KNJIŽNICARSKE NOVICE 2010, letn. 20, št. 1 0 UVODNIK V Knjižnicarskih novicah ponovno vas vabi Tomaž Bešter. uvajamo novo rubriko - Novosti iz Centra za razvoj knjižnic. Tokrat je Anamarija Rožic, Nada Tržan­prispevek zanjo pripravila Eva Kod-Herman in Vilenka Jakac-Bizjak ric-Dacic. V njem predstavlja študijo predstavljajo projekt »Zdravstveni »Vzpostavitev ustreznega statusa koticek«. Na Festivalu za tretje živ­knjižnice za slepe in slabovidne v sis-ljenjsko obdobje je bil predstavljen temu knjižnic«. portal Digitalne knjižnice Slovenije. Vec o tem lahko preberete v clanku V rubriki Vsebinska obdelava knjižni-Lucije Peršin. cnega gradiva lahko preberete prvi del prispevka Tatjane Kovac o iskal-Ivan Kanic tokrat pojasnjuje termine nih strategijah. Drugi del prispevka eprint, postprint, preprint in reprint. bo objavljen v naslednji številki Knji­žnicarskih novic. Mateja Kambic je pripravila prispe­vek o obeležitvi 110. obletnice rojstva Porocilo s posvetovanja Bralna kultu­pesnika in pisatelja Mirana Jarca v ra in knjižnicne zbirke v splošnih knjižnici, ki nosi njegovo ime. O knjižnicah sta napisali Breda Pod-letalstvu pa se je s Sreckom Gomba­brežnik Vukmir in Petra Shirley. cem pogovarjala Špela Pahor. Vtise s knjižnega sejma v Frankfurtu je zbral Matjaž Eržen. Vabim vas, da s svojimi prispevki in predlogi tudi sami sodelujete v nasle-Zavod Republike Slovenije za šolstvo dnji številki. je pred kratkim izdal zbornik Knjižni-cno informacijsko znanje. K branju Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Knjižnice za slepe v informacijski dobi Koledar prihajajocih srecanj Iskalne strategije Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu javnih knjižnic Bralna kultura in knjižnicne zbirke v splošnih knjižnicah Knjižni sejem v Frankfurtu 2010 – »Bomo knjižnicarji še izposojali knjige ali le knjižne police?« Knjižnicno informacijsko znanje Zdravstveni koticek – delo na projektu »Splošne knjižnice za zdravje obcanov« Festival za tretje življenjsko obdobje – festival, kjer je sožitje vseh generacij na prvem mestu Eprint, preprint, postprint, reprint 110. obletnica rojstva Mirana Jarca (1900 – 1942) Zbirka knjig o letalstvu Srecka Gombaca v MKI Knjižnice za slepe Seznam novosti ICB v NUK-u Oglasi 1 1 2 3 4 5 7 9 11 16 17 18 19 20 22 24 KNJIŽNICE ZA SLEPE V INFORMACIJSKI DOBI Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je izdala novo publikacijo - prevod stro­kovnih priporocil Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA, Strokovna priporocila št. 86) - Knjižnice za slepe v informacijski dobi (http://www.zbds-zveza.si/publikacije_zbds.asp). Prispevek o prevodu strokovnih priporocil si lahko preberete na straneh 20 - 22, objavljamo pa tudi narocilnico na publikacijo. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 10) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje januar 2011 – april 2011) .. 3.-7.1.2011, San Diego, ZDA, 2011 ALISE Annual Conferen­ ce, http://www.alise.org/mc/page.do? sitePageId=112114&orgId=ali .. 6.-7.1.2011, Chapel Hill, ZDA, Curation Practices for the Digital Object Lifecycle, http://ils.unc.edu/digccurr/ institute.html .. 11.-13.1.2011, Kolkata, Indija, International Conference on Digital Library Management (ICDLM): Extending Benefits of Modern Technology to Public, Academic and Special Libraries, http://www.teriin.org/index.php? option=com_events&task=level .. 31.1.-2.2.2011, Szombathely, Madžarska, BOBCATSSS 2011, http://www.bobcatsss2011.com/ .. 8.-11.2.2011, Seattle, ZDA, iConference 2011, http:// www.ischools.org/iConference11/2011index/ .. 10.-12.2.2011, Tokio, Japonska, International Conference of Asian Special Libraries, http://units.sla.org/chapter/cas/ ICoASl-2011.htm .. 14.-16.2.2011, New Delhi, Indija, International Conference on Digital Libraries and Knowledge Organization (ICDK 2011), http://www.mdi.ac.in/ICDK/Home.html .. 15.-17.2.2011, New Delhi, Indija, ICLAM 2011: Internatio­ nal conference on the Convergence of Libraries, Archives and Museums, http://www.nift.ac.in/ICLAM_2011/ .. 28.2-3.3.2011, Austin, ZDA, Electronic Resources and Libra­ ries Conference, http://www.electroniclibrarian.com/ conference-info .. 2.-4.3.2011, Goa, Indija, CALIBER (Convention on Automa­ tion of Libraries in Education and Research Institutions) 2011, http://www.inflibnet.ac.in .. 9-11.3.2011, Hildesheim, Nemcija, 12th International www.isi2011.de/?page_id=321 .. 16.-17.3.2011, St Paul, Minnesota, ZDA, Library Technology Conference 2011, http://www.cvent.com/EVENTS/Info/ Summary.aspx?e=dc179349-5ecb-418e-b427-136e823ea0c7 .. 21.-23.3.2011, Washington, ZDA, CIL 2011: Strategic Focus & Value for Library Communities, http://www.infotoday.com/ cil2011/CallForSpeakers.asp .. 25.-27.3.2011, Vizcaya, Španija, 7th International Confe­rence on Technology, Knowledge and Society, http:// techandsoc.com/Conference-2Vizcaya011/ .. 30.3-2.4.2011, Philadelphia, ZDA, ACRL 2011, http:// www.ala.org/ala/mgrps/divs/acrl/events/national/2011/ index3.cfm .. 1.4.2011, Benetke, Italija, Italian ISKO Meeting. 5, http:// www.iskoi.org/doc/venezia11.htm .. 31.3-2.4.2011, Coventry, VB, 37th AAH (Association of Art Historians) Annual Conference, http://www.aah.org.uk/ page/3234 .. 4.-7.4.2011, Karasjok, Švedska, Seventh International Indi­genous Librarians' Forum 2011, https://sites.google.com/site/ indigenouslibrariansforum/home Sodelovanje na posvetovanju (rok oddaje povzetkov) .. 10.2.2011 za 1.-2.9.2011, Passau, Nemcija, 12th European Conference on Knowledge Management - ECKM 2011, http:// academic-conferences.org/eckm/eckm2011/eckm11­home.htm .. 15.2.2011 (15.3.2011 poster) za 11.-14.5.2011, Porec, Hrvaška, 12. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica, http:// www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/skup/172/ Symposium on Information Science (ISI 2011), http:// www.waset.org/conferences/2011/paris/iccis/ VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA ISKALNE STRATEGIJE Za dober odziv na zahteve naših uporabnikov je pomembna tudi iskalna strategija. Bibliotekarji moramo biti iznajd­ljivi, vcasih domiselni, pa tudi izkušnje so dobrodošle. Pomembno je, da zmoremo poiskati vse podatke, ki jih vnaša-mo v bibliografsko bazo. Izrabiti moramo podatke, ki so zapisani v strukturiranih poljih baze COBISS, pa tudi tiste bolj skrite, na videz manj dostopne v nestrukturiranih poljih. Za uspešen rezultat je potrebno iskalno zahtevo opredeliti in vsebinsko dolociti. Iskanje po enem samem parametru obicajno ponudi prevec zadetkov, pa še ti so nesortirani. Zato je nujno omejevanje, oz. iskanje po vec parametrih, ki jih povezujemo z Boolovimi operatorji. Z njimi iskanje ožimo ali širimo in tako povecamo priklic. Dokument je mogoce omejiti glede na: – tip (knjige, clanki in druge casopisne objave); iskalne pripone so M, A, NoM, NoA – jezik (izvirnik, prevod); iskalni predponi sta LA, LO – cas (letnice, obdobja); iskalni predponi sta PY, DZ – besedilno vrsto (vrsta vsebine, literarna zvrst); iskalne predpone so CC, LC, DW – založbo in državo založnika; iskalni predponi sta PU, CO Omejitev je še mnogo, odvisne so tudi od uporabe polja za vsebinsko obdelavo (polje 610 ali polja 6xx in njima ustrezne iskalne predpone DU ali DE). Pri iskanju pa ugotovimo, kako pomembni sta koherentnost in konsistenca pri vnosu podatkov, zlasti tam, kjer sproti izbiramo izraze. Za »splošno oznako gradiva« v podpolju 200 (iskalna pripona/predpona GM) je modro predhodno izdelati seznam izrazov iz katerega zajemamo. Vcasih je potrebno iskanje s krajšanjem (z zvezdico), zaradi razlicnih pridevniških izpeljav, dodatkov ob imenu itd. Primeri: AU=Grafenauer, Niko* . v NUK 554 zadetki AU=Grafenauer, Niko*/M . v NUK 292 zadetkov AU=Grafenauer, Niko*/NoM . v NUK 262 zadetkov Fizika/TN . v NUK 876 zadetkov TN=Fizika/M . v NUK 719 zadetkov TN=Fizika/A . v NUK 81 zadetkov Število zadetkov je preveliko, zato iskanje natancneje opredelimo. Tokrat predstavljamo iskalno strategijo v primeru, da je eden od iskalnih elementov osebno ali lastno ime. Druge primere bomo predstavili v prihodnji številki. Primeri A (eden od iskalnih elementov je osebno ali katero drugo lastno ime): Grafenauerjeve knjige v nemšcini: AU=Grafenauer, Niko*/M and LA=ger Prešernove izvirne nemške pesmi: AU=Prešeren, France* and LO=ger Grafenauerjeve spisi, ki vsebinsko sodijo v literarno vedo in so bili objavljeni v periodiki: AU=Grafenauer, Niko*/A and UC=82.0 Grafenauerjeve objave v casopisih, ki so razlicnih vsebin, vendar niso njegove pesmi: AU=Grafenauer, Niko*/A not DC=821.163.6-1 Knjige Slavoja Žižka, ki so jih izdale ameriške založbe: AU=Žižek, Slavoj* and CO=USA Knjige Tomaža Šalamuna, ki niso izšle v Sloveniji: AU=Šalamun, Tomaž* not CO=Svn Ucbeniki fizike za srednje šole, ki jih je napisal Franc Kvaternik: AU=Kvaternik, Franc* and CC=j2 ali and DW=Ucbeniki za srednje šole ali and DU=ucbeniki za srednje šole Zvocni posnetki Nenada Firšta: AU=Firšt, Nenad* and GM=zvocni posnetek Partiture, notni zapisi Andreja Misson: AU=Misson, Andrej* and GM=glasbeni tisk Kultura danes in nekoc v Mariboru: GN=Maribor and DX=Kultur* Slovenski zakoni in predpisi: DE=Slovenija and cc=i Enciklopedije, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga v letu 2008: PU=Mladinska knjiga and cc=b and py=2008 Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica NOVOSTI IZ CENTRA ZA RAZVOJ KNJIŽNIC VZPOSTAVITEV USTREZNEGA STATUSA KNJIŽNICE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE V SISTEMU JAVNIH KNJIŽNIC Ministrstvo za kulturo je leta 2009 narocilo Narodni in univerzitetni knjižnici izdelavo študije »Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu knjižnic«. Nalogo je prevzel Center za razvoj knjižnic, v projekt-no skupino pa so bili vkljuceni predstavniki Narodne in univerzite­tne knjižnice (v nadaljevanju NUK), Zveze društev slepih in sla­bovidnih Slovenije (v nadaljevanju ZDSSS), Knjižnice in fonoteke Minka Skaberne pri ZDSSS, Zavo­da za slepo in slabovidno mladino ter zainteresirane javnosti. Projekt-no skupino so sestavljali dr. Eva Kodric-Dacic – NUK (nosilka pro-jekta), mag. Branka Badovinac – NUK, Dušan Brešar – knjižnica ZDSSS, Mitja Cander, Kristina Janc – NUK, Robert Hrovat Meric, Nina Schmidt – knjižnica ZSSML, Dušan Sterle – knjižnica ZDSSS, Damjana Vovk - NUK, Tomaž Wraber – ZDSSS. Študija je bila izvedena v obdobju od decembra 2009 do septembra 2010. Po grobih ocenah naj bi bilo v Slo­veniji približno 10.000 slepih in slabovidnih oseb. Ta številka ne vkljucuje tistih, ki zaradi starostne oslabelosti vida prakticno ne more-jo vec spremljati televizijskih pro-gramov, brati knjig, ki so natisnjene za populacijo z zdravim vidom in podobno. Ker delež prebivalstva nad 65 let nezadržno raste, z njim raste tudi število slepih in slabovid­nih oseb. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije vkljucuje le del te populacije, saj je njenih cla­nov približno 4.000. Slepi in slabo­vidni so tako generacijsko kot tudi interesno in izobrazbeno heteroge­na skupina. Zato ji je potrebno omogociti dostop do vseh stopenj izobraževanja in kulturnega življen­ja ter ji zagotoviti možnosti, ki bodo primerljive s tistimi, ki jih družba nudi drugim državljanom. Podpora razvoju knjižnicnih stori­tev za slepe in slabovidne ter ustre­zni umestitvi tovrstne knjižnicne dejavnosti v sistem (javnih) knjižnic je bila izražena že v nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2004-2007 ki je med splošne cilje vkljucil tudi podporo programom in projektom ranljivih skupin, v okviru podrocja medijev in avdiovi­zualne kulture pa tudi razširjanje programskih vsebin v tehnikah, dostopnih slepim in gluhonemim. