Naši dopisi. Iz Šent Jnrija pri Kranji. (Napredek pri naši šoli v zadnjem desetletji). Naše kmetsko ljudstvo posebno na Gorenjskeni, s eastnimi izjemami, še ni naklonjeno ljudski šoli v tej meri, kakor zasluži. Gorenjec se za šolo le toliko briga, kolikor inora. »Brez šole so živeli inoji dedje in pradedje bolje, nego živim jaz«, čujeino le piepogostokrat. Zato so pa tudi tu pii nas stari možje majali z glavami, opazivši razne nove naprave pri šoli. Naša šola je bila pred malo časom še v jako žalostnem stanu. Šolska soba majhna, vlažna, nepriinerno razsvitljena; več otrok je moialo med poukom stati pred klopmi. V takih razmeiah ni bilo pričakovati povoljnib uspehov. Zato je c. kr. okrajni šolski svet v začetku šolskega leta 1884/85. odredil, da mora učitelj pri prenapolnjeni spodnji skupini oddelka ločiti in I. od 1. do */s3. ure, II. od '/23. do 4. ozir. '/»5. ure poučevati. Ob jednem s to naredbo je naročil krajnemu šolskemu svetu, da mu je misliti na to, da šolo razširi v dvorazrednico. Ta ni ugovarjal, ampak potrebno ukrenil ter delo pričel na pomlad leta 1888. Prizidali so k staremu šolskemu poslopju prav lepi, svetli šolski sobi, napravili dostojno stanovanje nadučitelju in jedno sobo drugemu učitelju. Jednako na slabem je bila naša šola pred desetirai leti z učnimi pripomočki. Razven Grandauerjevih risarskih vzorcev — 2ii listov je bil že razjedel zob časa, — majhnega računskega stroja, s kakeršnim se igrajo deca in jedne šolske table, ni bilo druzega učila. V tem je sedaj precejšen napredek. Kupili smo najpotrebnejše zemljevide, globus, veliki grb avstiijskoogerske monarhije, stenske bralne table od Razingerja in Žumra, Eichlerjeve vzorce za risanje, termometer, barometer, konipas, iglo magnetnico; napravili sino veliko zbirko rudnin in preskrbeli 20 Janskyjevib jako lepih podob za pouk v živalstvu. Šolarske knjižnice do letos še ni bilo. Nedostajalo je denarja. Šolska občina je bila že itak preobložena s šolskimi nakladi in ni nam bilo moči bolj pritiskati na davkoplačevalce. No, v tem se je letos obrnilo na bolje. Nekoliko knjig m podaiili blagi šolski prijatelji — srčna jim hvala — nekatere je kupil krajni šolski svet in knjižnica šteje 62 knjižic Napravili smo tudi šolski vil. V prošlem letu smo ga ogradili, uravnali in razdelili na gredice. V jeseni sem vsejal prve peške. Zdaj smo naročili precoj požlahtnenih drevesec, katere bom vsadil na stalno mesto in jih pozneje rabil kot materina drevesa. Da ho vrt prej zasajen, naročili smo tudi 100 jablaničnih, 100 hruševib in 50 češnjevih divjakov za pikiranje. Smelo trdim, da bo šola napredovala v lem zmislu še dalje, ako jo bode tudi v priliodnje |>odpiral s svojim neuinornim delovanjem predsednik krajnega šolskega sveta, velečastiti gospod duhovni svetovalec in župnik Maitin Povše. L. Jelenec — Šent Jurij. / Dovjega. Vse se veseli prijetnega meseca vel. travna ter se ga z veseliin sreem spominja še potem, ko je minul. Tudi v naši dolini smo ga že težko pričakovali, ker nas zimski mraz tako dolgo nadleguje. Dospel je, a se saboj je prinesel še hlad, svojega prednika, ki je pa pri šolarjih provzročil holezni, kakor: ošpice, davico in oslovski kašelj. Te bolezni prikazale so se najpred v Kranjski Gori. vsled česar so za 8 dnij šolo zaprli. Ko so pa tamkaj bolezni ponehale, preselile so se k nam. Najpred je napadel otroke