2.T2. Številka. Trst, v torek 10. oktnlmi 1S99. Tečaj XXIV (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »tf. H70. 4 nvč. v edlnoatl J* ni o« ! „Edtaoat" izhaia dvakmt nti dan. razun nedelj in praznikov. ejutrnj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh f< uri zjutraj, VarAČnlnti /n:i4» : Obe i/. I kuj i a« leto . . . (rM. 'JI- — Z* *nmn večerno izdanje 12-~ Zh pol let*,četrt leta in na meneč razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hree prilnffeno naročnine ne uprav« ne ozira. Na drobno *e prodajajo v Trstu zjut-, ranje Utevilke po 3 nvč. večerne »tevilke , po 4 nvč.; ponedeljake z j titranje Številki- pri 2 nv<\ |»)W> Truta po 1 nvč. ve<\ ladajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Pragu I zvrše valni odbor iiomsko-liI»eralnili veleposestnikov je zboroval danes pod predsedni-itvom grofa Osvalda Tinina ; govorili ho o političnem položaju. Dunaj D. ( 1esar je sprejel danes ministra-predsednika, grofa Clarvja, v avdijenoiji. Orof CI ar v sprejme jutri voditelja Nemcev na Češkem, dra. Steinvvenderja, in Slovevca pl. Berksu; povabil je tudi na posvetovanje Ćehe Herolda, Fngcla, Pncrfka in Kramara, Nemca dr, 8teinweuderja in namestnika deželnemu glavarju v stnjarskem deželnem zboru, Slovenca dra, Serneca. IMinaJ Kakor »F reindenblatt«, j« predsednik zbornice poslancev, dr. pl. Fuclis, sprejel najvišji sklep, s katerim se zaključuje zasedanje državnega zbora. Itllliaj 0. Italijanski poslanik, grof Nigra, katerega je včeraj »prejel grof (ioluehovvski, odpotuje danes v Haag | Loildoil Poročevalec lista »Times« je izvedel od boerov, da stoji njih glavni moči blizu Lineburga Cronjo na čelu ; isti je vsaki hip pripravljen napredovati v začeti smeri, liocri s<» postavili na Natalski ineji 16.000 mož, katero število se lahko pomnoži za 6000. Boeri ne nameravajo prvega napada rassven, ako |se napove vojna. l)o Jouberta da nimajo zaupanja, ker je isti za ohta-nitev miru. Koroltll (ilasom »N. A. Zeitung« se je državni kancelar knez Hohenlohe prehladi! ter ne sme iz sobo. Carigrad 0. Sultan je armenskemu patrijarhu vrnil prošnjo glede ostavke z opombo, naj patrijarh čaka še nekaj dni, da se bodo videli uspehi posvetovanj dotične komisije. Ruski poslanik Sinovjev je v včerajšnji avdijenoiji pri sultanu ponovil zahtevo, da se armen-sk i m beguncem dovoli vrnitev v domovino. Carigra«l 0. Srbski kralj Aleksander name- P O n L 1 S T K K. Sursum corda! Spisal E—n.—n. Ali je noč večna? Ali se nikdar ne podere ogromna, debela stena, ki odbija vse poglede oči, da se lomijo ob njej, kakor slabotne puščice ob jeklenem ščitu ? Pretaka se čas, minute, ure se prelivajo iz večnosti v večnost, a noč ostaja — ostaja. Bogovi! Dajte svetlobe! Kdaj izgine noč? A bogovi molče — kakor noč; iz globoke teme ni odgovora. In strah se spreminja v človeških prsili, v srce se podira, pa se širi, pogreza po duši in sega do možganov v drugo, grozno čtivetvo: obnp! Včasih je videti, kakor bi se nekaj belkastega zasvetilo skozi morje temnih skrivnosti). V srcu zatrepeče tiha, tiha nada; skoraj neslišno zadrhteva «evoe» iz tajnih globin... beli žarek izginja v črni neskončnosti, obup ubija nado. In vse izginja, sam obup ostaja, ()bup ! Obup ! Uničevalec življenja, sovražnik volje, hrepenenja, delovanja, hudoben grobokop — obllp! Lastnik konsorcij lista „Edinosti". rava baje v bližnji prihodnjosti obiskati sultana v (1arigradu. Novi York 0. VVashingtonska vlada je izjavila, da bi se jo spravilo v zadrego, ako bi morala sprejeti transvaalskega zastopnika, ker seve-i-oameriška vlada ni nikdar priznala Transvaalu, da bi si sam urejeval svoje zunanje razmere ter da ni nikdar dvomila o britanski sueereniteti nad južnoafriško republiko. Pariz H. »Echo de Pariš« naznanja, da prihodnji ministerski svet določi dan otvoritve zbornice. Istodobno podpiše predsednik Louhet odloke glede sprememb v diplomatičnem zastopništvu. Javni sboil političnega M „Edinost" v sv. Ivanu, dne H. oktobra 18t>!