredna velika vnema, s katero slede udeleženci predavanjem. Sorzna poročila Curih, 21. junija. Beograd 10, London 15.70, New York 443.25, Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 4, Bukarešta 2.25. Igralska anekdota Umrl ie znamenit igralec. Mnogo tovarišev in režiserjev £a j? spremljalo na zadnji noti. Pri odprtem grobu ie spregovoril župnik: Igra ie končana. To se pravi gostovanie. Igralec ie gostoval na tei zemlii in niegova turneja ie bila pre-zgodai končana. Seda i išče nas veliki pokojnik nov angažma in sicer za večne čase. Vsemogočni ga čaka v gledališču nad zvezdami. Stopa seda i pred svoiesta zadnjega in najmogočneišega režiserja, da bi iz niegovih rok preiel svoio vlogo, toda sedai nima izbire in ne more se izgovarjati. Edina prošnja prihaia iz njegovih ust in drhteče ustnice šepetajo... »Predujem!« — je dopolnil župnikov pogrebni govor neki režiser. Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? i ALI SME IMETI ZDRAVNIK SVOJE PRIVATNO ŽIVLJENJE? jo zelo važen problem v modernem Ijubavnem filmu Danes ob 16. in 21. uri. — Predstava oh 19. uri radi produkcije odpade. DOKTOR FORSTER PREMIERA DANES, po romanu Loyda C. Douglasa. — Akim Tamiroff. v režiji Frank Borzage. — DOROTIiY LAMOUR. _KINO MATICA — tel. 21-24. DANES nepreklicno ZADNJIKRAT ob lt}., 18. in 21. uri. Film plesa, ritma, muzikalnih senzacij, baleta in čarobnega razkošja. KINO UNION — TEL. 22-21 Akordi sreče Ginger Rosrers in Fred Astaire Samo še danes ob 16., 19. in 21 H ""ift^ntoti* II. j?~f uri film ameriškega divjega zapada — napetih senzacij in zabavnih pustolovščin. KINO SLOG A — TEL. 27-30 I kino mosiijBBamoBsaammmmmBmBma Danes ob 20.30 uri, jutri in v nedeljo premiera velikega senzacionalnega franc. filma jL|y« ILf plHf 0m I ter ljubavna drama prepletena z vojnimi Z* l V M. IflHXVlLw I dogodki in burnimi strastmi Viktor Francen, Mla Corak-Slavenska I VSTAJENJE LJUBEZNI Po Tolstojevem romanu! „ Marcelle Chantal, Pierre Rcnoir I Aktualno! Sodobno! <5VNE VSSTI — Zbirka Rdečega križa. V soboto in nedeljo se bodo nabiraike in nabiralci Rdečega križa iz dravske banovine obračali na vas, ua darujete odvisno posteljnino, obvezila itd. ali pa v denarju za njegove sanitetne ustanove. Ne odklanjajte nujnih prošenj in darujte, čeprav ste morda zaradi pogostih zbirk drugih organizacij ozlovoljeni! Ako ne bi potrebovali pomoči prebivalstva vse dravske banovine, se gotovo ne bi obračali na vas! Tako pa moramo to storiti, da bomo za vsak primer pripravljeni! — V »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« so prispevale doslej občine: Metlika- mesto 100 din, Dravograd 500 din, Ljubno ob Savinji 50 din, Oplotnica 50 din, Loka pri Zid. mostu 400 din, Mlinše 50 din in Hotedršica 100 din. čeprav je Protitu-berkulozna zveza poslala vsem gg. županom utemeljene prošnje za prispevanje v navedeni sklad v breme občinskih proračunov ter je nanje naslovila v vseh slovenskih dnevnikih še poseben poziv, mora na žalost ugotoviti, da njeno prizadevanje doslej ni obrodilo zaželenih sadov. Kakor se Protituberkulozna zveza zahvaljuje vsem imenovanim občinam za sicer skromne prispevke, tako po drugi strani želi in prosi, da bi se njenim pismom odzvale tudi vse ostale občine. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Knjige Slovensko matice za 1. 1940 so pravkar izšle in jih že razpošiljamo. Letošnjo redno garnituro tvorijo tri izvirne knjige: Jožeta Pahorja roman »Matija Gorjan t (404 strani), Miška KranjVa ,rpovest o dobrih ljudeh« (316 strani) in Miroslava Gorfceta spis >Doktor Valentin JZarnik-i (240 strani leksikonskoga formata). Vse tri knjige — 960 sirani! — stanejo za člane broširane 50 din, vezane £6 din. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo med ur.-, niml urami dopoldne in popoldne v Matični pisarni, Kongresni trg 7. Uprava Slovenske matice. — Putnik jo naklonil več podpOr slovenskim ti: jskoprometnim Krnjim. pred nekaj meseci je pozvala Tujskoprometna zveza v Ljubljani včlanjena tujskoprometna društva in druge svoje člane, naj zaprosijo pri njej za dodelitev podpore iz kredita, ki ga je odredila uprava Putnika za kritje najvažnejših potreb tujskoprometnih krajev. Uprava Putnika je sedaj odobrila razne podpore, določila pa je točno, za katere svrhe naj se podpore porabijo. To so zlasti: urejevanje potov in izprehajališč. postavljanje klopi, ureditev kopališč, nabava škropilnih voz, ureditev smuških te-rišč itd. Razveseljivo je, da je pokazal Putnik prav v sedanjih razmerah polno razumevanje za potrebe slovenskih tujskoprometnih krajev. — Zastopniki go*thi*k!h p°djetij iz slovenskih letovišč v I4e°grndu. V Beograd je prispela delegacija gospodarskih zbornic iz Ljubljane, Zagreba in Dubrovnika. Delegacija je včeraj obiskala trgovinskega ministra dr. Andresa in pomočnika finančnega, ministra dr. Filipančiča. Danes je pa obiskala finančnega ministra dr. šute-ja. V delegaciji je zastopana tudi Zbornica za TOI in v nji sta dva zastopnika gostinskih podjetij z Bleda. Delegacija je izročila pristojnim činiteljem resolucijo za zaščito hotelirstva v letoviških krajih glede na letošnjo izredno slabo tujsko prometno sezono. — Zaslišanje gospodarskih krogov pred ožjim tarifnim odborom. pQ sklepu plenuma tarifnega odbora bodo zaslišani gospo, darski krogi zaradi preklasifikacije blaga po novi tarifi. Konzultacije bodo v naslednjih dneh: 24. in 25. t. m. za gozdarstvo, premogovno industrijo, rudarstvo in za predelavo minerali j; 26. in 27. t. m. ple-tilska stroka; 28. in 29. t. m. za kmetijstvo in sorodne stroke in 1. in 2- julija za kovinsko in kemično stroko. Zaslišanja bodo v prostorih Industrijske zbornice v Beogradu. — Sezonska brzovlaka B—9 in B—10 tvorita prav ugodno zvezo tako iz Beograda v Ljubljano, kakor iz Ljubljane v Beagrad. Oba vlaka nudita tudi več prostora