nadležni kašelj. Teinu so se pridružile o svetodušnih praznikih še ošpice. Davice tu še ni bilo zaslediti. Zaradi bitro razširjajočih se ošpic in kašlja morali smo tudi tukaj šolski pouk za 10 dnij pretrgati. Jutri 9. rožnika se šola zopet prične. Ako bodo pa otroci le še dalje bolehali, bo skoraj gotovo treba še šolo zapreti ter s poučevanjem čakati zopet nekoliko dnij. Šknda časa. ker ga gre toliko v zgulio šnlskemu pouku v kvar. Naj še ob kratkem poročam o posledku naše okrajne učiteljske konferencije, ki se je vršila dne 29. mal. travna t. 1. v Bledu. Ob '/2 10- uri Je bila v Gradu sv. rnaša, pri kateri so učitelji pevci prav izborno peli. Po niinuli maši se zbere vse učiteljstvo v lepo prenarejenein šolskem poslopji in g. nadzornik J. A1 j a ž otvori zborovanje. Pozdravi pričujoče in se s prav laskavimi besedami obrne s k g. okrajnemu glavarju, ki je bil pričujoč, pozdravi ga in izrazi veselje in čast, katero nam je se svojim pohodom izkaznl. G. glavar precej prav uljudno odzdravi. Namestnikom zbere si g. nadzornik nadučitelja g. M. Kovšca iz Krope. — Zapisnikarjema se z vzklikoni izvolita g. Pianecki in gospdo. Scliuller. Dalje pride na vrsto poročilo o stanji ljudskega šolstva v našem okraji, o čemer g. nadzornik ob kratkem poroča ter potem prav obširno in zanimivo poroča o pouku petja. Svoje poročilo razdeli v tri točke, namreč v šolsko petje, v cerkveno petje privzemši koral in v narodno petje. Končno priporoča in pokaže razne pevske šole in druge ucne (pevske) knjige. Temu poročilu na predlog večine pričujočih sledi peta točka glaseča se: ,,Praktični vzgledi v telovadbi". To nam pokaže g. ueitelj K. Piš kaj spretno z nekoliko grajskimi šolarji. Razvideli sino, da učitelj tudi v taki šolski sobi lahko telovadi. v kateri ni praznega prostora. Zdaj nastopita g. J. Bregar in za njim g. B. Andolšek. Ta dva gg. poročata o 3. točki: nKako naj ohrani učitelj dobro disciplino ajvšoli, b) zunaj šole, c) v eerkvi? Oba sta svoji nalogi vrlo izdelala in njiju poročili sta bili s pohvaln in brez debate vzprejeti. Po dovršeni 3. točki nastopita poredoma g. A. Arselin in g. Fr. Gartner ter poročata o 4. točki: ,Kako naj učitelj skrbi za zdravje šolskih otrok z ozironi na postavne določbe". Tudi ta dva sta pokazala, da sta svoje delo popolnoma razumela. Tudi njiju poročili je skupščina brez ugovora in s pohvalo vzprejela. 6. točka dnevnega reda: .Volitev zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet mesto upokojenega nadučitelja g. Janeza Trojarjii". Izvoljen bil je nadučitelj g. Dr. Bernard. 7. tofika: ,Volitev stalnega in knjižničnega odbora. V stalni odbor so bili izvoljeni gg.: Rozman, Turk, Thuma, Kovšca; v knjižnični odbor pa gg.: Thu111.1, Rozrnan, Turk, Pianecki, Simon. Ker ni biln nobenega posebnega predloga, bil je dnevni red končan in zborovanje dovršeno. K sklepu zapela se je vkupno cesarska peseiu. Pu zJiorovanji inieli smo v gostilnici ,pri Litru" skupni obed, pri katcrem nas je pevski zbor prav prijetno kratkočasil. Fr. Jegljič — Dovje. Iz Polhovega (Jradca. (Š o 1 s k i prazni k.) Vzprejmi, diagi ,Tovariš", mrvico skiomnib vrstic izpod našega velikana, sv. Lovrenca gore, podaj jih dragim bralcem. da ne bodo morebiti mislili ali dvnmili, životari li še podgrajska šola. Praznik sv. Alojzija je tukajšnja šolska mladina obhajala na dan omenjenega patrona. Po