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 je te cilje še konkretizirala, saj naj bi v tem obdobju zagotovili invalidom cim vecjo dostopnost jezikovnega, knji­žnega in drugega zadevnega gradiva v njim prilagojenih tehnikah ter jim omogocili dostop do prostorov, kjer se odvijajo literarne prireditve oziroma do prostorov povezanih s knjigo. Knjižnicne storitve za inva­lide naj bi se izvajale v javnem knji­žnicnem sistemu v posebej zanje prilagojenih tehnikah, invalidom in ljudem iz ranljivih skupin pa naj bi zagotovili tudi enake možnosti za participacijo v kulturnem življenju. Izvajanje knjižnicne dejavnosti za slepe in slabovidne je opredeljeno tudi v Zakonu o knjižnicarstvu, ki je leta 2001 kot knjižnicno dejav­nost, ki se izvaja kot javna služba, posebej izpostavil specialne knjižni­ce, »ki izvajajo knjižnicno dejavnost v posebnih, prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne« (31. clen). Prav tako je splošne knjižnice (16. clen) posebej zavezal, naj »zagotavljajo storitve tudi za skupi­ne prebivalcev s posebnimi potre­bami«. Namen študije je bil ugotoviti na kakšen nacin je mogoce vkljuciti knjižnicne storitve za slepe in sla­bovidne v sistem javnih knjižnic ter kako ob upoštevanju obstojecih virov izboljšati njihovo kakovost in jih nadgraditi. Študija je zato obse-gala sistematicen pregled : .. potencialnih uporabnikov knjiž­nicnih storitev za slepe in slabo­vidne (analiza ciljne skupine: število slepih in slabovidnih ter gibanje števila takih oseb v pri­hodnosti, starostna in izobraz­bena struktura ipd.), .. knjižnicnih storitev, ki so že na voljo slepim in slabovidnim, vkljucno s projekti, ki so se v ta namen izvajali v zadnjih 10 letih, .. obstojecih resursov, .. pomanjkljivosti v našem sistemu izvajanja knjižnicnih storitev za slepe in slabovidne, .. slovenske zakonodaje in evrop­skih direktiv, ki se nanašajo na to podrocje, .. tujih praks (zadovoljevanje pot­ reb slepih in slabovidnih po dostopu do informacij in publi­kacij v evropskih državah: Hrva­ška, Danska, Velika Britanija…), vkljucno z zakonskimi rešitvami, .. strokovnih smernic za organiza­cijo knjižnicnih storitev za slepe in slabovidne. Na osnovi teh analiz je bil izdelan predlog organizacije nacionalne knjižnice za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja kot javne­ga zavoda oziroma nacina njenega vkljucevanja v sistem knjižnic, ki izvajajo knjižnicno dejavnost kot javno službo. Ob že obstojecih virih s katerimi razpolaga ZDSSS ter javna infras­truktura, bi bilo potrebno zagotovi-ti stabilno in dolgorocno financira­nje delovanja knjižnice za slepe, slabovidne ter osebe z motnjami branja. Povecati bi bilo potrebno število, vsebinsko raznolikost in kvaliteto zvocnih knjig, izdanih za slepe in slabovidne. Z ustrezno tehnicno opremljenostjo javnih institucij bi bilo potrebno povecati dostopnost do gradiv v slepim in slabovidnim prilagojenih tehnikah ter spodbuditi izdajanje publikacij z vecjim tiskom. V študiji je predstavljen vsebinski koncept in predlog financiranja nacionalne knjižnice za slepe. Ta bo poleg reproduciranja publikacij v slepim in slabovidnim dostopnih tehnikah in omogocanju lahkega dostopa do njih, skrbela za varstvo interesov slepih in slabovidnih oseb ter oseb z motnjami branja pri dos-topanju do publikacij in informacij na sploh (v ta sklop sodijo na pri­mer zakonodaja s podrocja avtor­ske in sorodnih pravic, izobraževa­nja, knjižnicarstva, medijev in podobno ter omogocanje dostopa tam, kjer je to tehnološko z upora­bo ustreznih standardov oziroma formatov že mogoce - na primer digitalizacija tekstov, ustrezno obli­kovanje spletnih strani in televizij­skih programov) ter za koordinacijo izvajanja knjižnicnih storitev za slepe in slabovidne ter osebe z mot-njami branja v javnih knjižnicah. Študija je dostopna na spletnem naslovu http://cezar.nuk.uni-lj.si/ studije/index.php. Eva Kodric-Dacic Narodna in univerzitetna knjižnica BRALNA KULTURA IN KNJIŽNICNE ZBIRKE V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH 27. in 28. septembra 2010 je na Rogli potekalo 11. posvetovanje slovenskih splošnih knjižnic z naslovom »Bralna kultura in knjižnicne zbirke v splošnih knjižnicah«, ki ga je organizirala Sekcija za splošne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) ob financni podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Na posve­tovanju je sodelovalo 12 referen­tov iz Slovenije in tujine, udele­žilo pa se ga je 140 knjižnicnih delavcev in gostov. O dilemah pri oblikovanju knjiž­nicnih zbirk v splošnih knjižni­cah Predsednica sekcije Breda Podbre­žnik Vukmir je uvodoma poudari-la, da je namen letošnjega strokov­nega srecanja najti odgovore na najvecje dileme, ki so povezane z oblikovanjem knjižnicnih zbirk v njihovih ustanovah, da bi te cim bolj prispevale k razvoju bralne kulture in pismenosti, kar je eno izmed temeljnih kulturnih in izob­raževalnih poslanstev knjižnic. To pa ni lahka naloga, saj so želje upo­rabnikov pogosto zelo razlicne, prav tako so razlicne razlage o tem, kaj je kakovostno gradivo in na podlagi kakšnih meril ga izbirati in kupovati. Tu so še pricakovanja financerjev knjižnic, založnikov in knjigotržcev, ki sooblikujejo feno-men bralne kulture, zato naj bi leto­šnje srecanje med drugim poskuša-lo spodbuditi konstruktiven dialog med njimi. V uvodnem predavanju je Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo poudaril pomen knjižnicne zbirke kot jedra knjižnice v luci nacionalne kulturne politike. Zakonodaja, pri­porocila (standardi) in kulturna politika, dolocajo temeljna izhodiš-ca za izbor gradiva, natancnejše smernice pa knjižnica doloci avto­nomno, v dokumentu o nabavni politiki. Ta naj bi temeljila na stro­kovnih nacelih in potrebah uporab­nikov, saj lahko knjižnica samo z relevantno knjižnicno zbirko pomembno prispeva k razvoju bral­ne kulture, neformalnega izobraže­vanja, informiranosti ter k osebnos­tni rasti uporabnikov. Drugi referenti prvega dne posve­tovanja so nakazali, da ta proces ne tece brez težav: pri izboru gradiva imajo knjižnice razlicne prioritete in kriterije, nabavo med drugim ome­jujejo pomanjkanje financnih sred­stev, prostorske in kadrovske ome­jitve ter število izdanih publikacij, ki nenehno narašca. Milena Bon iz Narodne in univer­zitetne knjižnice je pregledala neka­tere statisticne podatke o uresnice­vanju nabavne politike oziroma o porabi sredstev za oblikovanje knji­žnicnih zbirk v desetih osrednjih obmocnih knjižnicah v Sloveniji. Statistika kaže, da se nabavna politi­ka osrednjih obmocnih knjižnic spreminja, saj kupujejo tudi veliko gradiva v tujih jezikih, strokovno literaturo, ki ni dostopna na sloven-skem trgu, vec podatkovnih zbirk, usmerjajo se v digitalizacijo, zagota­vljanje podatkovnih zbirk za svoja obmocja in omogocanje dostopa do elektronskih zbirk na daljavo. Dr. Anne Goulding z Univerze Loughborough (Velika Britanija) je predstavila upravljanje zbirk lepos­lovja splošnih knjižnic v Veliki Bri­taniji in nekatere dejavnosti, s kate­rimi tamkajšnje splošne knjižnice skušajo pritegniti ljudi k branju tega gradiva in tudi sicer razvijati bralno kulturo. Med njimi so aktivnosti za mlade in odrasle bralce, kot na pri­mer oblike sodelovanja s posamez­nimi skupinami lokalne skupnosti in strokovnjaki (npr. sodelovanje splošnih knjižnic z zdravniki pri akciji »Knjiga na recept«) ter razlic­ne aktivnosti za spodbujanje in raz­voj bralnih navad manj samozavest­nih bralcev (npr. akcija »Šest knjig«, v okviru katere ti bralci ne samo berejo, pac pa tudi pišejo dnevnik branja in s tem razvijajo razlicne pismenosti). Tudi v Veliki Britaniji ugotavljajo upadanje izposoje v knjižnicah, skokovito pa raste obisk knjižnic oziroma uporaba njihovih storitev in virov prek interneta, zato se knjižnice spremenjenim razme-ram hitro prilagajajo. Prvi dan strokovnega posvetovanja se je zakljucil z okroglo mizo z nas­lovom »Bralec knjigo – knjiga bralca: kdo poišce koga?«, na kateri so sodelovali predstavniki knjižnicarske dejavnosti (Peter Pavletic, mag. Jelka Gazvoda, Martina Rozman Salobir, Jolan­da Železnik), založnica (Tanja Tuma) in pisatelj Tone Partljic. Razprava je pokazala, da je dialog med razlicnimi cleni v verigi nasta­janja in uporabe knjige (od avtorja prek založnika do knjižnic in njiho­vih uporabnikov) možen in nujen v skupnem prizadevanju za razvoj bralne kulture. Razvoj bralne kulture res le naloga knjižnicarjev? Drugi dan strokovnega posvetova­nja slovenskih splošnih knjižnic je predstavil mednarodne izkušnje knjižnicarjev pri spodbujanju branja in razvoju pismenosti, obenem pa opozoril na razlicne dejavnike in vpletene, ki bi poleg knjižnic morali sodelovati pri razvoju bralne kultu-re. Severi Hirvi iz Mestne knjižnice Helsinki (Finska) je predstavil pro-jekt KuMuKI, ki so ga uresnicili v helsinški mestni knjižnici in so ga mladi uporabniki sprejeli z navdu­šenjem. KuMuKI je nov pristop h klasicnim oblikam pogovorov o knjigah za mladostnike v knjižni­cah, saj zajema uporabo slikovnega gradiva, filma, glasbe in umestitev v drugacno okolje, s cimer so v finski prestolnici naredili pogovore o knji­gah bolj privlacne in zanimive. Dr. Ivanka Stricevic z Oddelka za knjižnicarstvo na zadarski univerzi (Hrvaška) je predstavila obsežno raziskavo o bralnih interesih in navadah na Hrvaškem, ki so jo zaceli izvajati leta 2006 med knjižni-carji uporabniki in potencialnimi uporabniki knjižnic in založniki. Na osnovi rezultatov raziskave želijo izdelati smernice za dejavnosti, s katerimi bi lahko knjižnice bolj ucinkovito spodbujale bralno kultu­ro in stopnjo pismenosti ter bolje zadovoljevale potrebe uporabnikov. Omeniti velja, da tako obsežna razi­skava v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in da aktualnih podat­kov o bralnih navadah in interesih prebivalcev Slovenije nimamo. Dr. Andrej Blatnik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v svojem prispevku razmišljal o bran-ju nasploh, o razkoraku med tržno in bralno vrednostjo knjige ter o njenem družbenem ucinkovanju. Polemika o temah, koliko in katere vrste knjig naj bi uvršcali v javne knjižnice in s tem povezano porabo javnih sredstev, po njegovem mne­nju izvira iz tega, ker je v verigi med avtorjem in bralcem knjige veliko udeležencev, vsak izmed njih pa ima svoje interese in stališca. Blat­nik si želi vec kvalitetnih knjig razli-cnih žanrov, tudi vec slovenske žanrske književnosti, knjižnicarje pa je pozval, naj pri izboru knjižnicne­ga gradiva bolj poskušajo uveljaviti svoje strokovno mnenje oziroma znanje. Dr. Meta Grosman (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavila ucinke razlocevanja med množicno in ustoliceno kulturo na razvoj bralne zmožnosti in opozori-la na vprašljivost koncepta množic­nosti in etabliranosti umetnostnih besedil, še posebno v luci cedalje vecje vloge interneta in digitalnih nosilcev zapisa. Enostransko naro-canje zahtevnih besedil v knjižnicah ne bi omogocalo primernega razvo­ja bralcev s pomanjkljivo razvito bralno zmožnostjo in zanimanjem. S takim izborom bi pušcali brez možnosti bralnega razvoja prav bralce, ki najbolj potrebujejo pomoc razumevajocega knjižnicar­ja. O razvoju bralne kulture dr. Grosmanova še meni, da to breme ne more biti le na plecih knjižnicar­jev, ampak da bi vecjo vlogo mora­le imeti tudi šole, podrocje pa bi morali urediti s primerno nacional-no strategijo. Dr. Sonja Pecjak (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je bralne navade osvetlila s psihološke perspektive in poudarila razlike v dejavnikih razumevanja in uživanja pri branju, kot so kognitivne in afe­ktivne. Opozorila je tudi na pomen razlicnih bralnih strategij, visoko povezanost interesa in branja ter na kompetentnost pri branju, ki je povezana z bralno samopodobo. To je povezano tudi z izbiro knjig in s pomocjo pri izbiri knjig. Bolj ko knjižnicar (s)pozna bralca, lažje mu svetuje in predlaga primerno branje, in šele z znanjem o bralcih lahko le-te pricne tudi vzgajati. Dr. Gregor Tomc s Fakultete za družbene vede je spregovoril o feti­šizaciji knjige in opozoril na razko­rak med zastopanostjo knjige v kul­turni politiki v primerjavi z drugimi mediji, še zlasti filmom. Predavanje, ki je sklenilo dvodnevno posveto­vanje, je v razmislek postavilo tudi vprašanje o prihodnosti tiskanih knjig v elektronski dobi 21. stoletja. Po mnenju referenta jih bodo nadomestili digitalni bralniki in elektronske knjige. Sodelujoci v sklepni razpravi so menili, da so slovenski knjižnicarji v precepu med razlicnimi mnenji in pricakovanji založnikov ter pristoj­nih regulativnih teles o njihovi vlogi pri razvijanju bralne kulture, še posebno pri izboru gradiva za knji­žnicne zbirke. Opozorili so na to, da morajo v skladu s svojim poslan­stvom pri nacrtovanju porabe jav­nega denarja, namenjenega nakupu knjižnicnega gradiva, prisluhniti tudi željam svojih uporabnikov (davkoplacevalcev) in temu prilago­diti strukturo izbranega gradiva. To pa seveda ne pomeni zmanjšanja odgovornosti za strokovno odgo­vorno nacrtovanje gradnje knjižnic­nih zbirk in izbor knjižnicnega gra-diva. Breda Podbrežnik Vukmir Maticna knjižnica Kamnik in Petra Shirley POROCILA KNJIŽNI SEJEM V FRANKFURTU 2010 – »BOMO KNJIŽNICARJI ŠE IZPOSOJALI KNJIGE ALI LE KNJIŽNE POLICE?