>. (Dalje.) 0 položaju. Gospod Cotič je nadaljeval in za vršil svoj govor nastopno: Obstrukcija, revolta je torej zmagala, seveda ob zakulisnem sodelovanju mogočnih zaščitnikov. Thunova vlada je pala, da-si je imela — ako sodimo, kakor sodijo drugod o zakonih parlamentarnega življenja — vse pogoje za nadaljnje življenje. Ali jasno povedano: pala je vzlic temu, da je bila večina na nje strani, umakniti so je morala torej pred — manjšino. Padec Tliunov je torej nenormalen, nasprotujoč vsem pravilam parlamentarnega življenja, je torej zajedno udarec v obraz oni veČini, ki je bila pripravljena podpirati grofa Thuna. To je menda v zdramilo sedanjo veČino in jej odprlo oči, da je zapazila z grozo, da jama, v katero so z nasiljem in intrigo pahnili vlado Thu-novo, je bila prav za prav skopana za-njo — za večino. Sedaj še le so se vzdramile skupine na desni in so se jele zavedati dolžnosti do sebe, do svojega ugleda in dostojanstva. In oglašati so se In če se je polastil prve duše, če je prvo srce vkoval v svoje verige, gre dalje in osvaja duše in srca in preganja vse nadeje, velike in male, trga rožice z nogami, lomi vesla v čolnih in para jadra na ladijah... Danes ima enega človeka, jutri sto tjuelij, pojutrsnjem eele rodove... In življenje umira, kamor padajo njegove sence, po vrtovih se suše cvetlice, po polju pada zrelo zrnje na tla, po gozdih se razvija pritlikovsko grmovje in jemlje drevju sok, jezera in potoki se suše, hiše in palače padajo v podrtije in ljudstvo gineva. Noč — noč! V tebi se poraja obup. Hodi prokleta! Hodi tem bolj prokleta, ako si večna. Po tvojih teminah plavajo črvi, ki se zajedajo v naša srca kakor v sadje, kadar dozoreva in kadar bi srce moralo biti zrelo, je v njem črv, ki se je izlegel v noči, v temi. Obup je nagrizel srca in duše gnijnjo, in duše umirajo... Noe, noč! Ali te ne bo konec? Večna, večna tema... Groza... Obup... Daleč — daleč tam — kdo ve, kje f — v neizmernosti, je nekaj zableščalo. Mala, mala, mala svetla točka jo zaplavala po morju mrakov. Samo Oglati »e rHčnnaio po vranih v petim. /,w več-krmno naročilo ■« primernim popustom. Foalana. osmrtnice in javne zahvale. domači offlnui itd. «e računajo i«» pogodbi. Y*i dopi«i nu j »e pošil ja jo iireiltiifttvii. Nelninknvani dopni «e ne sprejemajo. Kokopini «e ne vračajo. Naročnino. reklamacije in uglii^e sprejema HprtiVMifttro. Naročnino in o^lune je pliu'evali W» Trut. Ireriiiisl m hl tlsk;M-uu »e nahajata v ulici t'arintia Hv. 1 'J. (Iprnvnistvo. . t. m. spregovoril ukupni organ večine, izvrševalni odbor desnice, potrdivši izjave posamičnih skupin in proglasivši : Stranke desnice ostanejo v zvezi tudi za naprej ; uresničiti hočejo svoj ukupni program; potezati se hočejo za konečno poravnanje jezikovnega prepira na podlagi jednakopravnosti kakor je v ustavi zajamčena vsem narodom Avstrije; in prizadevati si hočejo, da se namesti vlada, ki bo odgovarjala razmeram na desni. Tako je sklenil izvrševalni odbor soglasno. In povdariti treba, da so bile na posvetovanju zastopane vse stranke, da so torej tudi zastopniki naroda češkega, ki je v živo zadet po nainerjani odpravi jezikovnih naredeb, soglasno izrekli za solidarnost desnice. lu teh manifestacij soglasja iz skupin na desni treba posebno povdariti dva momenta, jako tolažljiva in razveseljiva. Prvi bi bil ta, da sta se na posvetovanju izvrševalnega odbora oba zastopnika Slovencev, Ferjančič v imenu narodno, in Povše v imenu katoliško-narodne stranke izrekla za najtesnejo solidarnost z narodom češkim. (Viharno