sv. maši so bili odbrani marljivi učenci obojega spola ter korakali s zastavo proti grajskemu vrtu. kjer se je vršila zabava pod ,veliko lipo". Fri piijateljib šolske mladine se je nabralo toliko denarja, da je bilo mogoče, 75 šolarjev in šolaric pogostiti s kavo, kiuhom in nekaj vinom. Uine se, da petja ni manjkalo. Dečki so igrali razne igre, deklice so se razveseljevale z druginii spolu primernimi igrami ter s petjem. Ob 12. uri so še vsi zadovoljni razšli. Naj bode dovoljeno podpisanemu, da tein potem izreče vsem dobrotnikoin šolske mladine naše najprisrčnejšo zabvalo. Bog jim plati! J. Bajec — Polhov Gradec. % Dobrfve dne 29. velikega travna. (Vsakega nekaj.) Kronika tukajšnje šole ima ined tekočim šolskim letom zabeležene že štiri posebne dobrotnike. Ti so: a) Dobrotnik, ki noče, da bi ga imenovali, naročil je za t. 1. šoli ,Vrteca" iz lastnega žepa. b) Slavni deželni odbor kranjski je poslal več odtiskov .Navodilo o pokončevanji škodljivega mrčesja", kateri so se razdelili med ponavljalce tukajšnje šole, česar so bili zelo veseli. c) Slavno c. kr. gozdno nadzorništvo kranjsko je nakazalo iz c. kr. osrednje državne drevesnice pod Rožnikoui tej šoli brezplačno 5000 vrbovih sadik (štiri vrste pletaric) ter jih po pošli poslalo. d) Slavna ,Narodna šola" je prepustila naši ubožnejši šolski mladini zavitek šolskega blaga, ki ga je pošta lesem zavozila. Vsem tem milim in blagini dobrotnikom naj dobri Bog njihova dejanja pnplača stokiat! Med preteklo zimo in ob začetku letošnje pomladi je tukajšnja šolska mladina kaj pridno in hvalevredno zatirala glogovega belina. Med časom od 21. prosinca do 13. malega travna t. 1. so nanosili naši pridni šolski otroci v šolo celih 30 kilogramov in 460 gramov belinovih zapredkov. za mali drobiž gotovo nej)rii'akovano veliko. Med tihim tednom so začele male gosenčice lezti iz teb zapredkov; površje nabranega kupa jih je bilo kar nasuto. Ta gomazen se je pokazala marsikakeinu odraslerau neverneinu Tomažu, ki pred ni liotel verjeti, da bi se v teni suhem listji še kak škodljivec naliajati niogel. Vsak tak se je na svoje oči prepričal. da je bila dotedanja njegova trditev ničeva — piškava; marsikdo se je še le potem ob zadnjem času požuril, da reši svoje drevje grdega škodljivca. Prav veliko te grdobije so pa pokončali šolski otroci tudi sproti doma. Nič inanj bvalevredno uničevali so pridni šolarčki tudi rujavca msijevca. Velika vecMna posestnikov po vaseh tukajšnje fare se je borila o pravem času tudi z vso silo proti škodljivenm rnrčesu. A pri vseiri tem, ker premalo število koristnih ptičkov in človeška roka nista mogla vsega mrčesa obrati in uničiti, bile bi letos glogove gosenice še strašno škodo na rodnera drevji labko napravile. A prišlo je, hvala Bogu, drugače. Izredna toplota ob zadnjih sušfevih dnevih je izvabila male belinovce večinoma iz njihovih zimskih zapredkov, a močna slana jih je potem brez usmiljenja pomorila. Tako je božja pomoč dognala, kar drobni ptički in zavedni posestniki sami niso niogli dognati. Vrbove sadike, katere sem oinenil zgoraj, posadili smo (4700 na številu) na nov nasip ob vodi Gradaščici tam pod Malnarjein; pri tem praktičnem delu so sodelovali sposobni šolski dečki in nekoliko odraslih; 300 sadik se je pa dalo posestniku Bojtu iz Švice, da je ž njimi nasadil nek sipasti breg. Vrbe so do danes večinoma pognale