kakor redni brzi vlak. Iz Ljubljane odhaja brzi vlak ob 22.10 ter prihaja v Beograd ob 8.40. Iz Beograda odhaja ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. — Uvoz filmov iz Rusij>. Iz Rusije bomo uvozili večje število zabavnih filmov in pristojne ustanove so ukrenile vse potrebno, da bo del teh filmov uvožen le pod pogojem, da jih ne bo treba plačevati z devizami. Večje število ruskih filmov bodo lahko uvozili skoz jugoslovensko-bolgar-ski kliring. V tem smislu je že dosežen sporazum med našo Narodno banko in pristojnimi bolgarskimi ustanovami. — Velika naročila v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. Pred dnevi je tovarna dobila ponovno večje naročilo 100 tovornih vagonov za normalnotirne železnice in 20 potniških vagonov za ozkotirne železnice. Razen tega je naročeno Se ie lokomotiv In 30 cistern. Sedaj tovarna že dobavlja j prve lokomotive iz naročila za 22 lokomotiv. In sicer 12 lokomotiv za normalnotirne železnice in 10 za ozkotirne. — Uvoz naših urovin, vskiadiščenih v Italiji. Na konferenci jugoslovensko-itali-janskega stalnega gospodarskega odbora, ki je bila končana prejšnji teden, je bil dosežen tudi sporazum glede našega uvoza surovin iz italijanskih pristanišč, ne glede na to, odko^ blago prihaja. Italijani so pristali na naSo zahtevo, da bomo pre- j jemali vse pošiljke surovin, ki prihajajo j v našo državo skozi italijanska pristani- ' šča brez ovir. Italijanske pristojne oblasti so Izdale navodila, da bodo vse formalnosti glede tranzita blaga, poslane v našo državo preko Italije, čim bolj poenostav- J jene. — Stavbno gradivo pod nadzorstvom cen. Sklenjeno je, da bo ves stavbni material, naj bo izdelan v naši državi ali uvožen iz inozemstva, uveden pod kontrolo cen ter da bodo cene maksimirane. V ta namen urad za kontrolo cen pri trgovinskem ministrstvu že proučuje vprašan je maksimiranja cen in je pričakovati, da bodo cene maksimirane v najkrajšem času. — Prizad je dobil monopol ^a uvoz riža iz Bolgarije. Pred dnevi je bil sklenjen sporazum z Bolgarijo glede uvoza večje količine riža. Ta riž bo uvožen na podlagi kompenzacije, predvsem za našo galico. Naši pristojni faktorji so sklenili, da prepuste izključno pravico uvoza riža iz Bolgarije Prizadu. Po nekaterih informacijah bo Prizad dobil tudi monopolno pravico za uvoz riža iz Italije. — Ukrepi proti tezavriranju denarja. Na pristojnih mestih zdaj proučujejo predloge o ukrepih proti tezavriranju denarja. Ugotovljeno je, da je vzeto iz prometa okrog tretjina denarja. Ni še znano kakšni bodo ukrepi proti tezavriranju denarja, pač pa sporočajo na poučenih mestih, da bodo zelo strogi. — Kontrola uvoza in izvoza. V ravnateljstvu za zunanjo trgovino je bila prva seja sveta za zunanjo trgovino. Na nji so sklenili, da bodo uve-ili strogo kontrolo nad uvozom in izvozom. Seje sveta bodo po štirikrat na mesec. — Odhod naših delavcev v Nemčijo. Iz Sombora poročajo, da je odpotovalo večje število kmetijskih delavcev iz Vrbasa, Crvenke in Dobrega polja na delo v Nemčijo. Ti delavci bodo zaposleni po večini ob nemškodanski meji. — NaAl mornarji zahtevajo vojno nagrado. V zvezi z razširjenjem vojne na Sredozemsko morje, kakor sploh glede na poostritev vojne na morju so organizacije naših mornarjev zahtevale od Zveze lastnikov ladij, naj bi sklicali konferenco, na kateri bi razpravljali o uvedbi vojnih nagrad za mornarje, ki so zaposleni na ladjah naše trgovinske mornarice. Konferenca je bila sklicana po Strokovni zvezi mornarjev in drugih delojemalskih organizacijah. Začela se je danes v Splitu v Trgovski zbornici. — Split dobi novo letališče. Na zadnji redni seji mestnega sveta v Splitu je bil soglasno sprejet nov regulacijski načrt, pa tudi uredba za izvedbo tega načrta. Po tem načrtu bo imel Split poslej letališče na Splitskem polju. Sedanje letališče je v Sinju in je bolj oddaljeno, kakor bo novo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je nekoliko deževalo na Rabu. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 27, v Splitu 26, v Zagrebu, Beogradu in Kum-boru 25, v Sarajevu 24, v Ljubljani 23.4, na Visu 22, na Rabu 21, v Mariboru 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8, temperatura je znašala 13.8. Iz Ljubljane — lj Darujmo za Rdeč križ! Jutri v soboto se bo pričela tudi v Ljubljani zbirka za Rdeči križ. Zastopnice in zastopniki razna ljubljanskih društev radevolje sodelujejo pri tej akciji, ki ji načeluje ga. Nija Natlačenova, soproga bana dravske banovine. Pomagajmo Rdečemu križu s Čim večjimi denarnimi prispevki! —lj Bolničarji in bolničarke Rdečega Križa. Sodelovanje vseh pri sobotni in nedeljski nabiralni akciji je strogo obvezno. Kdor se še ni prijavil, naj se oglasi takoj v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2-11. —lj Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi jutri v soboto ob pol 19. promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Herberta Svetela. —lj G. A. Kosovo razHavo monumentalnih sUk si morete ogledati le še do vključno nedelje 23. t. m. Donos zadnjih treh dni je namenjen bolniškemu skladu Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ker si marsikdo razstave še ni ogledal, pričakujemo torej tudi v teh dneh lep obisk. .—lj Rektorat Glasbene akademije ponovno opozarja prijatelje glasbenega naraščaja na četrto sklepno produkcijo, ki bo drevi ob 18. in 15 min. v veliki filharmoni-čni dvorani. Na sporedu so skladbe za so-lopetje, klavir, violino, flavto in pozavno. Za prihodnji teden sta določeni zadnji dve produkciji. V torek 25. junija se bo izvajal Dvofakov oratorij »Stabat mater« za zbor. orkester in solo. V sredo 26. junija " bo zadnja produkcija v tem šolskem letu. Na tej produkciji bodo nastopili izključno slušatelji glasbene akademije. —lj Nov grob. Umrla je davi v Ljubljani ga. Franja Deisinger v 68. letu starosti. Pokojnica je bila nad vse skrbna mati. ki je živela samo svoji rodbini. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvašnice zavetišča sv- Jožefa, Vidovdanska cesta 9t na p^kopaHšče pri Sv. Križu. — Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žaljei —lj Vrtnar**.' izlet. V nedeljo 23. t. m. priredi vrtnarski odsek podružnice SVD iz Ljubljane ogled vrtnic na vi tu g. Franca Jenka v Medvodah. Odhod :z Ljubljane z vlakom ob 14.36, vrnitev poljubna. K ogledu se vabijo vsi, ki se za gojitev vrtnic zanimajo. —Vj Regulacijo Malega grabna bodo letos nadaljevali. Mali graben je doslej že reguliran za Gmajno ob Cesti dveh cesarjev, vendar samo v prvem predelu. Struga je delno poglobljena in uravnana, tako da so odpadle silne krivulje in kolena, kakršna si je izjedla voda v davnih časih. Na vrsto pride sedaj regulacija erugega predela struge skozi Mestni log. Kjer bo potreba uravnati še daljši tok potoka. S časom bo Mali graben reguliran tudi na Viču in v toku od Koza rij proti Tržaški cesti. 3 —lj Kopalci ob naših vodah. Letošnje vreme najbolj nagaja kopalcem, ki doslej še niso prišli prav na svoj račun. Navzlic razmeroma hladnemu vremenu, dasi smo že pred kresom, pa najbolj navdušeni kopalci nočejo zamujati časa !n hite k Savi skoraj sleherni dan. Cele gruče zlasti mladih kopalcev se zbira že več dni v Toma-čevem. kjer se sončijo ob bregu in se zabavajo z raznimi športnimi igrami. Voda sicer še ne mika. je pač premrzla, vendar si privoščijo najpodjetnejši že tudi skoke v globočji strugi. Prav mnogo kopalcev se zbira tudi na skalah in bregovih nad črnuškim mostom, medtem ko je znano štir-novo kopališče letos iz gotovih razlogov opuščeno. Kar mrgoli pa kopalcev že sedaj ob bregovih Malega grabna v Mestnem logu in ob Gradaščici pod Bokalci. Tam je voda toplejša in čofotanje po njej tudi že ob tem času prijetnejše. V Mestni log in pa Bokalee zahajajo največ stanovalci iz južnega dela mesta, kjer pridejo razen mladine in še majhnih otrok na račun tudi mamice, ki se sončijo na razgretem pesku pri ročnem delu. —lj Logarski izpiti za čuvanje nedržavnih gozdov bodo letos meseca oktobra. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlo-že najkasneje do 12. julija pri pristojnem mestnem poglavarstvu ozir. sreskem na-čelstvu. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je objavljen v prilogi k 47. kosu Službenega lista z dne 12. jun. t. 1., v mestni občini ljubljanski pa tudi nabit na občinskih deskah. —lj Huda prometna nesreča. Dopoldne so bili reševalci obveščeni o hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na Tržaški cesti, blizu Dolgega mosta. Žrtev nesreče je postal blagajniški pomočnik TPD Josip Mačar. ki se je vozil z motornim kolesom proti Ljubljani. Nad Dolgim mostom mu je privozil nasproti tovorni avto, ki se mu je skušal Mačar na široki cesti umakniti in zdrkniti mimo. Nesreča je hotela, da je Mačar prav predno je privozil mimo avtomobila zavil bolj na desno in se z vso silo zaletel v zadnji del tovornega avta. Mačar je zletel z motornega kolesa v loku na tla in obležal na cesti s prebito glavo in zlomljeno nogo. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek bolnice, v zadevi nesreče pa je policija uvedla preiskavo. —lj Putnikova izleta v nedeljo. Logarska dolina, Kurešček-Turjak. Prijave do sobote. Kolezija kliče Ljubljana, 20. junija. Prejeli smo: Listi mnogo poročajo o raznih željah Ljubljančanov glede ureditve te ali one ulice, posipanja kake ceste ali lužice, pa tudi o večjih problemih, ki se tičejo vsega mesta ali pa posameznih okrajev, le iz naše Kolezije ni nobenega glasu. Ali naj mar bo to znamenje, da je pri nas vse tako lepo urejeno, da nimamo nobene želje več? 2al da ni tako, nasprotno je! Pri nas so razmere take. da se po pravici lahko čutimo zapostavljene, zato je zadnji čas, da tudi mi povzdignemo svoj glas. Navedli bomo samo najnujnejše, predvsem cestnoprometne probleme. Kolezija nima z mestom nikake prave zveze. Ves promet se mora razvijati po raznih uličnih ovinkih, ki tvorijo velik prometni nedostatek. V Kolezijski ulici stoji na primer krasno zidano znamenje tako rekoč sredi ceste. Tu je oster cestni prelom, ki je popolnoma nepregleden in zelo nevaren. Enak primer je nekoliko dalje na ovinku ob nepregledni živi meji posestnika Vidmarja, kjer ti vedno preti nevarnost, da te podere kak kolesar. O podaljšku Groharjeve ceste odnosno Riharjeve ulice se sploh nič več ne čuje, ker so na odločilnih mestih gotovo vsi prepričani, da ni mogoča lepša zveza s Ko-lezijo kakor skozi Riharjevo, Zeljarsko in Kopališčno ulico, kjer je treba trikrat zaviti okrog nepreglednih oglov, da se lahko razveseliš ob pogledu na slavno mestno kolonijo, čudimo se, zakaj za to zapuščeno kolonijo ni bilo in ni nikoli denarja, da bi jo ogradili, še bolj čudno pa je to, da je ena ograja ob podobni koloniji za Bežigradom že segnila, da ima ograjo celo ona ob Vodovodni cesti, tedaj dokaj bolj izven mesta, kakor je kolezijska. Po tretji strani prideš v Kolezijo, ako greš preko mostu v Groharjevi ulici ter kreneš takoj na desno po nekaki grapi, ki se ji v modernem vojevanju pravi rov proti tankom. To je nad vse romantičen vhod v našo Mencingerjevo ulico, bodoči naš Lido ob Gradaščici. AH bomo kdaj tako srečni, da bomo doživeli vstajenje Mencingerjeve ulice. Če ti je sreča mila, lahko prideš v naš kone_ tudi po podaljšku Dobrilove ulice in preko trhlene brvi, ki stoji v smeri Kopališke ulice. Prav pri vili g. Finzgarja se neha vsako urejeno vozišče v smeri proti Koleziji in kopališču. Nerazumljivo je, zakaj* je občina že pred nekako desetimi leti napravila opornike za most v Kopališki ulici. Kakor kaže, bodo oporniki in železo, ki gleda iz njih, prej propadli, preden bomo dočakali nov most, ki bi zelo zboljšal