odobravanje.) T<> je> gosp6da moja, svitla točka na temni sliki naših domačih razmer. Smešno bi bilo, ako bi hoteli tajiti razlike mej pol, nazori one stranke, ki je sedaj poklicana zastopnica naroda češkega, in mej nazori naše konservativne stranke. S tem torej, da sti se obe naši stranki izrekli za tesno solidarnost z zastopniki naroda češkega, sti pokazali, da umeti vso resnost položaja in da sti pripravljeni v takih kritičnih trenutkih postavljati veliki narodni cilj nad strankarske koristi. (Frenetično ploskanje.) Temu treba, o gospoda, izreči vse priznanje. (Pritrjevanje.) Drugi razveseljivi in nadobudni moment bi bil ta, da so ravno pol jska glasila zadnje čase najpridneja v povdarjanju potrebe solidarnosti mej mala točka... Počasi, da komaj opaziš, so razširja, sedaj je črta, podaljšuje se — podaljšuje, bolj in bolj se sveti, sedaj je rdečkasta, sedaj rumena kakor čisto zlato. Plaho trepoče skozi gosto noč, mala, mala Črtica skozi neskončno noč. Otl vseh strani jo objemajo goste temine; zdajci zamre v mogočnem navalu mrakov... Poleg prvega žarka — glej! — zatrepeče drugi, zlat, zlat, zlat...! Oko se ti upira vanj, poželjivo, slastno, polno hrepenenja, srce se ti budi in duša ti poje: več, več, več! In zdajci se razliva neštevilo žarkov po vzhodu — tema bledi. In nada, živa, nebeška nada se dviga, širi peroti in plava k višavam, v daljavo, luči naproti. Tam se oblaki odevajo z zlatimi plašči, na snežni-kili se tižigajo rdeči kresovi in iz morja se dviga ponosno, veličastno carsko, mogočim, tisočkrasno solnce... Noč je mrtva. Koti i I se je dan, oko sesa svetlobo - - svetlobo. Kvoe ! Dan! Iti obupu so se peruti sežgale ob mogočnem ognju mladega solnca iu v novi nadeji se dvigajo srca iti duše — — — (Pride še.) avstrijskimi Slovani. V tem povdarjanju se 11:1111 kaže evolucija, ki se je izvršila v (»oljskem javnem menenju — slovanski ideji v |>ril<>£. (Zivio-klici.) Seveda ne smčmo tajiti, «Ia je k temu preobratu mnogo pri|>omogla ravno tista prej opisana bolezen avstrijskih vlad. Thunovn vlada je prepovedala komu na ljubo? o tem nočem govoriti — slovanskim novinarjem, živečim v deželah ogerske krone —, slav. c. kr. poštnemu ravnateljstvu znani ti neredi, zakaj pusti, da se |»o poštnih uradnikih ne spoštuje njegova avtoriteta in celo ona vis. vlade?! V dokaz podajemo tukaj dva slučaja: Dne 7. avgusta 181K* je poslala tržaška posojilnica v Sežano denar, glej pošt. nakaz. štev. f>2f> in prejela — laško prejemnico. Danes dne oktobra je prejela laško dostavnico štev. HOlJi za piiporočeno pismo se slovenskim naslovom! »tiru** ali* tturkfeld«. Pišejo nam: Kako sem se začudil te dni, ko sem prejel od prijatelja, ki potuje nekje po Slovenskem, nemško razglednico s pozdravom iz »Gurkfehla«. Na prvi hip sem mislil, da je prijatelj s kakšnim ekspresnim vlakom pohitel gledat krasne pokrajine ob Ueni ter da me pozdravlja kje iz »rajha«. No pa sem malo osvežil svoje zemljepisne spomine ter čital razven »Grussa« še besede: »Denkmal Martin Hotschevars«, »\Varenhaus Kngelsherger« in »Gurkfeld mit Kavc-Huss«, sem se spomnil, da »Gurkfeld« ne more biti drugo, nego naše slovensko Krško na Kranjskem... V prihodnji razglednici s »pozdravom iz Vidma* mi je prijatelj razjasnil stvar, češ, da v vsem Krškem ni mogel dobiti slovenske razglednice, da je po tako moral še le iti v bližnjo štajersko vas Videm. Radovedni sino, da-li kdo tudi tega prijatelja našega proglasi »bedastim dopisnikom »Edinosti«. UM ni o se Iz izgledov zgodovine! »Obzor« in »Hrvatska domovina« sta začela objavljati daljše poročilo o shodu novinarjev v Krakovein. V dokaz, 1 kako potrebna je Slovanom vzajemnost, pišeta rečena lista v uvodu : Spomnimo se izgleda iz zgodovine. Leto 1(>20. so pri IJeli gori Nemci premagali