že nad 3 dm dolge poganjke. Ako Bog da, da se brez posebne nesreče tudi dobro ukoreničijo, dajale bodo s časom lepo množino šibic za prodaj in za razno domačo porafoo; a voda Gradaščica pa potem na onem mestu tudi ne bode več svojih bregov prestopala in na spodaj ležečem polji škode delala. Povelikonočno deževje nas je pa pri praktičnih delih na šolskem vrtu prav pošteno zadrževalo. Letošnje cepljenčke smo posadili še le prve dni meseea velikega travna t. !. No, do danes so vsi od prvega do zadnjega že prav lepo ozeleneli in dobio pognali. M. Rant — Dobrava. Iz Šent-Jerneja. Janez Kaligerf. (Konec.) Konec leta je bil namenjen za učitelja v Metliko, ker so pa za to službo že g. Venceljna Šturma imeli, je ta prevzel po svojem očetu v Stopičah tako nekako privatuo šolo, ki so jo še tisto leto v javno razglasili. Tukaj je prav marljivo šolsko mladino poučeval in tudi v cerkvi kot orglavec svoje dolžnosti izvrševal. Pred 27. leti je pa hil v Šmarjelo prestavljen, v nekako odlikovanje za svoje uspehe, ker je bila tukaj boljša plača. Na teni novem mestu v Šmarjeti je kot učitelj prav pridno in vestno šolsko mladino poučeval tako, da ga je bivši prošt Arko v Rudolfovem, dokler je bil še on kot .Schuldistriksaufseher" v tem okraji, kot jako dobrega uritelja. Gotovo mi bode vsak pritrdil, kateri koli je poznal prošta Arka, da je bil šolski mož in je tudi vedel, kateri učitelj zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti; on ui nobenega hvalil, če ni zaslužil. Rajnki je bil iz stare šole, pa si je vestno prizadeval, da se je vedno izobraževal in toliko izuril, da je sedanjim zahtevam zadostil. Za svoje otročioe je lepo skrbel in z zadovoljnostjo gotovo gleda iz nebes na nje. Dve dorasli heeiki še nista preskrbljeni, ker sta se naufili potrebnib refiij se bodeta že pošteno preživeli. Žena Ana žaluje za njim. Naj bode vsem blagim znancern, prijateljem, gg. tovarišem v blageni spoininu; kajti pokojnik je bil veren mož, pohlevnega in lepega vedenja, tako da se je vsakteremu prikupil. Za svoj poklic je bil ves vnet, akoravno že 69 let star. V šoli je bil strog ali vender ljubeznjiv do otrok, otroci so ga zelo spoštovali in ljubili. Zakaj bi ga pa ne, saj je tudi njegovo srce bilo le za nežno mladino vneto. Učil jo je povsod z besedo in dejanjera, navduševal za vse lepo, blago in dobro. kazal ji je pot, po katerim naj hodi, da bo srečna.  Pogreb je bil v torek 24. t. m. kaj lep. Zbrala se je vsa šolska inladina, v ogroinnem številu faranov, 21 gg. učiteljev in učiteljic. Zapeli so pred šolo ,Blagor mu, ki se spočije". Potem je bil sprevod v cerkev, v cerkvi slovesna peta sv. maša z asistenco, pri kateri so gg. učitelji prav izborno peli. Takoj po sv. maši nagovori vse t. g. župnik Ant. Krčon ter opiše delovanje rajncega, priporoča ga v trajni sponiin vsem, posebno šolski mladini. Vse je bilo ginjeno. Potem so bile cerkvene molitve in pokop. Tam so zopet zapeli gg. učitelji z gospodoma kaplanoma domačim in Št. Peterskim ,,Jaraica tiha". K sklepu rau jaz, kot njegov součenec in tudi kot njegov učenec v orglanji, ki mi je nekaj mesecev kazal in me učil v orglanji, preden sva šla oba se v Idrijo učit za učitelja, zakličem klanjajoč se neskončni previdnosti božji, vslovo: ,Počivaj v miru, blaga duša!"