« Tudi letošnji knjižni sejem v Frankfurtu, ki je potekal od 6. do 10. oktobra 2010, je minil v znamenju mno­gih prireditev, predstavitev, srecanj, sejemskega vrveža in letos v znamenju Argentine ter seveda z njo pove­zanega tanga. Argentina je bila letos namrec dežela gostiteljica sejma in ce je bil nakljucni obiskovalec žel­jan kratkega pouka osnovnih korakov, je bil tega pou­ka lahko tudi deležen. Sejem je kot obicajno preobsežen, da bi ga bilo mož-no v vsem obsegu prej omenjenih dogajanj stlaciti v kratek zapis, predvsem pa je kot že vsa leta namenjen založnikom, zato se bomo omejili le na nekaj poudar­kov, za katere sklepamo, da bodo zanimivi naši knjiž­nicarski srenji. Tudi za nas se namrec najde marsikaj zanimivega in ce ne drugega, vsaj vidimo, kam se gib­ljejo nekateri trendi, ki imajo in še bodo imeli vpliv tudi na naše podrocje. Prireditve, srecanja in predstavitve so bile združene pod eno »blagovno znamko«, imenovano vroca tocka oz. »hot spot«. Da bi bila zadeva bolj pregledna in dostopna, so jih razdelili na sedem vsebinskih podro-cij, ki so se izvajala na sedmih razlicnih lokacijah v halah znotraj sejma: literatura in posebni interesi, zalo­žniški servisi – namenjeno predstavitvam,založniški servisi (forum) – namenjeno razgovorom, izobraževanje, infor­macijski menedžment, mobilnost, oprema (orodja). V okviru posamezne skupine so vsak dan sejma in skoraj ves dan med 9. in 17. uro potekala razna predavanja, razgovori in predstavitve. V petek, 8. 10. je bilo tako na programu kar 49 takih predstavitev in dogodkov. Vsak od posameznih dogodkov se je v casu sejma veckrat ponovil, tako da je lahko obiskovalec, ki je želel obiskati posamezno prireditev, pa se je ravno casovno pokrivala z neko drugo, le to lahko storil v drugem terminu. Ti dogodki so v vecini potekali v angleškem in nemškem jeziku. Naj za pokušino in kar v originalnem jeziku posamezne predstavitve naštejem le nekaj naslovov: Neobooks – Selfpublishing f Autoren mit Ambitio­nen; E-Books – Show me the money; iPad, E-Books, Media Tablet – Mobile Publishing fur Verlage; E-Book pricing; How to Create E-Books for Free; Medi­a Publishing mit XML – ein Zukunftmodell; Print versus Online: Was macht das Buch der Zukunft aus?; Next generation in Education; Electronic Textbook – an Abundant New Media Channel; The age of Touch: Is Your Content Relevant in the 21st Century Classro­om?; Levering Technology to Automate Online Licencing; Digital Transformation with MarkLogic Server; Technology Solutions for Mobile E-Reader Applications; Best Practices in Expanding Areas of Mobile Publishing; Book Publishing in the Cloud; The E-Book of Tomorrow – Driving New Development. Kot je videti iz tega nakljucno izbranega in navedene­ga nabora naslovov, so e-knjige in z njimi povezana dogajanja še vedno vroca tema z vec vidikov, tako licenciranja kot same »produkcije« ter koncno dostopa do tega gradiva. Zanimiv je tudi poudarek na uporabi tega gradiva v namene formalnega izobraževanja – uporaba e-ucbenikov. Prav s podrocja izobraževanja naj omenimo vec raz­stavljalcev napredne tehnologije pri pouku. V sodobni ucilnici namrec ni vec table v klasicnem smislu, pac pa projekcijsko platno, ki s pomocjo tehnologije deluje kot velik zaslon na dotik! Vedno pomembnejše podrocje zavzemajo bralniki, katerim se v zadnjem casu pridružujejo preko iPad-a vedno bolj znani tablicni racunalniki, ki omogocajo tudi uporabo multimedijskih vsebin. In ce smo pri bralnikih vsi poznali ali slišali za Kindle, potem nam je ogled pritlicja hale 4, obzorje poznavanja imen podje­tij, ki ponujajo to tehnologijo, »precej« razširil. Naj naštejemo le nekaj imen podjetij, katerih ponudba se je znašla v mojih rokah: Cybook Orizon-Booken, Poc­ket Book, Shenzhen Ocean Blue Technology (OBT), Hanvon, Trekstor, Acer, Hannspreee, Bebook Neo, AIPTEK, Sony, Entourage Edge, Samsung Galaxy tab in seveda iPad. Skoraj vsak od ponudnikov bralni­kov, le te ponuja v razlicnih »izdajah« – razlicnih moci ter v razlicnih formatih od 6" pa do 9,7". Poleg tega naj navedemo še zanimivo ponudbo Artgu­ide, ki omogoca, da si na svoj iPhone ali podobno tehnološko opremo naložite zbirko vodnikov po kul­turnih znamenitostih, ki jih imate namen obiskati, zaenkrat le pomembnejši kraji v tujini. Ponudba vred­na posnemanja tudi pri nas, morda z zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije! Tako je ponudba te tehnologije res pisana, cenovno pa seveda znana - nekje od 200 EUR navzgor. Vec poda­tkov o posameznem ponudniki in njegovih proizvodih boste zagotovo našli na njihovih spletnih straneh. Prav ta obsežna ponudba pa mi je bila v kombinaciji s prej navedenimi prireditvami predvsem na temo e-knjig navdih za razmišljanje, ki je zapisano v naslovu tega prispevka. Bralniki e-knjig so namrec v kombinaciji z naloženo vsebino ekvivalent sedanje knjižne police. In zato je na mestu vprašanje, ali bo/bi uvedba obširnejše upo­rabe te tehnologije v knjižnice prinesla novo dimenzi­jo v smislu »izposoje knjižnih polic«, seveda v kombi­naciji z naloženim gradivom. Ta dimenzija pa prinaša nova dojemanja za uporabnike ter popolnoma nove vidike za knjižnicarje. Pri nas vecinsko uveljavljen model sedanjega dostopa do elektronskega gradiva iz ponudbe knjižnic je namrec v online obliki. Poleg navedene ponudbe raznih tehnoloških novosti in spremljajocih prireditev je še vedno bistven del sej-ma namenjen predstavitvi tiskane produkcije založb iz vsega sveta. Med njimi so svoje mesto našli kot obicaj-no tudi letos v hali 5 slovenski založniki. Ce želi obiskovalec le na hitro obiskati zgolj sejem in ponudbe založnikov brez pretiranega podrobnejšega pregleda in ustavljanja ob stojnicah, je dan odlocno premalo. Pa tudi noge so konec dneva že precej utru­jene. Tudi pri vecdnevnem obisku se je potrebno pri­lagajati interesom, zaradi katerih se sejma udeležuje-mo. Zato se je že pred obiskom smiselno odlociti, cemu nameniti pozornost ter zavestno izpustiti neka­tera podrocja. Tako sem se odlocil tudi sam. Vem, da s tem pri svojem porocanju morda prikrajšam nekate-re skupine bralcev prispevka, pa tudi kakšen drug obi-skovalec bi se cudil, cesa vsega ni navedenega v tem zapisu. Toda to je žal nujna posledica te izbira. Slika 2: Earth (foto: Matjaž Eržen) In za konec! Seveda tudi letos ni manjkalo raznih zalo­žniških in tiskarskih presežkov. Ce vam ob koncu leta v knjižnicnem proracunu ostaja kakšnih 100.000 USD, si lahko omislite najvecjo tiskano knjigo – atlas z nas­lovov Earth založbe Millenium House. Vec podatkov na njihovi spletni strani: http:// www.millenniumhouse.com.au/# Knjiga je izšla le v 31 oštevilcenih izvodih, zato pohiti­te z odlocitvijo! Za boljšo predstavo pa še priložena fotografija s sejma! Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica KNJIŽNICNO INFORMACIJSKO ZNANJE V tej številki Knjižnicarskih novic lahko predstavim izjemno dobrodošel prispevek šolskemu knjižnicars­tvu, ki z zelo zgovornim naslovom – Posodobitve pouka v gimnazijski praksi – Knjižnicno informacijsko znanjeą – že na prvi pogled razveseljuje. Pravzaprav zborniku, ki se na 300 straneh razpiše o teoriji in praksi knjižnicarskih vsebin v šolski knjižnici, delam krivico, saj ne gre zgolj prispevek šolskemu knjižnicarstvu. Šolske knjižnice se, kot vemo, poleg vseh svojih posebnosti, od ostalih locijo po še bolj izraziti odgovornosti. Po mojem prepricanju so nam­rec prav knjižnicarji v osnovnih in srednjih šolah tisti, ki bodo poskrbeli za varen, premišljen in navdihujoc prvi korak med knjižnimi policami. In s tem pripravljajo teren vsem ostalim knjižnicam. Seveda pa pri tem ne gre le za romanticno navduševa­nje nad bogatimi pustolovšcinami Starih grških bajk, prva srecanja z ocalonosnim Harryjem Potterjem, razso­janje med upravicenci za naslednji izvod Gospodarja prstanov, bodrenje ob težkih poglavjih slovenskega rea­lizma in ponujanje vsakovrstne pomoci neutrudnim mladim iskalcem. Knjižnice so namrec dober odraz sprememb, ki se dogajajo na podrocju tiska, medijev, tehnologije, spleta idr. Knjižnice morajo iti v korak s casom s temi spremembami. In ena od zelo pomem­bnih, a hkrati nadležnih tovrstnih sprememb je naraš-cajoca kompleksnost informacijske pismenosti. Virov je na voljo vedno vec, vsebine na teh virih so vedno lažje in hitreje dostopne, pasti in polena, ki se nam zaganjajo v noge pa premo sorazmerno s tem pridobivajo na svoji moci. Tako je knjižnicar že dolgo 1 Posodobitve pouka v gimnazijski praksi: Knjižnicno informacijsko znanje (uredila mag. Majda Steinbuch, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010). nekaj povsem drugega kot zgolj podajalec knjig. Šol­ske knjižnice imajo v tem kontekstu naporno nalogo, da pricnejo, pokažejo in naucijo osnove informacijske pismenosti. Slednja je ena redkih sodobnih zagotovos-ti, katere znanj ni nikoli dovolj. In le od informacijske pismenosti je – ce za trenutek odmislimo težko men-torsko vlogo pedagogov – v koncni fazi odvisna kvali­teta izobraževanja. In tako tudi kvaliteta znanja, ki bo v prihodnosti pomenilo neko paradigmo življenja, katere posledice bomo vonjali prav vsi. In vse to je le drobec razlogov, zakaj menim, da so šolske knjižnice življenjskega pomena. Knjiga je razdeljena na dva glavna dela, ki se medse­bojno podpirata. Prvi del je posvecen teoriji in drugi praksi. Urednica, mag. Majda Steinbuch, v uvodnem prispevku spregovori natanko o zgoraj omenjeni pomembnosti šolskih knjižnic. Seveda ne gre mimo težav slednjih v zvezi z donedavno nepopolno vklju-cenostjo šolskih knjižnic v proces vzgoje in izobraže­vanja v slovenskih šolah. Prenove ucnih procesov so temu napravile konec. Tako se predstavi sodobna vlo­ga šolskih knjižnic, ki se razteza od vloge ucnega pros-tora, nosilke bibliopedagoških dejavnosti … in seveda tudi kot posrednice knjižnicno informacijskega znanja kot pogoja za uspešno potešeno uka žejo in vseživ­ljenjskega ucenja. Teksti so v svojem