Celic. Tedaj je Nemec konfisciral imetje 7H0 čeških | lemičev ter je odnesel na Dunaj 8f> milijonov v gotovem. Od treh milijonov prebivalcev, ki jih je imela Češka takrat, jih je v letu ItHH. ostalo samo še 800.000. Ko je padla Češka, prišli sti na vrsto Ogerska in Hrvatska. Samo lil let je zadostovalo po padu kraljevine 0e-ške, da sta na morišču padli glavi najsi a v n e j i h hrvatskih r o d h in: Z r i n s k i h i n I4' r a n k o p a n o v ! Zamislimo se! Razmišljajmo in sodimo, kako bi na in bilo tudi sedaj, ako bi mi zapustili Čehe iu hI bili oni zopet poraženi od Nemcev, če tudi ne na krvavem, pa na parlamentarnem bojišču! Poziv. »Slovenska krščan.-sooijalna zveza« dobiva od mnogih strani j pozive po dobrih gledaliških igrah, primernih našemu ljudstvu. »Zveza» ima nekaj takih iger pripravljenih in bi jih izdala v posameznih cenenih snopičih, ako se oglasi potrebno število naročnikov. Opozarjamo na ta poziv sosolmo društva na deželi, ki naj so v prvi vrsti zapišejo med naročnike. Zadošča naznanilo na dopisnici. Ako so do 1. novembra oglasi zadostno število naročnikov, izide okolu 15. novembra I. snopič. Naznanila naj so pošiljajo odboru »Slovenske krščansko-Booijalne zveze« v Ljubljani. Najboljše bi bilo, da društva naroče toliko iztisov posameznih iger, kolikor je ulog v igri. f'ujte! Čujte! V Furlaniji se je vršilo zadnje dni zaporedoma več patrijotičnih slavnosti: tako razkritje spomenika blagopokojni cesarici v Pierisu, razvitje zastave društva »Austria« v Korminu, razkritje cesarjevega spomenika v Pari. Rimska »Tribuna« pa piše z ozirom na te slavnosti : »Iz Gorice nam poročajo o nevarni agitaciji tako imenovanih krščanskih soeijalistov, katerim se je v poslednji čas posrečilo, da so si priborili nekaj malih občin v Furlaniji. Ko se jim je posrečilo, da so v okraju gradiščanskom uveli jezuite, so se lotili sedaj, da prirejajo demonstracije reakcionarnega značaja. V nedeljo, dne 24. septembra ima biti v Korminu velika demonstracija, katere se udeleže tudi reakcijonarna društva iz Trsta. To ultrainon-tansko gibanje podpira tudi vlada«. Čujte 1 Čujte! Sedaj veste, daje razkrivanje spomenikov cesarju in cesarici ter razvijanje zastav avstrijskih društev v avstrijski Furlaniji: ul-tramontansko gibanje in demonstracija — nevarnega značaja. Prav nič so ne bomo čudili, ako bomo čuli nekega dne, tla je italijanska vlada poslala kakega svojega policijskega komisarja nadzorovat kako tako »nevarno« ilavniNt. Kakor se ne bi čudili, ako bi se nimalo ne spodtikala na tem tis-ta slavno/naiia avstrijska dobrodušnost ! ! • Pierolava« natančnost. Pred nekoliko dnevi sem čital v »Piceolu«, da je Llovdov paruik »Austria« dne tega in tega prispel v tržaško pristanišče. Med uslužbenci na »Austriji« imam sorodnika, katerega nisem videl dolgo časa. I movno je torej, da sem, mudi se po opravkih v bližini tržaški, pohitel semkaj, da se zopet enkrat rokujem in pogovorim z dragim svojcem. Pa glejte no, spaka. Prišel sem v Trst ter povprašal po »Avstriji«. — ..Ni j«> še, čez tri ali štiri dni pride«, tako se mi je dejalo. Pokazal sem dotičnemu uradniku črno na bolem v »Piccolu«, da bo Avstrija že drugi dan tukaj. »Da »Piccolu«, je dejal mož, ta še čuje mnogokrat, kako trava raste!