*) J. Saje - Št. Jernej. Iz radovljiškega okraja. Visoka c. kr. dež. vlada v Ljubljani je z odloknm z dne 28. rožnika t. 1., št. 7548, pravila tukajšnega okrajnega uriteljskega društva potrditi blagoizvolila. Iz Postojine. Vabilo k glavni skupščini ,učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj", ki bode v 2. dan velikega srpana v šolskem poslopji v Postojini ob 2. uri popoludne z nastopnira dnevnira redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo o društvenem delovanji pretek. leta. 3. Pregled letnega računa. i- „0 umeteljniškem taktu pri poučevanji" — porota g. Ivo Tro.št z Razdrtega. 5. ,0 osnovi podporne zaloge učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj" — poroča Jakob Dimnik iz Postojine. 6. Pobiranje društvenine za hodoče društveno leto. 7. Volitev novega odbora. 8. Poročilo o zadnjem zborovanji ,Zaveze" — poroča g. Števo Jelenec iz Trnja. 9. Volitev delegatov za prihodnje zborovanje .Zaveze". 10. Posamezni nasveti. Odbor učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj v Postojini v 7. dan malega srpana 1890. Iz Črnomlja. Letošnja redna okrajna učiteljska konferencija, razpisana na dan 17. malega srpana, prestavi se iz uradnih ozirov na dan 11. kimovca t. 1. v Črnomlji ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Predsednik otvori konferencijo in imenuje svojega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. *) Rajni je bil do 1. 1875. ud vdovskemu ueiteljskemu društvu; a potem je molče izstopil. — Društvu ni na škodo, ako kdo plačevanje ustavi; sicer pa mislimo. da l)i bila vdova v 1 letu toliko laliko dobila, knr bi liil rajni ves ras svojega življenja vplačal. Ured. 3. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika pri nadziranji šol. 4. Razgovor o zakonih in ukazib. 5. Določitev in razdelitev tične tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke na raznih kategoiijab ljudskih šol z ozirom na sedanje učne knjige in učne načrte. Dotični ukaz vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, ki obsega tudi potrebna vodila, naznanjen je bil šolskirn vodstvom 29. kimovca 1888, št. G42. — Poročevalci: Gg. Andrej Šest in Frančišek Šetinn za štirirazrednice; Matija Bartl in Janez Bantan za trirazrednice; Kristijan Engelmann in Frančišek Lovšin za dvorazrednice; Janez Lokar, Janez Muren in Stanko Novak za jednorazrednire. 6. Poročilo o stanji in blagajni okr. ufit. knjižnite. 7. Volitev knjižniinegu odbora. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Volitev jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za tekočo volilno dobo. 10. Nasveti, ki se naj vsaj 3 dni pred konferencijo dopošljejo stalnemu odboru. / Iga. (V i k t o r Cuden f). Dne 10. rnalega srpana 1.1. je umrl gospod V i k t o r f.uden, učitelj v Šturiji pri Vipavi. na svojein doinu v Dragomeru pri Brezovici. Porojen v Dragomeru ilne S. kimovca 18(52 je obiskoval domačo šolo na Brezovici, v Ljubljani nadaljeval ljudsko šolo, ter dovršil štiri gimnazijalne razrede, a zatem učiteljsko izobraževališče 1. 