neposrednem nagovoru zelo zanimivi. Tako je tudi s prispevkom, ki osmišlja pedagoško-psihološke prvine poucevanja knjižnicno informacijskega znanja. Gre za poseb­nosti, ki se na kontekst knjižnicno informacijskih znanj obracajo zaradi svoje narave, ki bi morale biti jasne obema poloma: uciteljem in knjižnicarjem. V tem prvem delu ne moremo niti mimo dobrodošlega prispevka dr. Silve Novljan, ki razmišlja o sodobnem nacinu življenja med informacijskimi viri. Predstavi dramatis personae, osnovne pojme pricujocega zbornika. In to je eden izmed elementov, ki to delo med bralce pošiljajo kot izvrstni osnovni prirocnik z vsemi temelj­nimi pojmi, s katerimi se ukvarjajo knjižnicno infor­macijska znanja. Vlasta Zabukovec pa se v svojem pris­pevku ukvarja s štirimi vsebinami/metodami pedagoš­ko-psihološke stroke in z njimi osvetli vlogo bibliote­karja v tem procesu. Gre za ucenje ucenja, sodelo­valno ucenje, timsko poucevanje in e-ucenje in v celoti nekako sporoca, kako velika je prednost pouce­vanja knjižnicno informacijskega znanja natanko zara­di fleksibilnosti snovi ter njene uporabnosti pri prakti-cno vseh medpredmetnih povezovanjih. Posebej zanimivo, interesa vredno in s korakom v informacij­sko sedanjost je tisti del, ki se nanaša na e-ucenje: tu je bilo storjeno ogromno in niti pojmovna nedolocenost tega, kaj naj bi e-ucenje bilo, ne skazi napredka na tem podrocju. Predvsem zanimiva se mi zdi preglednica, v kateri sta si nasproti postavljena klasicno in e-ucenje. Zaradi tega, ker gre za neprecenljiv prispevek k deta­buiziranju e-ucenja in pokazu, da vsa stvar ni le v tehnologiji, temvec predvsem v celotni prenovi kon­teksta. Zopet poudarjam tudi podprtost vsakega pris­pevka v zborniku z viri za nadaljnje raziskave. Drugi del je, kot receno, poln zanimivih opisov prak­ticnih izpeljav vsebin knjižnicnega informacijske­ga znanja. V njih najdemo medpredmetne povezave z najrazlicnejšimi podrocji, skozi katere se v resnici informacijsko pismenost predstavi v pravilni konkret­nosti. Vloga knjižnicarja je pri vsem tem, po pregledu teh prakticnih primerov, popolnoma nedvoumna. Pra­ksa razkrije odgovornosti tudi na nivoju dobrega sode­lovalnega odnosa do uciteljev, jasno pa tudi do dija­kov. Izvedbam programov knjižnicno informacijskega znanja je formalno namenjenih petnajst ur, h katerim se pridaja tudi delo v knjižnici. Vseeno to ni veliko. Tudi zato je branje primerov iz prakse zanimivo. Kaj predstaviti, na kakšen nacin, s katero metodo in s katerimi viri. Na nivoju celote smo s tem zbornikom po mojem mnenju dobili izvrstno monografijo, ki bo služila svo­jemu namenu: informirati bibliotekarje, ki delajo v šolskih knjižnicah in ucitelje, ki bodo skozi medpred­metno povezovanje s temi bibliotekarji sodelovali. In ne le informirati, temvec predvsem omogocati lažje in ucinkovitejše procese informacijskega opismenjevanja. To se zdi glavni namen knjige, ki pa gre v nadaljevanju tudi do vseh ostalih. Veselo torej po njej zgrabite vsi, ki se kakor koli ukvarjate z informacijskim opismenje­vanjem. Prirocnik bo koristil prav vsem. In kot dosta­vek: Ce je temeljna predstavitev uspela (kar je!), vidim v vsem tem tudi možnost nadgradnje. Predvsem mož­nost dodatnih, prihodnjih primerov dobrih prakticnih izkušenj, ki bi bili v knjižni ali e-obliki iztrgani dostop­nosti zgolj obicajno majhnemu krogu ljudi, bi bili za vecino knjižnicarjev, ki na tem delajo, verjetno zelo uporabni. Medtem pa priporocam v branje in razmis­lek Knjižnicno informacijsko znanje. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica ZDRAVSTVENI KOTICEK – DELO NA PROJEKTU PREDSTAVLJAMO »SPLOŠNE KNJIŽNICE ZA ZDRAVJE OBCANOV« V prispevku predstavljamo projekt »Splošne knjižnice za zdravje obca­nov«, ki je v fazi razvoja in se vanj postopoma vkljucujejo javne knjiž-nice. Te knjižnice predstavljajo tisti dragoceni clen v informacijski druž-bi, ki lahko posamezniku nudi vpo­gled v zakladnico znanja. Na pod-rocju zdravstvenih informacij mora biti informator v javnih knjižnicah še prav posebej usposobljen, saj so vprašanja s podrocja krepitve zdra­vja in preprecevanja bolezni pomembna za posameznika in dru­žbo kot celoto. Na zacetku opisujemo pomembno vlogo zdravstvene pismenosti pri skrbi za lastno zdravje in sprejema­nju odlocitev povezanih z zdrav­jem. Nadaljujemo pa z opisom našega dosedanjega dela na projek­tu in navajamo nacrtovane aktivno­sti. Projekt smo zastavili v letu 2007 kot pilotno študijo jo, ki jo je izved-la Nada Tržan-Herman. Študija je bila narejena na osnovi vprašalnika, ki je sledil trem zdravstvenim pre­davanjem za obcane, katerih inicia-tor je bil Rdeci križ v Celju. Delo je bilo predstavljeno na EAHIL dela­vnici v Dublinu (Tržan-Herman, 2009). Krovno vlogo pri usposab­ljanju informatorjev v javnih knjiž­nicah bo prevzela Centralna medi­cinska knjižnica (CMK), aktivno pa je že pristopila k delu na projektu Knjižnica Otona Župancica v Ljub­ljani. Projekt je podprl oddelek za kakovost na Ministrstvu za zdravje. Zdravstvena pismenost Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravstveno pismenost kot kognitivne in socialne vešcine ter zmožnosti posameznika, da razume in uporabi ustrezne infor­macije za vzdrževanje in promocijo dobrega zdravja. Zaradi vse vecje ponudbe zdravstvenih informacij na svetovnem spletu postaja danes vse pomembnejša e-zdravstvena pismenost. Ta pomeni sposobnost iskanja, razumevanja in ocene zdravstvenih informacij v elektron-ski obliki, z namenom, da se novo pridobljeno znanje uporabi za opre­deljevanje in reševanje zdravstvenih problemov (WHO, 2009). Informacije na internetu so vse širše dostopne. Najpogosteje se vprašanja spletnih obiskovalcev nanašajo na specificne bolezni ali medicinske probleme, doloceno zdravljene ali postopke, telesne vaje in dobro kondicijo, zdravnike in zdravstvene delavce, zdravila, zdravstvene ustanove, alternativno zdravljenje itn. Zdravstveni sistemi v Ameriki in Evropi so pred velikimi spremem­bami, ki se kažejo kot premik od tradicionalnega paternalisticnega modela »zdravnik ve najbolje« k novemu na bolnika usmerjenemu modelu, kjer posamezniki vse pogosteje izvajajo samooskrbo, skrbijo za kronicna stanja in sodelu­jejo pri odlocitvah svojega zdravs­tvenega osebja z lastnimi zdravstve­nimi informacijami. Prava informa­cija in dostop do nje je bistvo prej omenjenega premika, ki ga nekateri imenujejo tudi revolucija v zdravs­tvu (Smith in Dumant, 2009). Nizka zdravstvena pismenost lahko vpliva na razlicne vidike zdravja. Porocilo za Health Foundation iz Londona za leto 2006 je odkrilo, da je pri bolnikih z nizko zdravstveno pismenostjo vecje tveganje za hos-pitalizacijo, nepravilno jemanje zdravil in neustrezne zdravstvene odlocitve, kar lahko povzroci bis-tveno višje stroške zdravstvene oskrbe (Picker Institute, 2006). Informatizacija zdravstvenih stori­tev nudi nove možnosti za dejavno vlogo državljanov pri skrbi za zdra­vje. Ta proces je zavzel pomembno mesto tudi v Sloveniji s projektom eZdravje (spletna stran http:// www.mz.gov.si/si/ezdravje/), katerega nosilec je Ministrstvo za zdravje in se sofinancira iz evrop­skih sredstev. Aktivnosti, ki so se pricele leta 2008 in se bodo zaklju-cile leta 2015, vkljucujejo izvajanje konceptov e-Europe in e-Health, ki ju je sprejela Evropska unija in pre­dvideva izboljšanje kakovosti življe­nja posameznikov Evropske unije na podrocju zdravja s širšo uporabo komunikacijskih in informacijskih sredstev. Eden od pomembnih cil­jev tega projekta je tudi dvig kako­vosti zdravstvenih procesov z izob­raževanjem in usposabljanjem razli-cnih ciljnih skupin na podrocju e-storitev v zdravstvu ter z razvojem in izvajanjem programov za vecanje dejavne vloge in odgovornosti državljanov na podrocju zdravja. Pomembno vlogo pri pospeševanju zdravstvene pismenosti v svetu prevzemajo tudi knjižnice, tako zaradi prostega dostopa do infor­macij na spletu kot zaradi poznava­nja informacijskih vešcin ter pove­zanosti s svojim okoljem. Vodilno vlogo pri organizirani ponudbi zdravstvenih informacij za potrošnike imajo medicinske knjiž-nice, med katerimi je s svojimi deja-vnostmi najpomembnejša ameriška Nacionalna knjižnica za medicino (U.S. National Library of Medicine, spletna stran http://www.nlm.nih.gov/). V tem procesu aktivno sodelujejo tudi združenja medicinskih knjižnic, med katerimi sta najbolj dejavni ameriško Medical Library Associati­on s svojo sekcijo Consumer and Patient Health Information Section (CAPHIS, spletna stran http:// caphis.mlanet.org/) in evropsko EAHIL s sekcijo Public Health Information Group (PHIG, spletna stran http://www.eahil.net/ PHISIG-page.html). Naloga teh sekcij je, da se visoko strokovne medicinske informacije razširijo na nivo obcanov v razumljivi obliki, tako da spodbujajo izobraževanje knjižnicarjev za ponudbo zdravs­tvenih informacij, sodelovanje med knjižnicarji za boljše zadovoljevanje potreb potrošnikov in spodbujajo vodilno vlogo knjižnic na podrocju zdravstvenih informacij za potroš­nike. V slovenskem prostoru je Centralna medinska knjižnica Medi­cinske fakultete (spletna stran http://www.mf.uni-lj.si/cmk/) zacela organizirati zbirke virov za potrošnike in bo pripravila izobra­ževanja za knjižnicarje za uporabo zdravstvenih virov na internetu. Vloga knjižnic pri pospeševanju zdravstvene pismenosti Knjižnice lahko na razlicne nacine tvorno sodelujejo pri ponudbi informacij s podrocja zdravja za širšo javnost, vkljucno z bolniki in njihovimi bližnjimi. Sekcija CAP­HIS je pripravila izjavo, ki opredel­juje potencialno vlogo knjižnicarjev pri zagotavljanju informacij za zdra­vje potrošnikov in pri izobraževan­ju bolnikov (CAPHIS, 2010). Ta je povezana s poslanstvom in politiko delovne organizacije. CAPHIS pou­darja, da naj aktivnosti usmerja naravnanost, ki krepi ustvarjanje zdrave družbe in pomaga posamez­nikom pri sprejemanju odlocitev o zdravju, ki temelje na podlagi preje-ma ustreznih informacij. V nadalje­vanju iz izjave CAPHIS povzema-mo opis razlicnih potencialnih vlog za knjižnicarje na podrocju zdravja potrošnikov in možnosti za sodelo­vanje na vec ravneh. 1. Upravljanje knjižnicnih zbirk: izbor in nakup kakovostnih informacijskih virov za potroš­nike; vzdrževanje in razvoj zbirk za posamezna interesna podroc­ja 2. Izmenjava znanja in virov: mre­žno povezovanje s posamezniki, organizacijami in agencijami, za ucinkovito izmenjavo informa­cij; posvetovanje o izbiri in ponudbi gradiva za zdravstveno vzgojo bolnikov v zdravstvenih organizacijah; sodelovanje z last-no organizacijo in lokalno skup­nostjo pri organizaciji izobraže­vanj; podpora delovanju skupin za samopomoc 3. Zagovorništvo: spodbujanje prostega dostopa do zdravstve­nih informacij na lokalni in mednarodni ravni; spodbujanje zbiranja informacij z razlicnih vidikov ter o razlicnih postop­kih, medicinskih in nemedicin­ skih, za bolj ozavešceno izbiro pri zdravstvenih odlocitvah; zaš-cita posameznikovih pravic do zaupnosti in neomejenega dos-topa do medicinskih in zdravs­tvenih informacij; zašcita pravic potrošnikov do dostopa do informacij, neodvisno od njiho­ve izobrazbe 4. Dostop in posredovanje infor­macij: zagotavljanje in zbiranje zdravstvenih informacij za pot-rošnike in bolnike, ki so dostop­ne preko interneta in nacional­nih omrežij; posredovanje infor­macij hospitaliziranim bolni­kom; sprotno obvešcanje zdrav­stvenih delavcev o novih virih za zdravstveno vzgojo bolnikov; ustanavljanje centrov s ponudbo informacij za potrošnike; zago­tavljanje medknjižnicne izposo­je; filtriranje informacij za potro­šnike na podlagi njihove kako­vosti 5. Izobraževanje: ozavešcanje zdravstvenega osebja glede zdravstveno-informacijskih pot-reb potrošnikov; priprava izob­raževalnih programov zdravs­tvenega informacijskega opisme­njevanja za splošne in druge knjižnice; ponudba izobraževal­nih programov za potrošnike o iskanju in vrednotenju zdravs­tvenih informacij 6. Raziskovanje: spodbujanje in sodelovanje pri raziskavah z vseh vidikov zdravstvenih infor­macij za potrošnike ; uvajanje informacijskih raziskav kot del aktivnosti zdravstvenega opis­menjevanja potrošnikov Slovenske knjižnice imajo številne možnosti, da sledijo zgledom v tuji­ni in se aktivno vkljucujejo v aktiv­nosti za pospeševanje zdravstvene pismenosti. Tovrstne dejavnosti so se v Sloveniji šele pricele razvijati, zato je smiselno ugotoviti, kateri pristopi in aktivnosti so za naše potrošnike in okolje najbolj primer-ni in ucinkoviti. Te naloge smo si zadali v okviru projekta »Javne knji­žnice za zdravje obcanov«, ki ga bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili. »Splošne knjižnice za zdravje obcanov« V Sloveniji se je projekt »Javne knjižnice za zdravje obcanov« pricel leta 2007 v okviru Rdecega križa v Celju. Takrat smo zaceli s predava­nji strokovnjaka (farmacevta­informatika) na temo »Pogovori o zdravilih«. Po predavanjih je bilo možno postaviti razna vprašanja s podrocja zdravja, bolezni in pacien­tovih pravic. Vprašanja so bila obi­cajno preprosta in veliko se jih je npr. nanašalo na prekomerno težo oz. hujšanje. Na osnovi teh vpra­šanj je bila izdelana pilotna študija, ki je zajela okoli 80 ljudi in na ta nacin smo dobili prvo oceno, kak­šna vprašanja ljudje najpogosteje postavljajo. Osrednja knjižnica v Celju je bila v casu izvajanja študije v fazi preno­ve, a je projekt podprla z dodatnimi predlogi, ki so izhajali iz njihovih planov in možnosti, ki jih nudijo novi prostori. Rezultate pilotne študije je mag. Nada Tržan-Herman predstavila na EAHIL delavnici v Dublinu, leta 2009 v prispevku z naslovom »Working On Public Health Infor­mation in Public Libraries« (Tržan-Herman, 2009) .Naš prispevek je bil odlicno sprejet v okviru sekcije PHIG, ki deluje na intenziviranju zdravstvenih informacij za laicno javnost. Vzpodbudno pripombo je dal znani prof. David Bawden o pomembnosti vkljucevanja zdravs­tvenega strokovnjaka v proces daja­nja zdravstvenih informacij, saj opažajo knjižnicarji, ki že dlje casa delajo na podobnih projektih, da morata tesneje sodelovati obe stro­ki – zdravstvena in medicinsko­informacijska oz. knjižnicarska (Tržan-Herman in Rožic, 2010). V letu 2010 so se nadaljevale aktiv­nosti in pobude s ciljem, da se lju­dem zagotovi prijazen dostop do kakovostnih zdravstvenih informa­cij. V ta proces se je že leta 2009 vkljucila CMK in sodelovala pri zasnovi idejnega projekta, ki je bil predstavljen v glasilu evropskega združenja EAHIL Journal (Tržan-Herman in Rožic, 2010). Aprila 2010 je CMK organizirala uvodni sestanek, ki sta se ga udeležili vodja Knjižnice Oton Župancic Vilenka Bizjak-Jakac in, pomocnica direk­torja Osrednje knjižnice Celje Mar­tina Rozman-Salobir (slika 1). Na sestanku je bil predstavljen in sprejet koncept projekta usta­novitve zdravstvenega koticka v splošnih knji­žnicah, ki uporabniku na enem mestu nudi široko paleto koristnih zdravstvenih informa­cij. Poleg organiziranja »zdravstvenih kotic­kov« je v nacrtu izob­raževanje s podrocja iskanja in uporabe zdravstvenih informa­cij, ki ga bo nudila CMK. Zdravstveni koticek: mozaik v projektu »Splošne knjižnice za zdravje obcanov« V Sloveniji deluje 239 splošnih knji­žnic, ki izvajajo knjižnicno dejav­nost za prebivalstvo v svojem okol­ju in sodelujejo pri razvoju kulture vseživljenjskega ucenja in izobraže­vanja ter svojo skrb namenjajo pos­peševanju razvoja posameznika in lokalne skupnosti. Njihovo sodelovanje v pospeševan­ju zdravstvene pismenosti je logic­na razširitev njihove izobraževalne vloge. V letu 2010 je v nacrtu price­tek izvedbe pilotskega projekta »Zdravstveni koticek«, k sodelovan­ju so povabljene 4 vzorcne splošne knjižnice iz razlicnih regij, in sicer :iz Ljubljane, Celja, Maribora in Novega mesta. V teh knjižnicah je predvidena organizacija zdravs­tvenega koticka, katerega namen je nuditi podporo uporabnikom splo­šnih knjižnic pri iskanju kakovost­nih zdravstvenih informacij. Cilji projekta »Zdravstveni koti-cek«: 1. Ustanovitev zdravstvenega kotic­ka v izbranih splošnih knjižnicah: koticek se organizira na mirnem mestu, ki omogoca dovolj zaup­nosti, in se opremi z mizo, stoli, osebnim racunalnikom in tiskalni­kom. Knjižnicarji, usposobljeni za iskanje zdravstvenih informacij, nudijo uporabnikom pomoc pri iskanju ob vnaprej dolocenih urah. Na namizju racunalniškega zaslona so zbrani kakovostni zdravstveni viri za potrošnike, ki jih uporabniki lahko uporabljajo tudi samostojno. Nekaj ur teden­sko v koticku sodelujejo tudi pro-stovoljci (zdravniki, farmacevti, dipl. medicinske sestre), ki odgo­varjajo na vprašanja in nudijo pomoc pri posredovanju zahtev­nejših strokovnih informacij. Ti strokovnjaki s podrocja zdravstva pa morajo pridobiti dodatno zna­nje s podrocja medicinske infor­matike, saj je tovrstno dajanje informacij prav tako del javno dostopnih informacij. CMK bo usposabljala tudi zdravstvene strokovnjake za iskanje kakovost­nih informacij po najpomembnej­ših medicinskih virih. 2. Izdelava vprašalnika, ki bo omo­gocil spremljanje potreb po zdravstvenih informacijah v splo­šnih knjižnicah, in prilagajanje ponudbe po meri uporabnikov. 3. Postavitev uporabniku prijazne zbirke tiskanih zdravstvenih virov v splošnih knjižnicah: knjižnica na podlagi UDK oziroma druge svoje klasifikacije izbere zdravs­tvene vire in jih postavi v bližini koticka ter opremi zbirko z ustre­znimi napisi z zdravstveno termi­nologijo. Katalog zdravstvene tiskane zbirke se zaradi boljšega pregleda in lažjega iskanja objavi na spletišcu splošne knjižnice. V sodelovanju z organizacijami bol­nikov, ki objavljajo revije in navo­dila za lajšanje kronicnih bolezni, se pripravi izbor tiskov za posta­vitev v koticku. 4. Izobraževanje splošnih knjižni-carjev za iskanje javno dostopnih zdravstvenih informacij na inter-netu: CMK organizira izobraže­vanje, kjer slušatelji naprej prido­bijo splošna znanja o znacilnostih in kakovosti zdravstvenih infor­macij in pravicah pacientov kot jih opredeljuje zakonodaja. Sledi prakticna delavnica za ucinkovito uporabo informacijskih virov na internetu, kjer je poudarek na izboru kakovostnih domacih in tujih virov in vešcinah za iskanje zdravstvenih informacij. Izobra­ževanje bosta opravila vsaj dva knjižnicarja iz sodelujocih sploš­nih knjižnic. 5. Izgradnja spletne zbirke sloven-skih in tujih zdravstvenih infor­macijskih virov za potrebe potro­šnikov: CMK pripravi izbor kakovostnih domacih in tujih internetnih virov za zdravje pot-rošnikov in jih objavi na spletu. Ta zbirka je dostopna v zdravs­tvenih kotickih kot izhodišcna tocka za iskanje zdravstvenih informacij. 6. Uresnicevanje pravic državljanov, da dostopajo do informacij s pod-rocja zdravstva, neodvisno od njihove izobrazbe; to nacelo je zajeto tudi v okviru pravice do obvešcenosti in sodelovanja ter v okviru samostojnega odlocanja o zdravljenju, ki ga navaja Zakon o pacientovih pravicah. (Uradni list, 2004) Predstavitev projekta javnosti: Razlicne javnost želimo seznaniti s projektom in pridobiti njihovo podporo ter ideje za nadaljnje delo. Nacrtujemo naslednje promocijske aktivnosti: javna otvoritev zdravs­tvenih kotickov s promocijskim materialom, predstavitev projekta na kongresih splošnih knjižnic, posvetovanju ZBDS (Zveza biblio­tekarskih društev Slovenije), kon­gresih EAHIL in nekaterih medi­cinskih kongresih. Med konferenco evropskega združenja EAHIL v Lizboni juni­ja 2010 je potekal sestanek delovne skupine Public Health Information Group (PHIG), kjer je Anamarija Rožic predstavila delo na projektu »Zdravstveni koticek« ter nacrte za sodelovanje med Centralno medi­cinsko knjižnico in splošnimi knjiž­nicami v Sloveniji. Vodje skupine so bile navdušene nad nacrti za sodelovanje med razlicnimi knjižni­cami in so se odlocite, da to novico tudi javno objavijo na svoji spletni stani skupaj s fotografijo sestanka v CMK (http://www.eahil.net/ PHIG-Whats-On.html), ki je vklju-cena tudi v zapisnik sestanka (http://www.eahil.net/PHIG­meetings.html). V delovni skupini je potekala izmenjava izkušenj z drugimi evropskimi knjižnicami, ki se na razlicne nacine vkljucujejo v splošno prizadevanje razvitega sve­ta, da se dvigne raven zdravstvene pismenosti med obcani. Knjižnica Otona Župancica je naredila prve korake pri udejan­janju »zdravstvenega koticka« Knjižnica Otona Župancica pripra­vlja ureditev primernega namenske­ga prostora, ki bo omogocal diskre­tnost za pogovore s specialisti, ki bi bili pripravljeni prostovoljno priha­jati v knjižnico ob dolocenih termi­nih. V planu je preureditev regalov in gradiva z medicinsko vsebino v širšem pomenu besede, ki se naha­jajo v bližini namenskega prostora. Zaposleni v knjižnici podpirajo vzpostavitev zdravstvenega koticka. Tudi sami opažajo, da je veliko uporabnikov, ki si izposojajo razlic­ne vrste gradiva, ki zadevajo zdrav­je, zdrav nacin življenja, alternativ-no medicino, pa tudi gradivo o raz­licnih boleznih in oblikah zdravljen­ja. Veliko uporabnikov pri iskanju informacij potrebuje pomoc infor­matorjev, zato so se posamezni informatorji pripravljeni dodatno izobraževati na podrocju poizvedb in uporabe specializiranih informa­cijskih virov. Prva faza projekta vkljucuje tudi pripravo informativnih zloženk, ki bodo napovedovale zdravstvene koticke, njihovo vsebino in izpos­tavile možnost, da obiskovalcem pri iskanju zdravstvenih informacij pomagajo specialno usposobljeni informatorji. Zakljucek Izsledki kažejo, da ima lahko prava informacija, dana pravi osebi ob pravem casu, pomemben vpliv na dobro pocutje in tudi na zdravstve-no stanje. Kakovostne informacije, namenjene bolnikom, lahko izbolj­šajo njihovo znanje in odziv ter jim pomagajo k vecjemu vkljucevanju v zdravstvene odlocitve in na splošno izboljšajo celokupne izkušnje z zdravstveno oskrbo (Picker Institu­te, 2006). Tudi knjižnice lahko pomembno teden po nekaj ur (okoli 2 uri) prispevajo k ponudbi kakovostnih prisoten v knjižnici in nudil stro­zdravstvenih informacij za bolnike, kovne informacije. Tudi ta stro­njihove svojce in drugo laicno jav-kovnjak se bo usposobil v CMK nost. Predlagani projekt »Splošne za uporabo kakovostnih medi­knjižnice za zdravje obcanov« je en cinskih virov in se bo v tej smeri korak na poti do omenjenega cilja. stalno izpopolnjeval. Ti strokov-Hkrati pa je to priložnost za sploš-njaki so predvideni kot volon­ne knjižnice, da z novo dejavnostjo terji. pritegnejo vec uporabnikov in Pricakujemo, da bo uresnicevanje povecajo izposojo gradiva z zdravs-ciljev projekta ugodno vplivalo na tveno tematiko. vecanje zdravstvene pismenosti obcanov, pri katerih bo tudi spod-V projektu predlagamo ponudbo bujalo skrb za lastno zdravje in treh ravni zdravstvenih informacij vecalo sodelovanje pri zdravstvenih za obiskovalce javnih knjižnic: odlocitvah. 1. Zdravstveni koticek – poseben prostor, kjer bodo zbrane kako­vostne informacije z zdravstve-Anamarija Rožic nega podrocja in jih bodo lahko Centralna medicinska knjižnica, obiskovalci pregledovali sami ali Medicinska fakulteta v Ljubljani, pa bo zaprosili za pomoc uspo-anamarija.rozic@mf.uni-lj.si sobljene knjižnicarje. in 2. Pomoc knjižnicarja, ki se bo Nada Tržan-Herman predhodno usposobil za iskanje trzan.herman@gmail.com poljudnih zdravstvenih informa-in cij v CMK ter znanje sproti utr-Vilenka Jakac-Bizjak jeval in nadgrajeval. Knjižnica Otona Zupancica 3. Pomoc strokovnjaka s podrocja vilenka.jakac-bizjak@lj.sik.si zdravstva (zdravnik, farmacevt, medicinska sestra), ki bo vsak Literatura: – CAPHIS Consumer and Patient Care Information Section (2010). The librarian's role in the provision of consumer health information and patient education. Pridobljeno 4.9.2010 s spletne strani http://caphis.mlanet.org/chis/librarian.html – Picker Institute (2006). Assessing the quality of information to support people in making decisions about their health and healthcare. Oxford: Picker Institute. – Smith, S & Dumant M (2009). The state of consumer health information: an overview. Health Information and Libraries Journal, 26, 260-278. – Tržan-Herman, N. Working on public health information in public libraries. EAHIL Workshop Dublin-Ireland, 2009. Pridobljeno 4.9.2010 s spletne strani http:// www.eahil.net/conferences/dublin_2009/www.eahil2009.ie/parallel-paper­sessions.html – Tržan-Herman, N & Rožic, A (2010). A. Public libraries for public health: the continua­tion of an innovative project in Slovenia, EAHIL Journal, 2010, 6 (1), 8-10. – World Health Organization. Health literacy and health promotion. 7th Global Confe­rence on Health Promotion, Nairobi-Kenya, 2009. Pridobljeno 4.9.2010 s spletne strani http://www.who.int/healthpromotion/conferences/7gchp/track2/en/index.html – Zakon o pacientovih pravicah (2004). Uradni list RS (15), 1045-1061 DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE – FESTIVAL, KJER JE SOŽITJE VSEH GENERACIJ NA PRVEM MESTU Od 29. septembra do 1. oktobra 2010 je Cankarjev dom odprl svoja vrata Festivalu za tretje življenjsko obdobje, katerega del je bila Digitalna knjižnica Slove­nije (NUK). Gre za eno najvecjih prireditev za starejše v Evropi, ki jo letno obišce vec kot 12.000 obiskoval­cev. Poudarek festivala, letos že desetega po vrsti, je bil na strpnem in socialnem sožitju vseh generacij. Prireditev vsako leto obišcejo tudi pomembni predsta­vniki naše države. Letos smo med obiskovalci opazili predsednika Slovenije dr. Danilo Tka, predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobica, ministrico za kulturo Majdo Širca in ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušic. Portal Digitalne knjižnice Slovenije se je predstavljal na dveh prizorišcih: v Mreži modrih povezav in medij­skemu koticku, kjer si je prizorišce podrobneje ogledal minister Gregor Golobic, ter v Parku kulture. Gospod minister Golobic nas je povprašal, kako kaj naš portal napreduje. Pozitivno je bil tudi presenecen, ko smo mu dejali, da bomo organizirali brezplacni tecaj za starejše, ki bo posebej prilagojen tej starostni skupini (na tecaj je prijavljenih kar 24 ljudi). Obljubil nam je, da na Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost mislijo tudi na nas. Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni. Vecina ljudi je bila nad ponudbo naše digitalne knjižnice navduše­na in so si portal dLib.si tudi z zanimanjem ogledali, nekaj ljudi pa je šlo le mimo in ko smo se pozanimali, kaj je glavni razlog, so najveckrat odgovorili »Nimam racunalnika« ali pa »Ne uporabljam interneta«. V spo­minu mi bo ostalo nekaj ljudi, ki so bili nad portalom celo tako navdušeni, da so se nam osebno zahvalili, ker smo jim polepšali dan. Verjemite mi dragi obisko­valci, tudi vi ste nam polepšali prav vsak dan, ki smo ga lahko delili z vami. Lucija Peršin Narodna in univerzitetna knjižnica EPRINT, PREPRINT, POSTPRINT, REPRINT V razpravah o odprtem dostopu se pogosto pojavljajo izrazi preprint, postprint in eprint, za katere celo projekt Sherpaą ugotavlja, da jih uporabljamo v razlicnih kontekstih z zelo razlicnimi pomeni. V prispevku jih bomo skušali dovolj razlikovalno razložiti in umestiti v slovensko terminologijo. Ker sodi pomensko v isto skupino, smo dodali še termin reprint. eprint je elektronska verzija strokovnega, predvsem pa znanstvenega dokumenta, navadno clanka (vendar lahko tudi disertacije, konferencnega prispevka, pogla­vja v monografski publikaciji ali cele monografske publikacije), ki je dostopna na spletu bodisi v instituci­onalnem ali osrednjem digitalnem repozitoriju postprint je že recenziran znanstveni clanek v svoji dokoncni obliki, navadno je to Wordova datoteka ali pdf, vendar oblikovan še tako, kot ga je pripravil avtor in se zato lahko glede tega razlikuje od uredniške ver­zije, npr. glede uvrstitve tabel in grafikonov (v besedi­lu ali na koncu besedila), dostopen v digitalnem repo­zitoriju, navadno po postopku samoarhiviranja; pri­merjaj preprint in uredniška verzija preprint je avtorjeva varianta znanstvenega clanka, navadno že sprejetega za objavo v casopisu, toda še pred recenzentskim postopkom, ki je že dostopen v digitalnem repozitoriju, navadno po postopku samoar­hiviranja; primerjaj postprint in uredniška verzija reprint je separatni odtis clanka, torej konvencionalni dokument, ki ga je mogoce narociti in kupiti pri založ­niku, in je pomenil pomemben vir znanstvenega komuniciranja vzporedno s casopisom, v katerem je clanek izšel; v založništvi in tiskarstvu je reprint tudi ponatis, tj. ponovni natis razprodane ali kako drugace nedostop­ne publikacije z mogocimi manjšimi popravki, spre­membami uredniška verzija je dokoncna oblika elektronskega clanka, pripravljenega in oblikovanega za objavo, navadno v formatu pdf ali html, kakršen je dostopen uporabnikom v odprtodostopnem ali placljivem caso­pisu; primerjaj preprint in postprint S slovenskimi poimenovanji imamo še težave. Izvirni greh je že v angleškem izvirniku, ki operira z besedot­vornim korenom print, pri cemer pa se predponi pre- in post- ne nanašata na tiskanje (print), kot je bilo v casu tradicionalnega tiska, pac pa na recenzentski pos­topek (preprint je torej pre-peer-reviewed, postprint pa post-peer-reviewed). Lepa slovenska ustreznica za preprint je že nekaj casa termin predobjava (in sopomen­ka predpublikacija), ki ga Bibliotekarski terminološki slovar razlaga kot »dokument, navadno strokovni, znanstve­ni clanek, objavljen in distribuiran še pred redno objavo v caso­pisu«. Do tod vse lepo in prav, težava se je zacela s pojavom izraza »postprint«, ki mu navedena razlaga tudi prav lepo ustreza, saj sta tako preprint kot tudi postprint verziji dokumenta še pred objavo. Sistemsko gledano bi lahko bil zato izraz predobjava nadrejen preprintu in postprintu. Tu se torej zaplete, ker še nimamo ustreznih poimenovanj za ti pojavni obliki dokumenta. V strokovnem jeziku sta se že ustalili obe izposojenki, še toliko laže in brez težav tudi zato, ker smo preprint žargonsko uporabljali že desetletja. Novinka eprint se je doslej v slovenšcini uporabljala redkeje in le izjemoma (spletni iskalnik jo zasledi pred­vsem kot ime nekaterih proizvodov) in smo jo glede na kontekst opisovali kot elektronski dokument, elektron-ski clanek, elektronska disertacija ipd. Clanek je bil objavljen tudi na blogu Bibliotekarska terminologija˛, kjer vas vabimo h komentiranju in prica­kujemo vaše predloge z novimi, boljšimi slovenskimi izrazi. Ivan Kanic Bibliotekarska terminološka komisija 1 Sherpa : Definitions and terms, dostopno na naslovu http://www.sherpa.ac.uk/romeoinfo.html 2 Bibliotekarska terminologija, dostopno na naslovu http://terminologija.blogspot.com/, 14. november 2010 110. OBLETNICA ROJSTVA MIRANA JARCA Miran Jarc – slovenski pesnik in pisatelj. Precej splošna oznaka, a vendar bi težko kaj vec o njem povedal nekdo, ki se ni bolj posvetil bogatemu literarnemu opusu, ustvarjenem v njegovem kratkem življenju. Tako pa se zdi, da njego­vo ime ohranjamo v spominu le knjižnica v Novem mestu, osnovni šoli v Crnomlju in Ljubljani, kultur-no društvo iz Domžal ter mogoce še nekaj slovenskih mest z ulicami, poimenovanimi po njem. Šole nam o njegovem delu ne posredujejo veliko. Zato je prav, verjetno pa je tudi naša dolžnost, da se vsaj ob kakšnem jubileju spomnimo nanj. Nenazadnje gre za vsestranskega literata, bil je pesnik, pisatelj, dra­matik, esejist, kritik, prevajalec, in cloveka z velikim cutom za umet­nost, preizkušal se je namrec tudi kot igralec, avtor in violinist v Slo­venskem marionetnem gledališcu. Tako smo ob 110. letnici rojstva v Knjižnici Mirana Jarca Novo mes-to, 9. septembra 2010, pripravili prireditev z naslovom »Nocoj je cudno dober vecer …« in spremlja­joco razstavo o njegovem življenju in delu. Knjižnica se od leta 1952, ko je Okrajni ljudski odbor ob desetletnici Jarceve smrti sprejel sklep o imenovanju, po njem ime­nuje in vse od takrat nacrtno zbira gradivo v zvezi z njegovim življen­jem in ustvarjanjem. Pri tem so znaten delež prispevali družini Pret­nar in Orel iz Ljubljane, Marija Vogrinceva, žena Božidarja Jakca -Tatjana Jakac, ki je med drugim knjižnici podarila tudi Jarcevo violi-no, najvecji del pa je prispevala pes- (1900 – 1942) nikova vdova Zinka Jarc. Knjižnica danes hrani izjemno bogato zapuš-cino Mirana Jarca, od rokopisnih in tipkopisnih del, knjižnih izdaj do osebnih predmetov tega velikega cloveka, tesno povezanega z Novim mestom, o cemer med dru­gim prica avtobiografski roman Novo mesto. Po romanu je bil pos-net tudi film Veter v mreži. Samo prireditev smo skušali nekako nostalgicno postaviti v leto 1956, ko so v knjižnici slavnostno odkrili kip Mirana Jarca, delo Jakoba Savinška. Iz povecanih reprodukcij fotografij iz tistega casa je videti, kako so ob tej priložnosti avlo nek­danje Študijske knjižnice do zadnje­ga koticka napolnili obiskovalci, med njimi sorodnici hci Marija in žena Zinka, njegovi sodobniki in prijatelji (Božidar Jakac, Anton Podbevšek …) ter druge eminentne osebnosti tistega casa (Juš Kozak, Janko Jarc, Bogo Komelj …). Po govoru direktorice knjižnice Claudie Jerina Mestnik je knjižnicar Luka Mežan prebral nagovor Boži­darja Jakca iz leta 1956. V njem je Jakac poudaril pomen Mirana Jarca za Novo mesto in ovrednotil njego­vo delo: »Mirana Jarca melodicni glas ni bil med najglasnejšimi, zato tudi ni utihnil in je vedno bolj rastel ter našel pot v nov, drugacen cas.« In res, aktualnost je moc zaslediti v številnih njegovih delih, med dru­gim tudi v pesmi »O družbi«, ki jo je ta vecer recitirala knjižnicarka Vanja Štrasner Kastelic. Prav tako je to Jarcevo prepoznavnost v vseh casih poudaril osrednji gost priredi­tve literarni zgodovinar dr. Igor Grdina, opozoril pa je tudi na vec­plastnost njegovih del, na aktual­nost na eni strani in na modernost na drugi. Ta se je še najbolje izrazila v novomeški pomladi, od katere mineva letos že devetdeset let. Izpostavil ga je kot enega glavnih akterjev te kulturno umetniške manifestacije, ki je takrat sicer »Novomešcane bolj vznemirila kot prebudila, nadaljevanja namrec ni bilo«. Kljub temu, da se je celotno dogajanje preneslo drugam, je imela velik vpliv na nadaljnje delovanje umetnikov 20. stoletja. Skozi diaprojekcijo Mire Grahek, opremljeno z verzi iz Jarcevih pes-mi, smo ta vecer zaznali vse ele­mente njegove lirike: od ekspresio­nizma, v katerem izpoveduje boja-zen pred katastrofo, obcuti lastno nemoc in hrepeni po odrešitvi, do socialne in družbene problematike kriznih tridesetih let. Ob tej priložnosti smo postavili na ogled razstavo o Jarcevem življenju in njegovem delu, z naslovom »Življenje je le – pesem iz srca«, avtorice bibliotekarke Darje Peper­ko Golob. Obiskovalci si v nasled­njih mesecih lahko ogledajo številna Jarceva dela: knjižne izdaje (pesniške zbirke, prozna in dramska besedila, prevodi), izbor objav v periodiki, rokopisov, zbirke približ-no dva tisoc kosov pisem in kores­pondence z ženo Zinko, Božidar­jem Jakcem, Alojzem Gradnikom, Antonom Podbevškom …, foto­grafije, Jarcevo violino, ekslibris, publikacije o Miranu Jarcu iz naše založniške dejavnosti (katalog roko­pisov, koledar, spominske razgled-nice …). S celotno prireditvijo smo predsta­vili tudi nov razstavni prostor v avli starega dela knjižnice, z novimi raz­stavnimi vitrinami in vanj z glavne­ga vhoda simbolicno vrnili Savin­škov doprsni kip Mirana Jarca – na mesto, kamor je bil postavljen dav­nega leta 1956. Mateja Kambic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ZBIRKA KNJIG O LETALSTVU SRECKA GOMBACA V MKI Srecko Gombac je že dolga leta Izolan. Poznamo ga kot soseda, manj pa so znani njegovi zapisi o zgodovi­ni naših krajev in o letalstvu. Nekaj brošur, ki jih je napisal o tej tematiki, hranimo tudi v Mestni knjižnici Izola, na domoznanskem oddelku. V naši knjižnici poteka v septembru, ko konec meseca praznujemo tudi Dneve evropske kulturne dedišcine, razstava letal­ske literature iz njegove knjižne zbirke. Predstavljenih je preko sto knjig in drugih zapisov o letalstvu. MKI: Pricakovali bi, da bi ljubitelj zgodovine, ki živi ob morju, pisal o pomorstvu, ne pa o letalih. Kako to, da ste se odlocili za pisanje o letalih? SG: Morje in ladje imamo vsak dan pred nosom. O tem so veliko pisali že drugi avtorji. Letalstvo pa je bil zame svoj cas le težko uresnicljiv sen, ki sem se mu lahko približal le skozi literaturo. Zato sem o tem veli­ko bral in kasneje tudi nekaj pisal. MKI: Letalstvo je za naše kraje nekaj posebnega, neo­bicajnega. Kako ste spoznaval zacetke, vas je za to kdo navdušil? SG: V Izoli je bilo in je tudi še kar nekaj letalskih nav­dušencev. Sodelovali so tudi pri ustanovitvi Obalnega letalskega centra in letališca v Secovljah. Spomnimo se lahko pokojnega Bruna Bržana, pa letalskega inženirja dr. Ivana Smrduja, modelarskega mojstra Antona Pav­lovcica, nekdanjega pilota Eržena in še nekaj drugih. Za širjenje letalstva med mladimi je bil najbolj zaslu­žen ravno Anton Pavlovcic, ki je vodil številne tecaje izdelave letalskih in drugih modelov. Škoda, da za te dejavnosti ni vec dovolj podpore. MKI: Pa vendar o letalstvu v Izoli ni nikakršne dediš-cine. SG: Res je, da Izola nima pomembnejše letalske zgo­dovine. Ne drži pa to za obalo in Primorsko nasploh. Prva motorna letala med Slovenci sta gradila brata Rusjan iz Gorice leta že 1909, temu je sledilo letenje nad Koprom leta 1910, že leta 1911 je bil letalski miting v Žavljah v Trstu. Šele kasneje so poleteli tudi nad drugimi podrocji današnje Slovenije. Med prvo svetovno vojno so nad temi kraji vsakodnevno letela letala, v 20. in 30. letih pa je bil Portorož pomemben letalski center. in skic, kar bistveno olajša razumevanje. MKI: Razstavljene so knjige v številnih jezikih. Obvla-MKI: Hvala za pogovor. date vse te jezike? SG: Hvala tudi vam. SG: Kje pa. Pri nekaterih poznam samo strokovno terminologijo, za vse ostalo pa je potrebna pomoc Pogovarjala se je Špela Pahor slovarjev. Je pa res, da so te knjige obicajno polne slik Mestna knjižnica Izola Zveza bibliotekarskih društev Slo­venije je izdala letos (2010) cetrto publikacijoą IFLA priporocil za organizacijo knjižnicne dejavnosti za posebne skupine prebivalcev, s katero pomaga knjižnicam uresni-cevati poglavje »Novomeške dekla­racije«: Potrebe prebivalcev s posebnimi potrebami (V: Kako­vostno preživljanje prostega casa: splošna knjižnicna pravica. Medna­rodno posvetovanje Knjižnica- igri-šce znanja in zabave. Novo mesto, 12-13. september 2005). S financno podporo Ministrstva za kulturo so, v prevodu Tomaža Beštra in Nataše Pregl ter s strokovnim pregledom 1 Prejšnje tri: KNJIŽNICE ZA SLEPE Marijana Špoljarja, knjižnicarjem vseh knjižnic in vsem, ki se ukvarja­jo s pripravo in posredovanjem informacij za ljudi z zmanjšanimi bralnimi sposobnostmi, na voljo razvojne smernice: Knjižnice za slepe v informacij-ski dobi: razvojne smernice. Uredili R. Kavanagh in B. Christensen Skd. (Strokovna porocila IFLA; št. 86) Sekcija za knjižnice za slepe pri IFLA je pripravila 98 strani korist­nih napotkov, kako najbolj uspešno zadovoljevati informacijske potrebe slepih, slabovidnih, ali drugace ovi­ranih pri branju obicajnih tiskanih publikacij. Informacijska tehnologi­ja je tej populaciji olajšala dostop do informacij, a ne v vseh okoljih: tudi znotraj knjižnicnih sistemov obstajajo velike razlike v prosti dos-topnosti informacij za te uporabni­ke. Zavedajoc se razlik in enakosti vseh prebivalcev, je Sekcija posodo­bila Nacionalne standarde knjižnic­nih storitev za knjižnice za slepe (1983) kot razvojne smernice za uspešno organizacijo storitev za slepe in slabovidne v dobi informa­cijske tehnologije, h kateri morajo težiti knjižnice v vseh okoljih. Smernice podpirajo rezultati razis­kav in izkušnje knjižnic iz razlicnih okolij. Delo vodi knjižnicarja pri organiza­ciji knjižnice za slepe od poslanstva, preko pravnih podlag za njegovo uresnicevanje, do organizacije in vodenja storitev in merjenja uspeš­nosti knjižnice. Seznani ga z znacil­nimi skupinami uporabnikov in ga opozarja, da se morajo knjižnice za slepe, kljub posebnim potrebam svojih uporabnikov, medsebojno povezovati za vecjo dostopnost gradiva, povezovati pa se morajo tudi z drugimi knjižnicami v knjiž-nicnem sistemu. Usmeritve za pro-cese, od pridobivanja, obdelave, do predstavljanja in hrambe knjižnic­nega gradiva, in za organizacijo sto­ritev v knjižnicah za slepe, imajo enako strokovno podlago kot je v veljavi za organizacijo katerekoli knjižnice. Razlike oblikujejo zazna­vne zmožnosti uporabnikov, ki se jim knjižnice prilagajajo z gradivom in organizacijo njegove dostopnosti in uporabe. Za strokovno obvlado­vanje teh pa avtorji priporocajo dopolnilno izobraževanje osebja, že znotraj formalnega študija. - Lehmann, V. & Locke, J. Smernice za knjižnicne storitve za zapornike. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2009, - Nielsen, G. & Irvall, B. Smernice za knjižnicne storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007 in Smernice za lažje berljivo gradivo, - Smernice za knjižnicne programe opismenjevanja. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. NAR št. ____ / 2010 (izpolni ZBDS) ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Turjaška 1, LJUBLJANA Davcna številka: SI93212151 NAROCILNICA Ustanova / Fizicna oseba ________________________________________________________________ Ulica ___________________________________________________________________________ Poštna številka ________________________ Kraj _______________________________________ Odgovorna oseba _______________________ Davcna številka ____________________________ E-pošta ___________________________________ Tel. _________________________________ Narocamo _____ izvodov publikacije Knjižnice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010 po ceni 8 EUR za izvod. Nacin prevzema: .  naroceno bom prevzel osebno na prodajnem mestu (recepcija NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana), .  naroceno pošljite na zgoraj navedeni naslov (stroške poštnine krijem narocnik), .  naroceno pošljite na naslov (se razlikuje od naslova narocnika, stroške poštnine krijem narocnik): Narocilnico pošljite na: – naslov: NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana (s pripisom: »za Recepcijo NUK«) ali – po faksu: 01 4257 293. Datum: ______________ Žig Podpis:______________ Dodatne informacije: Martina BERCIC (E: martina.bercic@nuk.uni-lj.si, T: 01/2001-209) KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 10) Pomembno opozorilo razbiramo iz poglavja o povezovanju, ki poziva knjižnicarje vseh vrst knjižnic, da slepim in slabovidnim prebivalcem omogocijo uresnicevati njihovo pravico do rabe vseh knjižnic; znot-raj svoje dejavnosti jim morajo posvecati pozornost v vseh storit­vah in v vseh svojih dokumentih javnega znacaja predstavi skrb zan­je. Pri tem si bodo lahko pomagali s tem prirocnikom, ki jih v poseb­nem poglavju seznanja tudi z razlic­nimi oblikami gradiva za slepe in slabovidne, od zvocnih posnetkov, preko digitalnih zvocnih knjig, gra-diva v brajici, tipnih knjig, do pove-canega tiska v klasicni in elektron-ski obliki. Zanimivo tudi za založni­ke! Knjiga sodi, tako kot prejšnje tri, na knjižno polico vsake knjižnice! 1 ACADEMIC library building renovation ben­chmarks. - [New York] : Primary Research Gro­up, cop. 2008. - 149 str. : tabele ; 28 cm COBISS.SI-ID 247802624 2. ACCESS in the future tense / [Abby Smith ... et al.]. - Washington, D.C. : Council on Library and Information Resources, 2004. - VIII, 74 str. : graf. prikazi ; 30 cm. - (Optimizing collections and services for scholarly use) COBISS.SI-ID 585589 3. AHLFÄNGER, Franziska Jugend - Bildung - Bibliotheken : Modelle der Finanzierung und Projektfderung / Franzi-ska Ahlfänger. - Berlin : Simon Verlag f Bibliothekswissen, 2009. -175 str. : tabele ; 21 cm COBISS.SI-ID 250489600 4. ANDRÉS, Ana Measuring academic research : how to undertake a bibliometric study / Ana Andrés. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2009. -XV, 169 str. : tabele, graf. prikazi ; 24 cm COBISS.SI-ID 249594624 Tako razmišlja knjižnicar, ki želi sebe in sodelavce ter prebivalce seznaniti s pravicami uporabnikov knjižnic in z dolžnostmi knjižnicar­jev in ustanoviteljev knjižnic. Upo­rabljali jo bodo tisti, ki jim je mar, rezultati pa bodo izmerjeni in vidni, ker bodo, pricakovano po teh smernicah, tudi obrazci za zajeman­je statisticnih podatkov drugacni. Slej ko prej bi uporabniki želeli spo­znati tudi statisticne o delu naše knjižnice za slepe in o gradivu, ki ga imajo druge knjižnice za to skupino prebivalcev. V tem kontekstu pa imamo pripombo: knjižnic je vec, kot je število natisnjenih enot! K sreci imamo ponatis, ali pa objavo v digitalni obliki po prodanih 250 izvodih. P.S. Razveselila pa je knjižnicarje, npr. Jadranko Zupancic, v tem casu tudi novica o vzpostavitvi znakovne knjižnice: www.signlibrary.eu, do katere bodo, seveda, vse knjižnice vzpostavile (predstavljene) poveza­ve. Tu bodo tudi naši gluhi in naglušni lahko brali knjige, za zdaj le 3, v slovenskem znakovnem jezi­ku. Pri projektu Evropske unije Vseživljenjsko ucenje je sodelovalo tudi Auris, društvo gluhih in naglu­šnih za Gorenjsko, ki ni pripravilo le knjig za objavo, ampak je razvija-lo projekt tudi z dodanimi ucinki: informacije o produkciji knjig v znakovnem jeziku, postopki izbire literature, ucenje znakovnih jezi­kov… Silva Novljan SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (april - september 2010) 5. ANTONCIC, Maja Analiza založništva na podrocju likovne umetnosti in umetnostne zgodovine v Sloveniji med leti 1991-2007 : diplomsko delo / Maja Antoncic. - Ljubljana : [M. Antoncic], 2010. - 78 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 42360930 6. BAILEY, D. Russell Transforming library service through infor­mation commons : case studies for the digital age / D. Russell Bailey and Barbara Gunter Tierney. -Chicago : American Library Associati­on, 2008. - XI, 155 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 248049408 7. BALKOVEC, Veronika Vrednotenje v knjižnih kritikah : diplomsko delo / Veronika Balkovec. - Ljubljana : [V. Bal­kovec], 2010. - 59 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 251664128 8. BENNETT, Scott Libraries designed for learning / by Scott Bennett. - Washington : Council on Library and Information Resources, 2003. - VI, 83 str. : ilustr. ; 28 cm. - (Perspectives on the evolving library) COBISS.SI-ID 585077 9. BEST practice u 22 price : komunikacija, kultura organizacije, odnosi biblioteka s javnošcu / Gordana Stokic Simoncic ; [prevodioci s engleskog Srdan Nikolic, Gordana Stokic Simoncic]. - Pancevo : Gradska bibliote­ka ; Istocno Sarajevo : Maticna biblioteka, 2009. ­286 str. : ilustr., portreti ; 24 cm COBISS.SI-ID 168688652 10. BIBLIOTEKARSKI terminološki slovar / Ivan Kanic ... [et al.] ; [uredil Ivan Kanic]. - Ljub­ljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2009 ([Ljubljana] : Copis). - 370 str. ; 24 cm. ­(Knjižnica, ISSN 0023-2424 ; 53(2009),3-4) COBISS.SI-ID 105534208 11. BROGAN, Martha L. A kaleidoscope of digital American literatu­re / by Martha L. Brogan ; with assistance from Daphnée Rentfrow. - Washington : Council on Library and Information Resources : Digital Library Federation, 2005. - X, 176 str. ; 28 cm. ­(Strategies and tools from the digital library) COBISS.SI-ID 689269 12. BROOKS, Tim Survey of reissues of U. S. recordings : KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 10) commissioned for and sponsored by the Natio­nal Recording Preservation Board, Library of Congress / by Tim Brooks. - Washington : Council on Library and Information Resources : Library of Congress, 2005. - VI, 30 str. : tabele ; 28 cm. - (Optimizing collections and services for scholarly use) COBISS.SI-ID 652405 13. DUGAN, Robert E. Viewing library metrics from different perspectives : inputs, outputs, and outcomes / Robert E. Dugan, Peter Hernon, and Danuta A. Nitecki. - Santa Barbara (California) ; Denver (Colorado) ; Oxford : Libraries Unlimited, an imprint of ABC-CLIO, 2009. - XV, 346 str. : tabele, ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 250054144 14. ELECTRONIC resources librarianship and management of digital information : emerging professional roles / Mark Jacobs, editor. - Bing­hamton (NY) : Haworth Information Press, an imprint of the Haworth Press, 2008. - XXII, 410 str. : ilustr. ; 22 cm COBISS.SI-ID 3452110 15. GRAJFONER, Aleksandra Priloga je nadloga? : katalogizacija prilog serijskih publikacij in njihovo evidentiranje v zalogi : diplomsko delo : s prilogami na zgošcen­ki / Aleksandra Grajfoner. - Ljubljana : [A. Graj­foner], 2010. - 107 f. : ilustr., graf. prikazi ; 30 cm + 1 el. opticni disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 42769506 16. GUBENŠEK, Marija Elektronske publikacije v splošnih knjižni­cah : diplomsko delo / Marija Gubenšek. - Ljub­ljana : [M. Gubenšek], 2010. - 79 f. : ilustr., tabe­le ; 30 cm COBISS.SI-ID 42412130 17. GUNTER, Barrie The Google generation : are ICT innovati­ons changing information-seeking behaviour? / Barrie Gunter, Ian Rowlands and David Nicho­las. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chan-dos, 2009. -207 str. : tabele ; 24 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 249725440 18. HANDBOOK of research on digital librari­es : design, development, and impact / [edited by] Yin-Leng Theng ... [et al.]. - Hershey ; New York ; London : Information Science Reference, an imprint of IGI Global, 2009. - XXXIX, 649 str. : ilustr. ; 29 cm COBISS.SI-ID 30597381 19. HAREJ, Viktor Protokoli za distribuirano poizvedovanje po bibliografskih zbirkah : primerjava Z39.50, SRU in OAI-PMH : diplomsko delo / Viktor Harej. ­Ljubljana : [V. Harej], 2010. - 91 f. : ilustr., pre­glednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 42357602 20. HERMAN, Urška Slovenska kultura v 21. stoletju in vloga literature pri njeni reprezentaciji : diplomsko delo / Urška Herman. - Ljubljana : [U. Herman], 2010. -89 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 42256994 21. INFORMACIJSKO-komunikacijska tehno­logija v splošnih knjižnicah : prirocnik / [pripravila skupina Breda Karun ... et al.]. - Ljub­ljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010 ([s. l. : s. n.]). - 47 str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 250961664 22. INFORMATION technology in librarians-hip : new critical approaches / edited by Gloria J. Leckie and John E. Buschman. - Westport (Connecticut) ; London : Libraries Unlimited, 2009. -VI, 297 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 30799365 23. KAISER, Wolfgang Diversity Management - eine neue Manage-mentkultur der Vielfalt - fr ein neues Image der Bibliotheken / Wolfgang Kaiser ; mit Beiträgen von Karin Weiss, Hans Jablonski und Mark Terkessidis. - Berlin : Simon Verlag f Bibliothekswissen, 2008. -135 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 250527488 24. KONCILJA, Sara Blog kot tržno orodje založnika : diplomsko delo / Sara Koncilja. - Ljubljana : [S. Koncilja], 2010. -66 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 42345314 25. KOVACS, Diane Kaye The Kovacs guide to electronic library collection development : essential core subject collections, selection criteria, and guidelines / Diane K. Kovacs and Kara L. Robinson. - New York : Neal-Schuman, cop. 2004. - XIX, 251 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 238066176 26. POLICNIK-Cermelj, Tereza Oprema knjižnicnega gradiva : na primerih kulturne dedišcine NUK / Tereza Policnik-Cermelj ; v sodelovanju z Jasno Malešic ; [fotografije Milan Štupar in dokumentacija Cen­tra za ohranjanje knjižnicnega gradiva NUK]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 136 str. : ilustr., preglednice ; 24 cm COBISS.SI-ID 251495168 27. POSODOBITVE pouka v gimnazijski prak­si. Knjižnicno informacijsko znanje / Majda Steinbuch ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2010 ([Velenje] : Eurograf). - 284 str. : graf. prikazi, tabele ; 27 cm COBISS.SI-ID 251520000 28. RAMPIH, Slavica Nabavna politika v splošnih knjižnicah : magistrska naloga / Slavica Rampih. -Ljubljana : [S. Rampih], 2009. - 188 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 41325666 29. RENEWING our libraries : case studies in re -planning and refurbishment / edited by Michael Dewe. - Farnham ; Burlington (VT) : Ashgate, cop. 2009. - XVI, 284 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 38297442 30. SAVJETOVANJE za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj (5 ; 2007 ; Rijeka) Narodne knjižnice za sadašnjost buducnost : koncepti, arhitektura, tehnologija : zbornik radova / 5. savjetovanje za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj, Lovran, 3.-6. listopada 2007 ; [urednica Ljiljana Crnjar ; prije­vodi tekstova sa slovenskog i engleskog Andreja Silic Švonja ; organizatori Nacionalna i sveuciliš­na knjižnica, Hrvatsko knjižnicarsko društvo -Sekcija za narodne knjižnice, Gradska knjižnica Rijeka]. - Rijeka : Gradska knjižnica, 2009. - 167 str. : ilustr. ; 25 cm COBISS.SI-ID 13404214 31. SAVOLAINEN, Reijo Everyday information practices : a social phenomenological perspective / Reijo Savolai­nen. - Lanham (Maryland) ; Toronto ; Plymouth : The Scarecrow Press, 2008. - IX, 233 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 247552000 32. STRAHINIC, Janko Informacije in informacijski viri v gasilstvu : diplomsko delo : s prilogami na listih / Janko Strahinic. - Ljubljana : [J. Strahinic], 2010. -58 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 250356736 33. ŠIMENC, Katja Analiza medgeneracijskega dialoga na pri­meru Maticne knjižnice Kamnik : diplomsko delo / Katja Šimenc. - Ljubljana : [K. Šimenc], 2010. -70 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 250358272 34. TREDINNICK, Luke Why intranets fail (and how to fix them) : a pratical guide for information professionals / Luke Tredinnick. - Oxford ; New Hampshire : Chandos, 2004. - XIX, 174 str. : ilustr. ; 25 cm. ­(Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 243264000 35. ZENG, Marcia Lei Metadata / Marcia Lei Zeng and Jian Qin. ­New York ; London : Neal-Schuman, 2008. ­XVII, 365 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 37618274 36. ZGODBE iz knjižnice. Knjižnica kot moj tretji prostor / [uredili Boris Jukic, Nadja Mislej­Božic in Bojan Režonja ; fotografije Jože Požrl]. -Ljubljana : Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, 2008 (Mljac : Divaca). - 170 str. : fotogr. ; 20 cm. - (Literarni zvezek / Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ; št. 1) COBISS.SI-ID 242285056 OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom iz bibliote­karstva. Med študijem sem vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udele­žence COBISS iz katalogizacije monografij na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u. Med delom v knjižnici Otona Župancica sem se seznanila z uredit­vijo gradiva, ki sem ga sortirala in vstavljala. Imam opravljen izpit za ECDL-start. Od tujih jezikov aktiv-no obvladam italijanšcino, nemšcino in anglešcino. Poleg tega imam opravljen certifikat za aktivno znanje nemšcine, ki je moj materni jezik. Zaposlitev išcem v katerikoli knjižnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veli­ko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE Urška Vimer-Kovacek Malejeva ul. 6, Ljubljana GSM:041/384 220 El-naslov: urska.vimer@gmail.com Rojstni podatki: 21.06.1966 v Ljubljani, slovenska držav­ljanka Izobrazba: Univerzitetna diplomirana bibliotekarka Strokovna znanja: opravljen strokovni izpit za naziv bibli- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu posla-ti jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdaja­telj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka nave-deni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena otekar; licenca – dovoljenje za katalogizacijo monografskih publikacij v sistemu COBISS.SI Sedanje usposabljanje: V letu 2010 se udeležujem tecajev v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK) in na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) za strokovno obdelavo (katalogizacijo) sestavnih delov – clan-kov, kontinuiranih virov (serijskih publikacij), za izdelavo bibliografij raziskovalcev, prevzemanje bibliografskih zapi­sov iz tujih bibliografskih baz ter za redakcijo bibliografskih zapisov. Zaposlitveni cilji: delo na podrocju strokovne obdelave monografskih publikacij, sestavnih delov, kontinuiranih virov in za izdelavo bibliografij v nacionalni knjižnici ali v visokošolskih, specialnih in splošnih knjižnicah. Oblike želenega delovnega razmerja: delo za nedolocen cas, delo za dolocen cas ali delo po podjemni pogodbi. Delovne izkušnje: februar, marec 2010 – usposabljanje na delovnem mestu v NUK-u: katalogizacija, redakcija biblio­grafskih zapisov, inventura, oblikovanje bibliografskih zapisov za elektronske knjige); september – december 2009 – priprava, kreiranje in kontrola bibliografskih zapisov dok­torskih disertacij Univerze v Ljubljani (1919-1967) zaradi priprave na predstavitev v DLib (projekt NUK in Univerze v Ljubljani). April-avgust 2009 – delo v knjižnici OŠ Dob. Skupaj 7,5 let delovne dobe v knjižnicah razlicnih tipov. Znanja: Tuji jeziki: angleški jezik – aktivno, hrvaški jezik – aktivno, francoski jezik – pasivno, latinski jezik – pasivno ; *zmožnost branja besedil v srbski, makedonski in ruski cir. pisavi. Racunalniška znanja: COBISS –licenca za katalogizacijo monografskih publikacij, Word for Windows, Internet in elektronska pošta, osnove Excella. Sposobnosti in znacaj: delavnost, samostojnost, vztraj­ nost, uravnovešen znacaj. NAVODILA AVTORJEM avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakul­tete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahteva­ne podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre­tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižni-carskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtor­ji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete ured­ništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informa­cijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!