« .laz pa sem čakal tri dni, da sem dočakal sorodnika. Ka/.iiicrr v tržaški bolnišnici. Mehanika, o katerem smo včeraj poročali, da je zbežal iz tuk. bolnišnice in sicer iz oddelka za umobolne, še niso našli. Kako je bilo mogoče, da je zbežal, ker morajo vendar vrata i u okna imenovanega oddelka biti vedno zaklenjena? »Piecolo« razlaga to možnost na poseben način. Pravi namreč, da si je mož ki je mehanik, napravil ključ iz papirja brez kleja, kakor si ga je baje že prej neki begunec napravil iz kruhove sredice ali meče . . . Nam se zdi to razlaganje precej naivno — nekak »colmo«, katerega prekaša le še naivnost tržaškega dopisniku graške »Tngespošte«. Uolj naravno razlaga nezaslišane dogodke v tuk. bolnišnici »Lavoro«, ki nasvetujc naj se pomnože strežnice, naj se jih primerno plača, da jim ne bo treba iskati druzega zaslužka, a naj se ne izbirajo tiste, ki so najlepše, ampak take, katerih prošlost jamči za večo moralnost. Pred vsem pa, naj se nadzorujejo zdravniki, uradniki in stražniki, kajti vsi brez razlike da so krivi, če po noči ni najti strežnic na njih mestu... Res, lepe razmere! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti sta darovala g. F. liadoslav f>0 nvč. in Rarkovljan 1 gld. Zamude vlakov. /jutranji brzovlak južne železnice je zopet danes imel 1 uro in JO minut zamude. Te zamude provzročajo škode, navstale vsled neprestanih nalivov. Okrajna bolniška blagajna. Minulega tedna se je prijavilo 398 slučajev bolezni, H70 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 74(>, med njimi 100 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbatn se je naznanilo 170. Podpor jo blagajna izplačala ta teden S042.r>2 kron. Požar. Sinoči je nastal požar v nekem stanovanju v pritličju list. (i v ulici Guardia. Gasilci so kmalu pogasili ogenj. Skoda je neznatna. Deček se Je vtopil. 1/ St. Petra nam poročajo dne (I. t. in.: Včeraj popoludne ob f>. uri je na mostu pri postojnski jami, kjer vodi pot na Veliki otok, pal 10-letni deček po domače Motoži nov v deročo Pivko. Na nasprotni strani je še enkrat pomolil roko iz vode, ali pomoč ni bila več mogoča. Valovi Pivke so drli žnjim v globočino jame. Danes sem čul, da so truplo ponesrečenega dečka našli v jami pod mostom. D bogi stariši ! Nagla Siurt. 7K-letni Izak Morič iz zagato Pancogolo štv. J}, jo zbolel včeraj o poludne v ulici Torrente ter se zgrudil na tla. Spravili so ga v bolnišnico, kjer jo umrl kmalu na to. Ubogi „Jakob44! Pišejo uam: Naš »Jakob« je bil uzorcn, delaven, da, lahko rečemo: požrtvovalen. Kakor je pa vsaka stvar nepopolna, tako je imel tudi on to slabo stran, da je rad kradel ribe na ribjem trgu, kar se mu je, mimogredč rečeno, vedno posrečalo! Nesreča pa ga je zadela, ko ga je neki nepoštenjakovič prodal na neki italijanski parnik, kjer je ubogi »Jakob« žrtvoval tri mesece svojega plodonosnoga življenja! Ko se ji; pa povrnil parobrod nazaj v Trst, je naš »Jakobe takoj porabil ugodno priliko in zbežal k prejšnjim gospodarjem svojim. Zal nam jo za njega, osobito ko vemo, da je končal naš Jakob svoje življenje v kozici ali kotlu brezvestnih lahonov, ki so zraven drugih ostavili gotovo tudi njegovo kožo v novi luki! Ubogi — muc! Najdeno. Na policijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu je shranjeni črn klobuk, najden na ulici. Dražbe premičnin. V medo, dne II. oktobra o!» 10. uri predpolmhie ae ImmIo vsled naredite tuk. o. kr. okrajnega sodišča /a civilne stvari vršile slodeče dražbe premičnin: v ulici Barriera veeehia št. 10, stacunska oprema in mrtvaški venci; v ulici (iiuliani št. 3,hišna oprava; v »Stah. Tce-nico Triestino«, pohištvo; v ulici deli* I sti tu to št. 21, hišna oprava; v ulici SanitA št. H, jedna ura. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Vsak pisatelj mora biti tudi govornik in čem boljši govornik je, tem spretnejši je pisatelj; ali v svojih delili se mora vladati po pravilih govorništva ne samo glede celega predmetnega razpravljanja, nego tudi v stavkih, da oeld v odvisnih stavkih, to je: on mora v stavkih razvrščevati besede po bistvu, po kreposti in naglaševanji, od kraja in na konci stavljati krepče besede in naglašene, v sredo manj krepke; v priprostom slogu nesmejo brezna-glasne jednozložnice začenjati nikdar nobenega stavka — tudi odvisnega ne —, n. p. jednozlož-nice: sem, si, je, sva, sta, smo, ste, so, bom, boš, bo, mi, me, ti, te, mu, ga, je, ji, jo, ju, jih, jim, nam, nas, vam, vas, se, si, bi..... I'o tem takem je napačen nauk v točkah 544. in ">4f>. in niso vzorni vzgledi, ki jih g. profesor navaja, n. p. ko bi bil vas poslušal, bi se mi zdaj dobro godilo. — Ko je Lavdon oblegal Beli grad, ko je Vega prvič odlikoval v vojski. — Ko se je bil Prešeren preselil v Kranj, se ga je kmalu lotila smrtna bolezen. — Strast, ki ga je imela v oblasti, se mu je poznala pri vsaki besedi. — Vsem, ki so videli ta prizor, je zaigralo srce od radosti. — Rodove, ki nimajo ne prave vere, ne nauka, boš težko ločil. — Slovenci, ki žive po gorenji Savski dolini, so se od nekdaj odlikovali po svoji krepki postavi. V teh vzgledih bi bilo pravo razvrščenje besed tako-le: Ko bi bil vas poslušal, zdaj bi se mi dobro godilo. — Ko je Lavdon oblegal Beligrad, Vega se je prvič odlikoval v vojski. — Ko se je bil Prešeren preselil v Kranj, kmalu se ga je lotila smrtna bolezen. — Strast, ki ga je imela v oblasti, poznala so mu je v vsakej besedi. — Vsem, ki so videli ta prizor, zaigralo je srce od radosti. — Težko boš ločil rodove, ki nemajo ne prave vere ne nauka. — Svojoj krepkoj postavoj so se od nekdaj odlikovali Slovenci, ki žive po gorenji Savski dolini. (Pride še.) Mala oznanila Po. I to rubriko prina&amo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insereijo se plača po 1 nč. /a l>esedo: za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter «e plačujejo čettrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'IO nv«5. Posredovalnica za potovanja mm X"X Plasza Negoziante 1. mOZeilC ,lH'e*mja,,niiatnvmk" korana potovanja in sprejema predplačila za obisk avet. razstave v Parizu I. P.H)0. Zaloga krompirja, zelja in fižola. 11 i || ulica Vieuna Številka 5 ValOVeC JSK. ima zalogo krompirja,zelja rižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja, mila in kiia. II i jk j Ulica Torrente St. 2i> vatovec Anton prod->o,a mn»n kisa na drobno in debelo. Naročila izvrfuje točno. Krčme. Jurković Mate intu dobro domačo kuhinjo. Jak. Perhauc ulica Carintia St. 2") toči izvrstno črno in belo istrsko vino tor cene zmerne. Via Acrpiedotto Stev. S Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točua. Vin Media St.krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrate kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskemu vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na zabtevauje se pošilja na dom in na deželo. Pirih Ivan Lozić Jurij zabtevauje se pošilja na Potočnik Fran. ima gostilno v u lizi Ircneo Stv. 1., toči ' istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Hteinfcldski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. „pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve »Sv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročite. ulicaRiborgo St. 2,r>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročhi. Stantič Rehar Peter Trgovci Nazarij Grižon Ant. Furlan Jene brez konkurence. Via Giulia H4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olje Piazza 8. Franeesco st. 2. Pro-ilajalnica jestvin in kolonijal-negu blaga. Postrežba točna Via tS. Francesco St. 22* Trgovec z dogami in ao-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. | | Via štadion St. 20, pekarna jaK. r Brnaucin "^^a"1«'^^kr,,h večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. R|# | na oglu ulice Geppa in delle Posto m IX w I Cal •S uove' prodaja -kolonijalno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj na Korzu st. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nieo, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iu oeue nizke. Brzojavna in telefonična poročila. A^pam pp^p Dunaj 10. Od oficijozne strani segagotovlja, da je absolutno t e n d e n o i j o /. n n in neresnična ona vest, ki jo je prinesel «Slov. Narod*, češ, ti a cent r a 1 n a v 1 a d a o doli r u j e Slovencem in Hrvatom nasprotno politiko grofa (ioessa. Po «Piceolu». 1>u li a j 10. Kumunska kraljeva dvojica je potovala danes preko Dunaja na potu v/. Sigmuriu-gena v Bukarešto. Dunaj 10. Nadvojvodinja Marija Valerija je včeraj popoludne srečno povila sinčka. Ditnaj 10. Današnja »NViener Zeitung« objavlja, da je Njcg. Veličanstvo cesar blagovolil izdati cesarsko ročno pi-uno do ministra predsed-nika grofa Clarvja, s katerim odreja, da st? XV. zasedanje državnega /.bora zaključi. Dunaj 10. »Neue Freie Presse« javlja, da je tudi poslanec dr. pl. (irabmnver dobil povabilo na pogovore z grofom Clarvjem. LoimIoii 10. (ieneral iiuller se poda dne 14. t. m. se svojim štabom v južno Afriko. iMirban 10. Pet transportnih ladij z vojaštvom je dospelo semkaj. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (jiovanni hiš. štev. o (hiša Diuna). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo do u e se srečo ! Anton Šorli priporoča svoji kavarni Commercio ,n Tedeseo, ki sti shajal išči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik I. Tavčar, Fran Hitty, Na zahtevanje se pošiljajo Novak Mihalj Via S. Franeesco Stev. hI, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. krojač Via delle Beeeherie Stv. 0, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Barriera veeehia St. 13 prodajalnicu vsakovrstnega ina nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo v/.orei tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. t'a tarina St. priporoča I" svojo zalogo kolonijuI-nega blaga na debelo iu na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Naznanilo. Na prodaj je cela partija Je rabljenih zapiral (oken in vrat), tudi velikih vrat, ki so še dobro ohranjena, nadalje štedilnih (železnih) ognjišč, pečij, stopnic in okvirjev za okna iz belega kamna, koreev in opek za streho. Obrniti se je treba do A n t o n a M o n t o g a n i, Trst, Riva .Mandracchio, v poslopju, ki si sedaj podira nasproti pomola sv. Karla. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Hafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I — TRST Zaln*a pohištva za jedilnice, spalnice In »prejemnice, žininic in peresni?, ogledal in železnih blagajn, po cenali. da se ni baO konkurence. Dr. JOSIP MARTINIS doktor mi a zdravilstva in specijalist za očesne tiolezn sc je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do Ms/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do 3 v ulici Molin piccolo štev. 1, I. nadstr. FTIJJALKA BANKE UNION V TRSTU c peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestu je: Vrednostne papirje: po '2\«!„ proti o dnevni odpovedi •111 o i W ■1 - h o " ' - " , '' U'/j0',, •« 4 mesečni M1 " S 8»'°/n ., 1 letni po '2 Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi ., 40 .. „ !j mesečni Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto ilaje //„ tlo vsakega zneska; izplačuje se do 30.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. i'otra tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto iu v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d| izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone proti primerni proviziji. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od I* i a/za Kosa rio žt«v. 'i. (šolsko poslopje). Hogat izbor v t a pet arijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi so za to kuj za raeuiialo. Gospodična i src nirstii kakor odgojiteljicu, cventuclno maseza. Poučuje tudi v italijunseiui, nemščini in francoščini. Natančneje v našem upravništvo.