1884. ter bil istega leta nastavljen kot uritelj na Razdrtem, zatem služboval je v Nadanjem Selu (At. Mihael pri Št. Pet.ru) v Poddragi in zadnji čas v Šturiji. Že večkrat je bolehal preje, a vender je vedno toliko okreval, da mu je bilo možno poučevati; to leto pa niu ni bilo dano več okrevati, preselil se je iz Vipavske doline k svojemu bratu v Dragomer, kjer je po štiritedenskem ležanji v postelji izdibnil Mago svojo dušo. Pogreba lilazega. iniroljubnega tovariša-prijatelja udeležilo se je sedeui tovarišev ljubljanskega okraja, kateri so mu zapeli nagrobnice, pri hiši. p<> potu ,miserere", v oerkvi in na pokopališču. V miru počivaj! lx Jljubljane. (Drugo glavno zborovanje .Zaveze slov. učit. društev". Dalje.) G. Nerat je na to poročal o sestavi dnevnega reda za občni zbor in je predlagal, da bi se namenjena predavanja tako obravnavala: 1.) ,Učitelj pospešitelj kinetijskega pouka v šoli in izven šole"; poroča g. Fr. Praprotnik. 2.) „0 važnem gmotnem vprašanji slovenskega učiteljstva"; poroča g. J. Lapajne. 3.) ,Kaj naj si učitelji ohranimo, ie nas nezgoda potisne v nemilo stanje"; poroča g. J. Bano. 4.) ,0 risanji brez stigem v ljudski šoli"; poroča g. J. Bezlaj. 5.) Realije in narodna šola s posebnim ozirom na pouk iz fizike v narodni šoli'; poroča g. dr. Romih. „0 didaktofonu" naj bi pa g. Luznik zaradi prekratkega časa predaval takoj po zborovanji delegacij, ali pa ob 9. uri pred glavnim zborovanjem v čitalnici. Nastala je živahna debata, posebno zaradi didaktofona. G. Luznik omenja, da bi rad že zaradi stroškov, katere iraa, pri občnem zboru predaval. Zaradi tega je bilo mnogo različnih predlogov, na kar se ,didaktofon" vzpiejme kot tretja točka. Dnevni red za glavni zbor je ostal tedaj ta, kakor ga je nasvetoval g. Nerat, z razločkom, da se je umestil didaktofon med 2. in 3. tofiko. G. Nerat je predlagal. naj se poslovni red ,,Zaveze" en bloc vzprejme, le § 22. naj se tako izpremeni: ,Delavnost upravnega odbora začenja vedno s 1. dnem tistega meseca. ki sledi po glavneni zborovanji". Se vzprejme. Pri premeni društvenib pravil piedlaga g. Kocbek, da naj se tri točke izpremene in sicer tako: § 3. Sedež društva je tum, kjer stanuje predsednik. (Ta paragrafdrugidannibil vzprejet. tedaj ostane stari. I § 9. Upravni odboi sestoji iz predsednika, dveli namestnikov, dveb tajnikov, blagajnika, osein odbornikov in urednika društvenega glasila. § 10. Predsednik, blagajnik in jeden tajnik tvore direktorij, ki sme v nujnih slučajih se posvetovati in svoje sklepe v odborovem imeni objaviti. G. Ravnikar te izpremembe z veseljem pozdravlja, le želi, da bi bil občni zbor vsako drugo leto. G. Nerat je bil zoper to, na kar se je vzprejel predlog g. Kocbeka. G. Lapajne predlaga kot društveno glasilo ,Popotnika". Se vzprejme. G. K a n t e želi, da bi stari letni donesek članov ostal, kar se vzprejme. Po predlogu g. dr. R o m i h a se izvolijo člani slavnostnega odbora kot reditelji pri glavnem zboru. Binkošti 1. 1891. se določijo kot čas prihodnjega občnega zborovanja. 0 kraji se je ninogo razgovarjalo, dokler g. Lapajne ne omeni, da ima delegacija le čas zborovanja določiti. Za ocenjevalce v presodbo spisov za nagrado so bili izvoljeni gg.: prof. Schreiner v Bolcanu, prof. Levec v Ljubljani, prof. Koprivnik v Mariboru, nadučitelj Jamšek v Reichenbuigu in c. kr. vadnični učitelj Mrcina v Gorici. (Dalje prih.) J. Furlan — Ijubljana. Iz Gorice. (Vabilo.) Občno letno zborovanje ,učiteljskega dru.štva za goriški okraj' bode dne 24. malega srpana ob 9. uri predpoludne v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red: 1. Petje po notab. 2. Poročilo o društvenem delovanji. 3. Pregled letnih računov. 4. Volitev društvenega vodstva. K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor.