155
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
107.
Dela in opravila Japoncev.
Ceste japonske s> podobne starorimskim. Vzlasti lepa cesta je glavna ali cesarska cesta, široka je, ravn^ kot miza, izvrstno makadamisovana, vedno dobro vzdr-žavana in obsajena z lepim drevjem, ki ponuja hladne sence ob vročini. Ta cesta se ne ustraši nobene evropske. Na gotovih krajih cb cesti stoje šatre, v katerih more utrujeni potni* se odpočiti in pohladiti s čašo bistre vode; za katero mu ni plačati čisto nič. Za malo novcev more dobiti tudi čašo čaja, ali prigrizek, na primer, rib, sadja, zelenjave itd.
Po mestih in večih vaseh so pošte, katere vzdržuje dotična gosposka. Te pošte so po dve, tri milje narazen in potnik more dobiti po ceni konja ali nosače. Potovanje na JapOLSkcm je počasno in neprijetno. Voz je še zelo malo, pred dobrimi tridesetimi leti je imel voz samo mikado, ki so mu ga bivoli vlačili. Kdor noče peš potovati, mora jahati, ali pa ga prenašajo v nosilu. Pa tudi s konjem ne moreš hitreje naprej, kakor navaden pešec, Japonci imajo namreč navado, da konja jahačevega vodi služabnik za uzdo in po tem je jasno, da mora konj tako stopati, kakor pešec. Nosila so dvoja: kango in norimon. Kango je pavolnata matraca, konca sta privihana in pritrjena na drog, ki ga nosita nosača, eden spredaj, eden zadaj. V matraci skrčen leži ali čepi potnik. Tako potuje le ubožno ljudstvo. Imenitnejši potniki se dado nositi v norimonu; to je prostorno nosilo z oknoma na obe strani; v njem potnik zložno sedi. Nosilo nosijo po štirje možje, dva spredaj, dva zadaj, štirje drugi pa stopajo poleg ali zadaj, da zamene utru-jence.
Na vsakej pošti čakajo po dnevu in po noči seli za prenašanje in donašanje listov, dopisov, ukazov raz-glašenj in drugih listin, katere pošilja ali cesar, ali dostojanstveniki državni. Listine te so zaprte v črno lakovanej krabici z grbom cesarjevim ali dostojanstve-nikovim, kateri jih pošilja. Seli ti so sami za silo oble-
čeni, da morejo lagje dirjati. Vselej dirjata dva od postaje do postaje in to zato, ko bi eden oslabel ali obolel, ali bi ga kaj drugega zadelo, da mu koj tovariš sneme krabico in hiti ž njo na bližnjo postajo. Ti seli dajo z daleč znamenje z malim zvoncem, da bi se jim vsak ognil s ceste. In res se mora ogniti vsak brez izjeme, tudi sami dostojanstveniki z vsem spremstvom. Za prenašanje zasebnih pisanj vzdržavajo trgovci mej seboj posebne šele. V novejšem času uvajajo Japonci brzojave, grade železnice in oborožajo vojuo z najnovejšim orožjem.
Gostiln za potnike je mnogo in dosta dobrih, vzlasti ondi, kjer so pošte. V njih dobivajo tudi dostojanstveniki s spremstvom svojim vseh mogočih ugodnostij. Kakor druge hiše, tako so tudi gostilne le euooastropne, in katera je dvonastropna, tam je drugo nastropje nizko in večinoma pripravljeno za shranjevanje zalog. Za hišo je razkošen vrt. Pri kuhinji so prostori za navadne potnike, sobe za imenitnejše goste so zadaj. K njim vodi poseben pokrit hodnik ob strani hiše, da takim potnikom ni treba hoditi, ali se celo riniti skozi gnječo preprostega ljudstva. Te zadnje sobe za imenitnike so jako snažno in ukusno opravljene, vzlasti prijeten je razgled na vrt, na katerem se ziblje mal ribnjatf.
108.
Duševne    potrebe in ljudoljubne   naprave   Japoncev.
Prvotna, prava domača vera Japoncev je sintovska vera. Poleg najvišjega bitja ima še mnogo manjših bogov in polubogov. Sintovci nimajo podob po templjih, ampak le velika  zrcala od kovine.
Druga, močno razširjena vera pa je budovska. Budizem se je sicer moral v marsičem spremeniti in se uravnati po starodavnem japonskem naboženstvu, vendar je obdržal poglavitne svoje poteze. Najvišjega svečenika nazivajo ninksit, na stopinji duhovenske hierarhije ima prvo mesto po mikadu. Po templjih japonskih budistov stoji premnogo podob. V Miaku, poprejnej prestolnici japonskega cesarja, imeniten je nek tempelj radi orjaške podobe budove. Ta molik sedi na lotosovej cvetlici. Visok je 73 črevljev in 9 colov, cvetlica pa 9 črevljev in 10 colov. Tempelj je obložen z belim mra-morjem in ga podpira 96 stebrov od cedrovine. Poleg templja visi orjaški zvon, 17 črevljev in 2!/f cole visok ter tehta 2.040.000 holanških funtov. V nekem drugem templju, tudi v Miaku, pa stoji ogromen molik, ki ima 36 rok. Ta tempelj je znamenit tudi že zategadelj, ker v njem stoji v lepih vrstah 333.333 moliških podob, ako je verjeti Japoncem. Male podobe stoje spredaj, veče zadaj, da je moči pregledati vse.
Mnogo templjev stoji tudi v Nari, starej prestolnici cesarjev japonskih. Le-sem radi hodijo na božjo pot Japonci. Portugalski jezuvit pater Almeida je bil v tem mestu 1650. 1. in nam je popisal znamenitejša poslopja.  Tempelj    Kubozijev ima tri velike  preddvore
156
t
ki se aiufiteatralno vzdigajo. Po krasnih stopnicah se gre s preddvora na predvor. Na prvem preddvoru stojite dve orjaški podobi s kijem v roki in pred vrati samega templja stojita dva ogromna leva jako dobro narejena. V ozadju templja stoji podoba molikova, visoka in debela. Tempelj je od znotraj rudeč. Poleg templja stoji obširen samostan s prelepimi vrtovi. Knjižnica je pre-polnjena z raznimi knjigami. Vsakega leta se napoti s tega mesta družba božjepotnikov pod načelništvom odbranih boncev k nekemu slovečemu templju, da ondi zadoste za grehe svoje. Hodijo peš, da-si je pot dolg in težaven, vodi namreč po goratih in suhih krajih. Božje-potuiki se zelo postijo, vsak dan povžijejo samo po dva perišča pržene riže. Kadar doidejo k cilju, postavijo vsakega božjepotnika na vagalico nad groznim prepadom, kjer mora očitno spoznati grehe svoje. Ako bonci sprevidijo, da grešnik noče vsega povedati, uzemejo uteže z vagalice in nesrečnik telebi v prepad.
(Dalje prihodnjič.)