sedanje res slabe prometne zveze. Kakih' 20 metrov od te lesene brvi je Se en lesen most, ki nepost dno spaja kopališče s tamkajšnjo gostilno. Kaj se v večernih urah uganja tam okoli razpadajočega kopališča, ne bomo razpravljali, čudimo se pa upravi kopališča, da ne zapre odprtega prostora pred blagajno, ki je varno zatočišče za vse mogoče, kar kdo hoče. Ko se tako znajdeš pred gostilno v Koleziji. ne veš ne kod nekam. Kajti slavna Mencingerjeva ulica pelje tako rekoč skozi prostor za balinanje. Za boljšo varnost prometa v tej ulici pa stoji sredi ceste krasno drevo tako, da tu res ni treba prometnega stražnika. Človek, ki pride prvič v naš kraj, se vprašuje, ali je kaj takega sploh mogoče, ko mu poveš, da je to prostor za balinanje in omenjeno drevo last mestne občine. Med Gradaščico in sedanjim drevesnim prometnim stražnikom je stala velika lesena lopa, ki jo je športni klub »Jadran« prestavil na svoje igrišče za kopališčem. Zato pa je mestna uprava menda dovolila postaviti novo barako zadaj za hišo, kjer se sedaj pečejo čevapčiči in podobna roba. Da je baraka bolj vidna in vpijoča, so jo prelepili z vsemi mogočimi lepaki. Po našem mnenju bi gostilna pač lahko odpadla, tem bolj. ker je zgradba last mestne občine, če se hoče resno pristopiti k ureditvi Mencingerjeve ulice, je treba, da se ta zgradba čimprej odstrani. Dobro razumemo, da zahteva regulacija te ulice v nameravanem obsegu precej denarja, toda, če bo šlo urejevanje v doscdsn">m tempu naprej, potem gotovo ne bo končano v tem tisočletju, če bi seveda hoteli opisati vse, kar nas tare, bi zmanjkalo prostora. Zato ponavljamo naše najnujnejše želje in zahteve: 1. ) Regulira naj se takoj začetek Kole-zijske ulice. 2. ) Rlharjeva ulica naj se podaljša do Kolezijske ulice. 3. ) Zgradi naj se že začeti most ob Kopališki ulici. 4. ) Gostilniška zgradba ob kopališču naj se odstrani čimprej, prostor za balinanje in drevo sredi ceste pa takoj. 5. ) Zasuje naj se tankovski rov v Mencingerjevi ulici, katere celotna regulacija naj se čimbolj pospoši. 6. ) Dobrilova ulica naj se podaljša do mostu ob Kopališki ulici. 7. ) Zgradi naj se čimprej projektirano novo kopališče. 8. ) Izpopolni naj se cestna kanalizacija našega okraja. Vabimo odgovorne, naj si ogledajo našo revščino in se na mestu prepričajo o niijiia upravičenih zahtevah- Nase ffle^slisče OPERA Začetek ob 20. url Petek, 21. junija: Carmen. Premierskl abonma Sobota, 22. junija: ob 15. uri: Prva javna pevska preizkušnja. Globoko znižane cene od 10 din navzdol. Ob 20. url: Carmen. Red A Nedelja, 23. junija: ob 10. uri: Druga pevska preizkušnja. Globoko znižane cene od 10 din navzdol. Ob 20. url: Pevska tekma. (Razprodano) ★ Bizetova »Carmen« je najkrepkejša francoska odrska umetnina, polna živega realizma, življenjskega utripa in temperamentne, blesteče glasbe. Dejanje je povzeto po znani P. Merimeejevi noveli in slika življenje med španskimi cigani, tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna ljubavna tragedija narednika Joseja in prelepe Carmen. Naslovno partijo poje v naši uprizoritvi Kogejeva, Joseja Franci, Esca-milla Janko, a Micaejo Ribičeva. Sodelujejo še: Polajnar jeva, Poličeva, Lupša, M. San-cin, B. Sancin in Anžlovar. Režija je De-bevćeva, inscenacija ing. Franzova, dirigira pa dr. Svara. Za uprizoritev se je posrečilo upravi pridobiti tudi nove kostume. Pevska tekma bo v nedeljo 23. t. m. ob 20. zvečer v operi. Na njej bodo nastopili izbrani najboljši pevci in pevke, ki jih bo izbrala komisija gledaliških strokovnjakov na treh pevskih preizkušnjah. Prvi dve bosta javni in pristopni občinstvu. Prva bo v soboto ob 15. popoldne, druga v nedeljo ob 10. dopoldne. Za pevski preizkušnji veljajo cene od 10 din navzdol. Vstopnice za pevsko tekmo v nedeljo zvečer so vse razprodane. Glasovanje občinstva za tri najboljše tekmovalce bo samo pri nedeljski večerni pevski tekmi. Tretja pevska preizkušnja je namenjena predvsem tekmovalcem, ki se ne morejo prej pripeljati v Ljubljano, in bo v nedeljo ob 16. K tej občinstvo ne bo imelo pristopa. Tekmovalce za pevsko tekmo in pevske preizkušnje opozarjamo, da se morajo zgla-siti v opernem gledališču eno uro pred začetkom preizkušnje, oziroma pevske tekme. in 25-letni delavec Mirko Plaskan iz 8t. Ruperta pri Gomilskem, 37-letni mehanik Ivan Piki in 29-letna zasebnica Marija Pi-klova iz Latkove vasi pri fit. Pavlu pri Preboldu ter 35-letni slikarski pomočnik Jože Turk iz Grajske vasi pri Gomilskem. Obtožena bi bila morala biti tudi odvetniški pripravnik dr. Dušan Kraigher iz Celja in zobni tehnik Slavko Slander iz št. Pavla pri Preboldu, a sta že dalje časa odsotna. Sodišče je oprostilo obtožence po čl. 1., točki 2., spoznalo jih je pa za krive prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti države. Obsojeni so bili: Peter Stante na 12 mesecev, Vera Plaskanova na 4 mesece, Mirko Plaskan na 6 mesecev, Ivan Piki na 6 mesecev, Marija Piklova na 7 mesecev in Jože Turk na 8 mesecev zapora, poleg tega pa še vsak na 120 din denarne kazni. Državni tožilec je prijavil revizijo, obtoženci pa si bodo še premislili. -—c Rodna telovadba članstva In naraščaja Sokolskoga društva Celja-matice bo tudi preko počitniških mesecev. Bratje in sestre naj se javijo svojim vodnikom ob času redne telovadbe. Telovadba članov in oortnega naraščaja se prične ponovno v petek 21. t. m. ob 20. Oddelek članic bo nadaljeval svojo telovadbo ob ponedeljkih in četrtkih kot običajno z začetkom ob 20. Moški dijaški naraščaj bo telovadil ob sredah in sobotah od 18.30 do 20., ženski naraščaj pa ob torkih in petkih od 18.30 do 20. Dolžnost telovadcev in telovadk. ki so v zadnjem času izostajali od telovadbe, je, da se takoj spet vrnejo v telovadnico! —c šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v četrtek 4. julija ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu, kjer naj kandidati čimprej vložijc zadevne prošnje. —c Umrla je v sredo na Mariborski cesti 20 v starosti 6S let ga. Filomena Tkalči-čeva, roj. Ključarjeva, žena čevljarskega mojstra g. Rudolfa Tkalčiča. V Košnici pri Celju je umrl v torek SO-letni občinski revež Anton Lenhnrt. —c Nesreča ne počiva. V nedeljo se je 36-letni kočar Franc Veber iz Paneč pri Jurkloštru zaletel na cesti s kolesom v voz in ae močno poškodoval po glavi. V torek je padla 19-letna delavka Marija Guzejeva iz čreta pri Celju na cesti s kolesa in si zlomila levo nogo v kolenu. V Zabukovci pri Grižah si je 44-letna zasebnica Neža Marohova pri padcu zlomila desno roko v zapestju. Pred VVoggovo trgovino v Celju je neki voznik povozil 79-letnega Franca Levičnika. Starček si je zlomil levo ključnico. V nedeljo si je 52 - letni posestnik Franc Uzar iz Volarja pri Pristavi doma pri padcu zlomil desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. — c Odpis davčnih in taksnih zaostankov. Davčna uprava v Celju razglaša: Vse one osebe, ki so vložile prošnje za odpis davčnih in taksnih zaostankov po stanju z dne 31. decembra 1937, morajo predložiti davčni upravi v Celju v smislu razpisa ministrstva financ z dne 31. maja 1.1. do vštetega 30. t. m. vse k tem prošnjam potrebne priloge. Prošnje, za katere do 30. t. m. ne bodo predložene priloge, ne bodo obravnavane. c— Zavarovanje Iikovičevega posestva. Mestna občina celjska razpisuje zavaro-vaje gorljivih delov stavbe na tako zva-nem Likovičevem posestvu v Pečovnikuv znesku 180.000 din. Ponudbe Je treba vložiti do vštetega 30. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva. c— Pri delu s© je pOne&rećil 651etni posestnik Franc Knežak iz Malica pri Laškem. Pri delu se je vsekal s sekiro v desno nogo in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Iz Celi a c— Združenje avtobusnih podjetnikov dravsKe banovine je imelo v četrtek svoj redni letni občni zbor v Celju. Združenje ima 56 članov ter se zelo marljivo in uspešno udejstvuje. Na občnem zboru so zlasti razpravljali o potrebi odložitve odnosno ukinitve nove davščine na avtobusna podjetja v korist invalidskega fonda, o avtobusnih koncesijah vojnih invalidov ter o važnosti hitre ureditve vprašanja nabave surovin za avtobusna podjetja. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Anton Fazarinc iz Celja, podpredsednik Miha Rode iz Ljubljane, odborniki Anton Pečnikar, Josip Goričan in Josip Štabe j. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Franc Magister, Stanko Vrhovec in Josip Do Lan c, v razsodišče pa Franc Magister, Vladimir Pernuš in Janez Pretnar. —c Taborjenje sokolske dece. Socialni odsek starejših sester v Celju objavlja: Lans4to poletje je naša sokolska deca taborila od 1. do 21. julija v Lokah pri Mozirju. O taborenju ne bomo obširno poročali, ker je uspeh taborenja itak vsem znan. Deca je preživela tri tedne pod platnenimi šotori pod najskrbnejšlm nadzorstvom. Telovadba, kratka predavanja, igre, izleti, kopanje jim je izpolnilo ta čas. Tudi letos bo taborila, sokolska deca od 22. julija do 11. avgusta. Prijave se sprejemajo v pisarni sokolske župe v Celju. c— Umrl jo v četrtek zjutraj v rudarski šoli v Celju 541etni zvaničnik Frano La-pajne. Podlegel je kapi. V Gledališki ulici 9 je umrla v sredo 841etna občinska reva Katarina Vajncerlova. —c Vpisovanje novincev za I. razred na okoliški deski in zasebni dekliški ljudski soli šolskih stester v Celju bo v ponedeljek 24. in torek 25- t. m. od 8. do 11. dopoldne. Starti naj pripeljejo vse one otroke, ki bodo letos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. V kolikor bo prostora, se bodo sprejemali tudi oni, ki so ie dopolnili 6 let. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo staral predložiti krstni list. —c Sodba po zakona o zaščiti države. Zaradi prestopkov po čl. 1., točki 2. in čl. 4. zakona o zaščiti države so se zagovarjali pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju v petek in torek v tajni razpravi 26-letni delavec Peter Stante iz Celja, 47-letna branjevka Vera Plaskanova [ Zgodovina celjskega Sokola Sokolsko društvo Celje-matica je izdalo v prikupni obliki knjigo o svoji zgodovini. Na 180 straneh je opisal ugledni zgodovinar gimn. profesor brat Janko Orožen vso dobo počenši z 1. 1855, ko opisuje takratno celjsko družbo. V posebnem poglavju omenja ustanovitev savinjskega Sokola v Mozirju, ki ji je kasneje sledilo rojstvo celjskega Sokola. Razvrščena so nato poglavja po razdobjih poeoinlh starost, ki so vodili društvo do danes. V knjigi so navedeni vsi javni nastopi, izleti, tekme in tečaji, razvoj telovadbe, družabne in telovadne prireditve, prosvetno delo in gospodarsko stanje. Vmes so prepletena zanimiva poglavja, kakor ustanovna slav-nost L 1890. v Žalcu, blagoslovitev sokolske zastave in otvoritev Narodnega doma v Celju 1897., blagoslovitev zastave Celjskega pevskega dru.'tva 1. 1898, češki študentje v Celju 1. 1899, otvoritev Sokolskoga doma v Gaberju in z njo spojeni celjski izlet 1. 1910, v vojni senci 1914—1918, delo pa zaključuje poglavje »V jubilejno leto 1940«. V drobnem tisku so vmes navedene vse društvene uprave in vaditelj-ski zbori od postanka do danes. V knjigi je nanizana kopica dogodkov, ki je v tesni zvezi ne le z društvi v celjski sokolski župi, temveč tudi z društvi v naši banovini. Kdorkoli se zanima za narodno delo v preteklosti in sedanjosti, bo našel v knjigi mnogo poučnega. Na zadnji strani je grafikon o gibanju pripadnikov v dobi od 1. 1890 do 1940. Knjiga, ki Jo krasi 60 slik. stane v platno vezana 50 din. Poštnina so zaračuna posebej. Zunanjo opremo je dal knjigi akad. slikar br. Miroslav Modic. Bratje in sestre, ki so knjigo že ob prvem razpisu sami pismeno ali po kom drugem naročili, jo bodo dobili prve dni prihodnjega tedna. Društvo vabi bratske edinice, da si to sokolsko zgodovinsko delo nabavijo za svoje knjižnice in ga tudi pripro-čijo drugim bratom in sestram. Prav posebno bo zanimala knjiga one brate in sestre, ki so bili včlanjeni v Celjskem Sokolu ali so se v njem celo udejstvovali. Mirno lahko trdimo, da je knjiga po svoji bogati vsebini takšna, da bi jo moral imeti vsak Sokol ln Sokolića. Naročila sprejema Sokolsko društvo Celje-matica, ki bo pošiljki priložil tudi čekovno položnico. Iz Maribora — Osebna vest. Na ljubljanski univerzi je diplomirala na filozofski fakulteti gdč. Erika Pavlic, hčerka višjega finančnega svetnika dr. Bogomila Pavlica iz Maribora. Iskreno čestitamo! — Podružnica Narodne strokovne zveoe v Mariboru sporoča vsem svojim članom, da je nastavila novega tajnika s primerno strokovno izobrazbo. Naprošumo članstvo, naj se v vseh zadevah obrača neposi na tajništvo. Sodna ulica 9, III, med uradnimi urami od 9. do 12. ln od 15. do 19. Naraščajoča draginja na trboveljskem trgu Težaven položaj javnih nameščencev in malih ljudi Trbovlje. 20. junija. Sobotni tržni dan je bil kljub naraščajočim cenam zelo dobro obiskan. £e v prvih jutrnj h urah ff- hVo razprodano skoro vse blago. Savinjski in dolenjski prodajalci že poznajo Trbovlje kot hvaležen trg. kjer gre vse blago hitro in za dobro ceno v denar Pridni kunci so bile. kakor vedno na plačilne dni radarske gospodinje. Tz-plačlo delavskih mezd je bilo vsled polnega rudniškega obrata prav zadovoljivo ter re je dotvr radarski zaslužek rožna 1 razen na tržnici tuđi pri trgovcih, obrtnikih in gostilnah. Naš trg po svojih cenah zvesto sledi najdražjim mestnim tnrom. Poleg splcžne draginje so temu mnogo krivi prav plačilni dnevi, ko radarske žene lahkomiselno preplacujejo ter s tem nehote pr pomore jo k dviganiu trn^rjih cen. Trg- je bil v soboto dobro založen zlasti z novo povrtninc. Grah je bil po 3 din kg. mlada cvetača 3 din glava, novo zelje 8 do 10 din kg, nov krompir Se vedno po 6 din kilogram, kumare 11 do 12 din kg. Mnogo domačih dolenik?h češenj 6 do 10 din kilogram so razpioali prav brzo. manj je bilo lepih bosanskih hrustavk po 12 do 14 d:n kg ter so jih pokupili za vkuhavanje. Jajca so že zopet dražja ter so po 1 din (lansko leto ta čas 15 do 18 za 10 din). Rekordno draga je pri nas perutnina. Kokoši so že p} 35 do 50 din, drobni piščanci par 30 do 40 d?n. vendar je pa tudi to šlo vse v denar. Mladi prašički so pri nas že od nek.iaj blago, ki ga iščejo zlasti rudarji. Tokrat so jih prodajali po izredno visokih renah, osem tednov stare :>dojKe kar po 200 din. malo večje pa po 30O do 500 din. Mesarji se držijo točno maksimalnih cen. ki iih je določila banska uprava. Goveje meso I. je 14 do 16 din. svinjsko 16 do 18 s kostjo, 24 din brez kosti, enako teletina. F*]-n.^na pečenka je poskoči-a na 18 do 20 r'.in kg. Prav tako je drobovina dosti dražja knkor prsj. V splošnem se je meso podražilo za 30 do ioo odstotkov nar>ra;n eem.m v lansK^n letu. Brt->xn->esni dn-?vi so nekoliko omejili potrošnjo m??a. sicer pa na?i radarji jedo največ me-a le ob praznikih in nedeljah. Me- -arji imajo pri nas vedno večje težkoče z nabavo klavne živine, po katero se vozd-j jo sedaj že v opaljene hrvatske Kraje in I Se tam nimajo vedno sreče. Vedno večji nabavni stroški dajo slutiti, da bomo v ki-atkem morali plačevati šo višje cene z'a-sti za goveje meso. Slično je s porastkom cen manufakturnoga in špecerijskega blaga, poebno masti, moke in olja. ki se zadnji čas predaja že rac ion i rano. v splošnem lahko trdimo, da vekka draginja v našem industrijskem okolišu pridno konkurira z najdražjimi mesti ter ji z redkimi izjemami nihče, zlasti za sla^o p*a£anj državni nameščenec ni več kos. Lokami činitelji niso storili doslej ničesar za omiljen je draginje in je podoba, da rmo kljub protidra-ginjskim odborom, ponovnim predlogom in opoza-rilorn trtjoveljski potrošači predani na milost in nem'kost vsakemu drasrmjske- mu valu pa naj ima lokalne ah' splošne vzroke. Dokaz tukajšnje velike dia.;rinje je ponovno povijanje delavskih mezd in plač njdniškili nameščencev, če danes primerjamo v Trbovljah plače državnih nameščencev z mezdami navadnih radarjev ter njihove obveznosti in izdatke, bi re morali čuditi, v kako skromnih, skoro siromašnih okoliščinah mora državni uradnik izvrševati odgovorno prosvetno, kulturno in narocino-obrambno delo, ki prav v industrijskem okolišu zahteva posebnih naporov. In vendar odgovarjajo delavske mezde pri skoposti kapitalističnih odmecr le nujnemu eksistenčnemu minimumu Zaradi industrijske Konjunkture navidezno cvetoča blaginja Trbovelj naj bi se ne motrila le z vidika vsestranske sra ^rospodarske ga izkorišcevanja. temveč tudi nujne potrebe, da se kakorkoli zaščitijo tudi izčrpani državni nameščenci in mali čflo- vek, ki mu v tej draginji že skoro ni več obstoja. Naša zahteva, da se nujno izvede akcija za prevedbo Trbovelj v drugi draginja ki razred se zdi že skoro stereotipna, pa vendar glede na dane gospodarske prilike gmotno šibkih slojev neobhodno po— trobna. O njej naj resno razmišljajo oni, k: so odgovorni za dobro in zlo tukajšnjega prebivalstva! Iz ^Cr^Tžla — Zadnji dan slikan-ke razstave prof. Tin**ta Gorjupa v telovadnici kranjske gim-na_z:je bo v nedeljo. Ne zamudite prilike in si oglejte zanimivo razstavo ter podprite obenem plemenita stremljenja domačega umetnika. Iz Radovljice Enodnevni tujskoprometni tečaj. Na predlog Tujskoprometne zveze v Ljubljani priredi banska uprava 24. t. m. enodnevni tujskoprometni tečaj v Radovljici. Na tečaju bodo predavanja o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o serviranju. Poleg tega bo predvajanih neka,j kulturnih filmov. Potrebne priprave za tečaj je izvršilo Tuj-skoprometno društvo v Radovljici. Tečaj bo v prostorih »Mestnega doma« od 8. do 19. Vabijo se vsi tujskoprometni zaniman-ci iz Radovljice in okolice, naj se tečaja udeleže v svojem lastnem interesu. Z Jesenic Smrtna nesreča pri delu. V sredo zjutraj se je v tovarni kid smrtno ponesrečil 30-letni tovarniški delavec Janez Toman iz Kamne gorice. Pri delu mu je padel na glavo približno 15 kg težak kos rude, da se je nezavesten zgrudil na tla. Dobil je prelom možganske baze. Ponesrečencu so takoj nudili zdravniško pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnico bratovske sklad-nice. Zdravniki so storili vse, da bi sim- patičnemu delavcu rešili življenje, bilo pa je žal vse zaman Toman je po 24-urnem trpljenju izdihnil, ne da bi se prej zavedel. Bodi mu ohranjen lep spomin! — S pesmijo med brate Srbe in Hrvate. Skupina jeseniških kovinarjev-pevcev se pripravlja za pot na Oplenac. Jeseniški in javorniški pevci bodo nastopili tudi pri otvoritvi beograjskega velesejma in sicer pred razstavnim paviljonom KID. Zapeli bodo tudi pred grobom Neznanega junaka na Avali. Pevci z Jesenic in Javornika so pri svojih pevskih nastopih na Jesenicah dosegli prodoren uspeh. Kakor naši telovadci, lahkoatleti, smučarji in jadralci — v svojih strokah — so tudi naši pevci dosegli presenetljivo višino pevske umetnosti pri prednašanju naših lepo zvenečih narodnih pesmi. Ponosni smo na naše vrle pevce, ki bodo nastopili v naši državni prestolnici in v junaški šumadiji. Sprevodnik v zadregi V New Yorku ie nedavno slepila v tramvai postavna dama v spremstvu trinajst otrok. Ko ie k nii pristopil sprevodnik, ie zahtevala samo en listek. Sprevodnik ie pa odklonil prevoz cele trume otrok na edini listek, nakar mu ie dama mirno pomolila pred nos listine ter dokazala, da ie mati vseh trinaistih otrok ter da še ni noben šest let star. Rodila ie namreč trikrat trojčke in dvakrat dvojčke. Postani in ostani član *f d ft s h o v e družbe! Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod t Dotrpela je v 68. letu starosti naša ljuba mama in stara mamica, gospa F tanja Deisinger dne 21. t. m. po dolgi bolezni, previđena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 22. junija 1940 ob 3. uri popoldne Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa — Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. junija 1940. MILAN in MALČI, BORČEK — vnuček. Občni zbor d. d. pivovarne Union Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani ie imela svoi občni zbor za lete 1939. Kakor ie razvidno iz poslovnega Poročila, ie prodaia piva še vedno za več kot polovico maniša vtprimeri s nrodaio v prejšnjih normalnih letih ko Di\ o še ni bilo tako močno obremenjeno s trošarinami in drugimi daiatvami. Kako visoka so ta bremena vidimo iz zaključnih računov, ki kažeio. da ie družba v oreteklem poslovnem letu plačala samo na trošarinah in davkih preko 17 milijonov dinarjev. Zanimivo ie. da ie bila vsota trošarin in davkov v prejšnjih normalnih letih, ko ie rjrodaia dosegla več kakor dvoino višino, manjša kakor v preteklem letu. Pivo ie tore i sedaj še enkrat tako visoko obdavčeno kakor orei in ie potem razlomili va razmeroma visoka orodama cena piva. Proda ia piva se ie nasproti letu 1938 navzlic temu nekoliko zvišala. V preteklem letu je bilo prodano 48.186 hI piva nasproti 40.971 hI v letu 1938. Zvišanje koo-zuma piva ie pripisati tudi okolnosti, da stremi pivovarna Union vedno za tem, K važnim izpranem-tam v ameriški vladi Novi vojni minister Henry Levvis Stimson (glej poročilo na 1. strani) izboljšati kakovost piva in ie unionsko pivo res prvovrstno in ea vsakdo rad piie. Tudi okolnost, da pivovarna Union stori vse. da svoie odjemalce postreže dobro in točno, ie gotovo mnoso orirjomoela k zvišani prodaji. Iz številk zaključnih računov je v ostalem razvidno, da pivovarna Uinon ni samo dobro fundirana, temveč se kaže pri tem podjetiu tudi drugače najboliše gospodarstvo. Cisti dobiček se je zaradi večje prodaje piva nasproti lanskemu letu nekoliko zvišal. V letu 1939 ie bil dosežen dobiček din 1,782.222.05 nasproti dm 1.502.797.22 v letu 1938. Občni zbor je sklenil izplačati dividendo din 6.— za delnico (nasproti din 5.— v lanskem letu), ki se izplačuje začenši s 24. junijem t. L — Pripomniti je. da podjetje še ni moglo doseči dividende prejšnjih normalnih let ki ie znašala običajno din 10.— za etednico. Polnjenje nemškega lovskega letala »Messerahmitta« prod poletom i municijo Nemški oddelek z avtomatskim orožjem na zapadni fronti MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Seseda oo pai aaveK poseoe, Najmanjši znesek a.— din TRAJNO OJVI>ULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah, Vam napravi s najnovejšim aparatom. Cene nizke. — »Salon Merlak«. Sv. Petra c. 76. 1373 Oglasu} male "glase w Slovenski Narod ker so a s ) c e o e i š il GOSTILNA MARTINO tel. 41-88 Privoščite si lep sprehod v Zg". Šiško! Manjšim družbam nudimo prijazne sobice, za tople popoldneve in večere pa lep vrt! Vsako nedeljo igra v dvorani prvovrsten jazz! — Zadovoljni boste z našo dobro kapljico in ceneno kuhinjo! Specialitete: piska v papriki, pečeni purani itd. Vedno sveže pivo! 1549 ZNAČAJ LN USODO Vam povem, ako pošljete lastnoročno spisane rojstne podatke in 6 din v znamkah za odgovor. — Pranja Polanec-Logarjeva, Medno 44, p. st. Vid nad Ljubljano. 1565 mm. PROD >oseaa 50 pai aavefc poseoe., Najmanjši znesek lin OKKHO\ A JfcUKCA -.ort-iraD jrvellicn. meo 10 me lico donite oa iceoeje % Ljubljana ziuovsKa ui b 18;L »ZEISS IKON« 1 : 4.5 na plošče in film 6X9. dvojni izteg in Compur, poceni prodam. Kasteltc, Tržaška 48. S LUŽBE beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din PEKOVSKEGA POMOĆNIKA sprejmem takoj. — Matija Zupančič, Dol. Logatec. 1558 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za splošna dela sprejme takoj Kmet Ivan, čevljar, Brezno, p. Laško. 