jj Vera ljubezni" v srednjem veku. Pod tem nasiovom je objavil celjski1 ,,Narodni List" z dne 10, oktobra 1907 črtice iz zapisnika (dejstva, kakor so jih opisali v svojiJh zapisnikih inkvizitorji sami) inkvizitorja Petra Arbuesa.: Stvar je po vsebini in obliki tako nerodno izmišljena in opisana, ,da je menda zrastla na zeljniku surove domišljije kakega nezrelega dijaka ali pa je prevedena iz kakega nemškega pamfleta; ne moremo si namreč misliti, da bi bilo uredništvo samo tako skrajno nevedno in neolikano, da bi mogel njegov čjan kaj takega skrpucati. Odgovorno pa je za ta nenavadno grdi in sramotilni spis uredništvo in ob enem tudi vodstvo Narodne stranke, kojega glasilo je ,,Nar. List", ker g]a je sprejelo z očividnim namenom, da seje sovraštvo zoper vero ljubezni, t. j. katoliško vero, tudi v današnjem veku, A osvetlimo vsaj nekatere izmed tam navedeniH zmot in lažij! Spanska ink-vizicija, o kateri je govor, ni imela nifi opraviti s čarovnicami. Carovnice ali copernice so zažigali na severu in ne na jugu. In s tem se razblini v niS vsa vsebina tega članka. Inkvizicijo (to je preiskavo, preiskovalno sodišče) je ustanovila gpanska vlada s papeževim privoljenjem 1. 1478., in sicer zoper žide in mohamedance, ki so se dali y novoosvojenih južnih pokrajinah kar trumoma krstiti, po tihem pa so rovali zoper cerkev in državo* Inkvizicija naj bi to ifove kristjane ali spreobrnila ali obsodila. Da je papež to sodnijsko postopanje dovolil, je bilo prav, zakaj, ako se kdo prostovoljno in v doraslih letih da krstiti, od tega se pač sme zahtevati, da živi kot kristjan, in ne k|ot žid ali mohamedan in da ne ruje zoper vero. Ker pa je začela vlada verski sodni zbor zlorabljati za politične namene, je že 1. 1483. papež določil, da se mora vsak priziv poslati nj8tnu v Rim, da bi se nikomur ne 2godila krivica. . Inkviziitorji so biJi redovniki, večin'oma dominikanci, ki so postopali zoper tiste ljudi, ki so bili obdolženi krivoverskega naziranja. Inkvizitor je moral •fakemu človeku prigovarjati, ga prepričati, in Še-le ako je ostal trdovraten, je bil obsojen, Razume se, da špansko krščansko ljudstvp — najmanj pa kaka ,,noseča žeua", kakor basni člankar, niso imeli z inkvižitorji nič opraviti. Ljudstvo je bilo inkvizitorjem hvaležno, da so ga ščijtili pred žiflovskimi in mohamedanskiini posilikristjani. Kako neumno se glasi vpričo teh dejstev, da so bili duhovniki najhujši mučitelji človeštva, ki so ubili na sloiisoče Ijudskili bitij. V dolgi dobi 340 let je bilo ¦vsled inkvizicije na španskih tleh obsojenih v smrt Je kakih 4000 Ijudij. Ti so bili gotovo po tedanjih idržavnih postavah ravno tako sinrti vredni, kakor idandanes kak morilec, ki ga moderni juristi; obspdijo na višala. Ako se do kedaj smrtna kazen odpravila, pa bodo tedaj liberalni člankarji najbrž ravno tako neumno pisali, da so juristi na milijone ljudi pomorili od dobe rimskega prava pa do tistega srečnega, še bodočega stoletja! Ako bi hoteli slepo zmerjati in ne kulturno-zgodovinsko takih stvari pojmovati, bi pač juriste koncem sreanjega veka laJiko imenovali najvegje mučitelje človeštva, ker oni so razširili po vzgle-du rimskega paganskega prava natezalnice in enako (v članku ,,N. L." deloma svobddrto izmišljeno!) orodje, ki ga krščanski vek redoma ni rabil. A pusitimo jih — bili so otroci svoje dobe in imeli so dober namen, isto opravičilo pa velja tudi za inkvizitorje, ker so sledili duhu tedanjega časa in posta"vam tedanjih držav. Clankar še omenja Petra Arbuesa in mu piše taka grozodejstva — ne samo po našem, ampak tudi po pojmovanju XV. veka — v njegov zapisnik, da se kar zgražamo pred to človegko spako, In kakšen mora biti šele tisti zapisnik — pisan s krvjo in ognjem! Ljubi nevedni člankar — takih zapisnikov o lArbuesovem delovanju sploli ni, mi bi jih radi imeli in videli,, da bi še bolj osvetili tvojo lažnjivo domišIjijo, a kolikor poiočajo o Arbuesu sodobni viri, prijateljski in nasprotni, se strinjaijo v tem, da je kot inkvizitor bil mil in človekoljuben, da je mnogo no¦vokristjanov v resnici spreobrnil,, k smrti obsodil pa ni ne enega človeka. Clajikair *a pa na dolgo in širokjo slika, kako Ihoče z mučenjem jzvabiti od ubogenoseče žene njenp •krivdo. sZ mučenjein priznanje izivabiti — to je vendar grozno! Na uatezalnici bi skoro vsak človek priznal, da bi se je le brž rešil! A glejte — kaj takega se je zgodilo pri posvetnem sodišču, inkvizitorji pa so imeli strogo papeževo prepoved,, kedaj na ta način postopati! Smeli so rabitii mufiilno orcfdje šele potera, ako je obtoženec pripoznal prostovoljno svojp krivdo, a ni hotel izdati okolščin alil pa sokrivcev. Inkvizitoričen proces je bil po tedanjih pravnih nazorih ljudomil in prizanesljiv, Arbues pa ga j& gotovo še bolj orailil, kajti bil je mož izredne nadarjemosti in ljubezni do bfižnjega. Kot inkvizitor pa je služil samo eno leto, kajti novi kristjani so ga dali od najetih morilcev že 1. 1485 napasti: v avguštinski cerkvi v Saragosi je bil po polnoCi dne 17, sept. 1. 1485 pri petju brevirja smrtno ranjen, 6ez dv» dni. pa je izdahnil. Ljudstvo pa je romalo k njegovemu grobu, častilo sja je kot svetmka, in papeži so ga proglasili 1. 1064. blaženim, 1. 1867. pa po dblgem raziskovanju o Rjegovem čeduostnem živlienju. svetnikom. In tak mož se v ,,Narpdnem Listu" blati! Ne Vemo, kaj je večjtf pri urednifetvu, ki kaj takega sprejema — ali nevednost ali zloba. Na vsak način pa je to za štajoT*sko časnikarstvo žalosteri pojav, ki pa nam kaže hinavsko Narodno stranko v pravi Iu6i!