1559 1 KU P M deseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. vi£-\>.V.i-\Vi IiS*"*!£r^I'-š-Cak petek lo je tudi lepo Ilustriran: UPRAV A; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. SAMO NEKOLIKO PAR VEČ in Vaše zdravje je sigurno zavarovano MORSKE RIBE danes v veliki izbiri, pripravljene na poljuben način, kakor tudi polenovka. — Kuhinja je vedno dobro založena s toplimi jedili: vsak dan ocvrti piščanci, ražnjiči, čevapčiči. — Odlična dalmatinska in domača vina, Unionsko in Laško pivo v vrčkih se toči v lepo urejenem vrtu. GOSTILNA »PRI KMETU« Gosposvetska cesta 8 Joško in Majda Zupančič Danlel Lesaear Itrinka i— ljubezni 120 Na dolgo in široko je pojasnjeval markizu, da ne more prevzeti te vloge. Markiz ga je najprej presenečeno poslušal, potem je pa spoznal, kam meri. — Uslugo, ki mi jo boste storili, bom znal dobro oceniti. Nikar se ne bojte, da imate pred seboj nehvaležnega moža. Povejte mi torej, kako bi mogel... — Nobenega denarja. Ne sprejmem ga, — je izjavil vodja v skrajne sredine« s plemenito kretnjo. — Saj ne govorim o vas. Ali bi mi sploh moglo priti na misel, ponuditi vam denar? ... Toda vaš list? Vaša skupina ima svoje glasilo. Mar ne? — Da, »Parlamentarno ravnotežje«. — Ali krije svoje stroške? — Ah .. . — Kaj, če bi ga spravili v ravnotežje? — se je ponudil Valcor. Nasmehnil se je. Morda svoji besedni igri, morda . . . čemu drugemu. — Če že tako trdovratno vztrajate pri tem, pa naj bo___Tu se ne morem upirati, saj gre za korist naše ideje. Pavert je izgovoril to besedo s sijajnim prizvokom. Markiz ni niti trenil z očesom. Iz žepa je potegnil čekovno knjižico, vzel pero z mize in se obrnil na poslanca, ki je zdaj brskal po svojih papirjih. — Šestdeset tisoč ?... Osemdeset tisoč ? — Sto, — je odgovoril poslanec odločno. Renaud je podpisal, odtrgal ček iz knjižice in ga potisnil pod bronasti tintnik. Poslanec je tako obogatel za sto tisoč frankov. Kaj pomeni to za tega fanta z Absolonovo glavo ? vprašal. Ženske ? Bank pri Bacara ?___Ali pa modre kupone rent? Komaj mu je še stisnil roko, potem pa ni več mislil na to. Odšel je po stopnicah doli, se ozrl na daleč previdno po ulici ter odšel naglih korakov. Ni se hotel pripeljati v svojem avtomobilu, niti pustiti služinčadi čakati pred poslančevo hišo. Poslanec je potegnil ta čas ček izpod bronastega tintnika in se mračno ozrl nanj. — Donosilcu, — je čital___ Toda on je gotovo zapisal moje ime na odrezek, ta prebrisani dečko, in potem... ? To bi mi utegnilo delati ovire, če bi postal minister, zahtevati bi bil moral dvesto tisoč. Obžalovanje je zastrupljalo Pavert ovo zadovoljstvo. Bogataš bi ne bil barantal. Čemu bi se prav za prav sramoval? Gromska strela! — je kriknil poslanec in udaril s pestjo po mizi. Kje bi pa mogel človek misliti, da ima v rokah tako učinkovito orožje! Priznam, da nisem vedel, kako bi začel. Stopiti na tribuno s tako velikim presenečenjem! Marsikateri član desnice bi bil izpolnil to poslanstvo brezplačno. In res je bilo tako. Toda Renaudu je bilo mnogo ležeče na Pavertu in on sam si je čestital k temu uspehu. Potreben je bil gledališki mojster tega kova, da bi zastrl nepričakovano presenečenje z vsem mogočim leskom, in da bi bil odmev čim bučnejši. V parlamentarnih kuloarjih so poslančevi tovariši brez ovinkov govorili med seboj: — Ta ima pa dobro namazan jezik ... In vprav zaradi te lastnosti ga je bil Valcor izbral. Denar se mu je izplačal. Tega važnega sestanka ni nikoli pozabil. Prejšnji dan so vsi večerni in tudi jutranji listi priobčili izjavo izvedencev, ki so bili proglasili sloveče pismo za avtentično. Bourbonska palača je bila podobna z množico ljudi okrog svojih ozkih vrat mravljišču, kjer pritiskajo mravlje na vse vanj vodeče luknjice. V palači so bile tribune nabito polne. Vsi poslanci so bili na svojih mestih. Usmrčen naj bi bil sloveči markiz, legendarni mož, pustolovec iz visokih krogov. Njegov padec pa nikakor ni mogel zmanjšati razburljivih čarov njegove skrivnostne pustolovščine. Nasprotno, če ni bil zakoniti dedič starega in slavnega imena, kdo je bil torej? Tu se je roman močno zavozljal. Stave, sklenjene kakor v feljtonu s senzacionalnimi reklamami, obetajočimi v ogromnih in razburljivih napisih nagrado tistemu, ki bi uganil tajno junakov romana in preokretov, s ka- terimi se vse pojasni. Razprava o izvolitvi se je pričela z medsebojnim obstreljevanjem. Častivredni sinovi levice so poskušali dokazati, da je bilo zlato tega izredno bogatega moža njegov prvi volilni činitelj. Desničarski poslanci so opisovali markiza kot previdnost vsega njegovega kraja in vpraševali so se, da-li more tako obilna dobrodelnost v delovni in siromašni deželi oropati človeka dostojanstva, da-li ga more zadržati, da bi zastopal interese tistih, ki mu srce resnično bije za nje. Eni so govorili o zaslepljenosti, o koaliciji faj-moštrov, citirali so nekega vaškega duhovnika, ki je v pridigi posredno pozval svoje verne ovčice, naj glasujejo za markiza. V njem so poveličevali tradicije, zapuščino slavne preteklosti, zaščitno vlogo starih rodov. Toda neki vladni poslanec se je na dolgo in široko razgovoril o jedru tega vprašanja, o pereči strani diskusije. — Gospoda, ne da bi hotel prejudicirati odločitve, ko bo padla na drugem mestu, — je vzkliknil s hli-njeno hladnokrvnostjo, — moram omeniti, da se nam obeta obvestilo, po katerem bi ne mogli brez vznemirjenja in nezaupanja sprejeti moža, ki bi rad sedel med nami. Ni naša stvar, obravnavati lastnosti tega moža. Trenutno spada ta zadava pred civilno sodišče. Lahko samo želimo, da bi v bodoče ne spadala tudi pred poroto. Toda že sama ta možnost.. • (Jreiu)a Josip Zupančič ti Lo »Narodno riskarno* fran Jeran U Lq upravo tn in*eratm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani