NoNriEcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA oktober 1994 cena 140 SIT *št. 86 Pekarna mm Vaša ! CM Xj’tjWpekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Boris in Boštjan Oblak: Z AVTOSOLO HERBBY KORAK PRED DRUGIMI Zgodovinarji na Kočevskem: V DEŽELI PRIXTIDDV Občine in ceste: OO CEST S TEČNARJENJEM Stane Lavrič, Grčarice ^ pQ VODOVODU SE VEŽICE Anton Bojc, direktor TT Jurjeviča ♦ PO INVESTICIJAH V TEŽAVAH ____ V Novo v Mahovniku: AVTOHISA RAN D EL J Nudimo vam: OCEN TER RUFAC SCENI ZASTOPNIK RENAULT Rabljena vozila: R5 CAMPUS 5V 6/90 27.000 km 9.500 DEM CLIO RN1.2 3V 7/94 900 km 18.200 DEM R19 16 V 4V 3/94 29.000 km 29.000 DEM Vljudno vabljeni v prodajni salon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 Del. čas: 7.30-12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-12.00 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA KOVINOTEHNA 0 * i-% Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, TRGOVINA KOVINAR Opekarska 41 a, tel. 861 064 8 00 7.00-12.00, 16-18 18.00 sob. 8.00-12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. Mesoreznica elektr. 28.000,00 Rezalec Gorenje Mesoreznica št. 32 6.000.00 MGA SR 403 4.979,00 Pralno sušilni stroj MGA SR 602 6.966,00 PSG 800 99.960,00 Parni likalnik Q55 4.610,00 Pralni stroj PS 608 78.000,00 Televizor VOYAGER 50.500,00 Mikrovalovna pečica 37.000,00 Črpalka IMP 5/4 6.900,00 Peč na petrolej Gorilec LIBELA 57.043,00 RCA37 39.900,00 Programska ura Varilec za PVC folijo 2.994,00 OMNI REX 2.880,00 NOVO!!! PRODAJAMO GOSPODINJSKI IN TEHNIČNI PLIN: kisik, acetilen, C02, argon, butan, propan Bela tehnika in TV na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! NovYcE UVODNIK I j št. 86 UVODNIK UVODNIK “Mnogokrat se zgodi, da bližina ljudi pogreje in očara, vsebina pa jih vznemiri. In zato gredo raje svojo pot. Modreje bi bilo, ko bi se potrudili sprejeti tudi vsebino. Ko tako izgubite bližino in vsebino, nastane praznina, zaradi katere se človek lahko povsem izgubi in celo konča.” Andrej Grabnar je v svoji zbirki Človek napisal mnogo misli o življenju, ki bralca premaknejo ravno na pravem mestu. Zatorej ste vsi, ki vam je duhovno življenje blizu, vabljenji na pogovor z njim, ki se obeta v sredini novembra v dvorani kočevskega kina. “Človek nima v sebi ne moči dobrega ne moči zla. Ima le izbiro, da lahko stopi na eno ali na drugo stran. Zato ne velja sovražiti človeka zaradi njegove slabosti, ampak naj odpor in zanikanje velja le zlu, ne človeku. Če koga prizadeneš, stori to tako, da mu bo rana omogočila prepoznati zlo, ki ga je storil. Tvoja bližina pa naj mu da zaupanje v človečnost v sebi, ki je morda nanjo pozabil.” Grabnar pravi, da je edino pomembno biti resničen. Nekateri pa ves čas samo urejajo svojo obleko in mislijo nanjo. Na koncu ostane le še obleka, brez človeka, ki se je čisto izgubil. “Življenje nikogar ne zapušča. Nevarno je biti bogat materialnih in drugih dobrin, kajti bogastvo uspava. Pride dan, ko bodo tisti, ki so danes gospodje, strašni siromaki, kajti še siromaka ob sebi ne bodo imeli.” UREDNICA VSEBINA AKTUALNO.......................4-5 VOLITVE V OBČINSKE SVETE SO PRED VRATI IN KMALU NAS BODO KANDIDATI ZA ŽUPANE IN SVETNIKE ZAČELI SNUBITI ZA GLASOVE. NE BO JIH PRAV VELIKO, ZATO SE BOMO MED SABO VEČINOMA POZNALI - TAKO V DOBREM KOT SLABEM. LJUDJE IN DOGODKI..............6-7 V GRČARICAH GREDO NAPREJ Z MAJHNIMI KORAKI, A VZTRAJNO IN ZANESLJIVO.V SKLADU Z LJUDMI IN OKOLJEM. V JURJEVIČI SO HOTELI PREVEČ NAENKRAT, ZATO SE JIM JE NASPROTI POSTAVILA NARAVA IN PRIPRLA VRATA TUJINA. NOVE NOVIČKE...................8-9 ZAKAJ SO PODJETJA HOTELA NAVZVEN KAZATI BOUŠO ALI SLABŠO SLIKO OD PRAVE, JE OBROBNEGA POMENA OB TEM, ČE SO DELALA POŠTENO. TISTA, KI SO JIH OBDELALI REVIZORJI, NISO. ČLOVEK IN NARAVA.............10-11 ČLOVEK V STISKI POTREBUJE POMOČ STROKOVNJAKOV IN SOVRSTNIKOV, PRAV TAKO PA JE STROKOVNE POMOČI IN SOČUTJA POTREBNA NARAVA. VAŠ INTERVJU.................12-13 BRATA-DVOJČKA OBLAK JE LE TEŽKO LOČITI MED SABO, TAKO KOT JU NI MOGOČE LOČITI OD NJUNEGA HERBBYA. REPORTAŽA......................21 POTUJTE Z NAMI V DEŽELO PRIVIDOVI. NOVE ^ N o vicE Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Organizacija in tehnična izvedba: DEBORA d.o.o.. Stavek in prelom: NOVE NOVICE. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, tel.-fax 861-704. ŽR: 50100-620-128 05 1114115-41068. VOLITVE V KOČEVJU 25, V RIBNICI 20 OBČINSKIH SVETNIKOV Vsem peripetijam pri sprejemanju zakonodaje o lokalnih skupnostih oz. pri ustanavljanju občin navkljub ostaja dejstvo, da občinske volitve bodo, in to 4. decembra letos. Od števila prebivalcev v občini je odvisno, koliko svetnikov bomo volilil in ali bo sistem njihove izvolitve večinski ali proporcionalen, župane pa se bo v vseh občinah volilo po večinskem. Če bodoči župan v prvem krogu morda ne bo dobil zadostne večine, bomo volilci svojemu kandidatu ponovno izrazili podporo 18. decembra. Kot je znano, so na območju dosedanjeje očine Kočevje, Ribnica in deloma Grosuplje nastale nove občine Osilnica, Loški potok in Dobrepolje. V vseh KS so sicer vložili ali pa nameravajo vložiti pritožbo Na podlagi 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 57/94) je Občinska volilna komisija Loški potok na seji dne 7.10.1994 sprejela ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta Občine Loški potok 1. člen S tem odlokom se za izvedbo rednih volitev članov občinskega sveta občine Loški potok dne 4.12.1994 določijo tri volilne enote in sicer: VOLILNA ENOTA 1: Mali log, Retje. Voli se tri člane sveta. VOLILNA ENOTA 2:^ Hrib, Srednja vas, Šegova vas, Travnik. Voli se tri člane sveta. VOLILNA ENOTA 3: Krajevna skupnost Draga. Voli se dva člana sveta. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, veljati začne z dnem sprejema. Štev.: 01-OVK-008-1-94 Datum: 7.10.1994 Predsednik OVK: na ustavno sodišče, da so občine nastale v nasprotju z njihovo referendumsko izraženo voljo, vendar to ne bo še vplivalo na volilne postopke v nove občine. V občini Kočevje se bo volilo 25 članov sveta oz. svetnikov, ki jih bomo volili po proporcionalnem sistemu. Zakon dopušča, da občina ostane ena volilna enota, toda le, če ima svet do 20 članov. Ker kočevska skupščina ne funkcionira, bo celotna občina po nekaterih neuradnih interpretacijah ostala ena sama volilna enota. To pomeni, da bi teoretično vsi svetniki lahko bili izvoljeni le iz samega mesta Kočevje, zato so zaradi proporcionalnega sistema volitev že apelirali na stranke, da naj na najvišja mesta svojih list dajejo kandidate tudi iz podeželskih okolij. Občina Ribnica bo imela 20 članov sveta, ki jih bodo volilci izvolili v petih, po številu prebivalcev približno enakih volilnih enotah, ki so skladne tudi teritorialno. Kandidate za svetnike bodo po volilnih enotah vlagale stranke ali volilci na listi kandidatov za vsako volilno enoto, ker ima tudi občina Ribnica proporcionalni sistem. i Spoštovani poslanci Skupščine občine Kočevje! Zeleni Kočevja smo močno zaskrbljeni zaradi zapletov na sejah Skupščine občine Kočevje. Ker zaradi nesklepčnosti in drugih medstrankarskih nesporazumov Skupščina ne opravlja nalog, za katere ste bili voljeni kot občinski poslanci, smo Zeleni Kočevja začutili potrebo, da vas prosimo za to, da odgovorno, častno in pošteno razrešite probleme, ki so ta trenutek strašanskega pomena za nas Kočevarje. Predvsem gre za sprejetje občinskega proračuna in s tem za izgradnjo nove osnovne šole v Mestnem logu, pa tudi za podporo oživljanja novih delovnih mest, izgradnjo cestnega omrežja, kanalizacije, smetišča, uvedbe ločenega zbiranja odpadkov, športne dvorane, i.t.n.. Nova šola je za Kočevje prepotrebna, saj bi se tako rešil problem tumusnega pouka, učenci bi imeli humanejše pogoje za delo in bi se tako približali idealnim pogojem šolanja slovenskih osnovnošolcev. V kolikor se ne boste sestali v kratkem v polnem številu in to še pred lokalnimi volitvami, bomo ponovno izpadli iz programa za financiranje šol iz šolskega tolarja pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje za naslednje leto. Vaša moralna dolžnost je, da se v najkrajšem času sestanete in se pozitivno odločite za izgradnjo šole, tako da bi se lahko pouk pričel v novih prostorih že jeseni 1996. Zaželjeno pa bi bilo, da se pred koncem mandata odločite še o nekaterih pomembnih stvareh, ki bi izboljšale kvaliteto življenja v občini Kočevje. Vsi medstrankarski nesporazumi, vse osebne zamere morajo biti pozabljene, saj bi morali o stvareh, ki so naši in vaši problemi, odločati še stara Skupščina. Zal v našem slovenskem političnem življenju vse prevečkrat politiki favorizirajo svoje lastne in nato šele strankarske interese, na državljane pa se največkrat pozablja. Ker smo neparlamentarna stranka, nam ostane le še možnost, da vas preko javnih občil opozorimo na pomembnost nove šole in na številne neodložljive probleme, s katerimi se Kočevarji srečujemo. S spoštovanjem! Branko Dekleva, Zeleni Kočevja AKTUALNO št- 86 NovVcE Poslanska pisarna DO CEST LE S TEČNARJENJEM IN AMANDMAJI ? J V ponedeljek, 17. oktobra, je poslanec državnega zbora Benjamin Henigman v sojo pisarno na Šeškovi povabil sekretarja ministrstva za promet Marjana Dvornika, direktorja Družbe za državne ceste Franca Slaka ter predstavnike KS na območju Ribnice, Loškega potoka, Drage in Osilnice. Tisti, ki imajo v rokah cestne škarje in platno, so vzeli prisotnim skoraj vsako upanje za kakršne koli rekonstrukcije cest na tem področju, ogrožen je celo projekt Žlebič, Sodražica Predstavnik KS Draga je načel problem rekonstrukcije regionalne ceste Cabar- Draga; Anton Kovač se je zanimal za roke, ki so določeni za preboj v Osilnico čez Borovec; Alojz Sterle je povprašal za možnost razširitve ceste skozi Travnik in za prekategorizacijo lokalne ceste na Bloke; Janeza Henigmana je zanimala ribniška obvoznica in nadaljevanje gradnje ceste Zapotok - Sodražica, predstavnika Sv. Gregorja pa bi rad vedel, kako bo \ občinah po novem s financiranjem lokalnih cest. Marjan Dvornik je bil kratek in jasen: po običajni poti ceste v Čabar ne bo vsaj še pet let, v Osilnico bo cesta sledila projektom, ki so še v delu; prekategorizacija ni v njegovih rokah; 7 km dolga ribniška obvoznica je padla iz 2o. na 31. mesto in je brez šans, da pride na vrsto; lokalne ceste naj bi vzdrževale občine tudi iz davka na lastnino. Predstavnika države sta n_i očitke Antona Tankota, da njihova birokracija dela zanič, odgovorila, da je le preobremenjena. Zato je odpovedala pri pogajanjih z Jožetom Oberstarjem v Sušju, naredila napako pri prokjektiranju križišča v Žlebiču in pozabila na idejni projekt ceste do Sodražice, zaradi česar bo predvideni denar za letos obšel občino in ni verjetno, da bo naslednje leto kaj bolje. Če ne bodo občine imele dežurnih tečnežev, ki bodo hodili v Ljubljano dražit birokratov in če poslanec Henigman ne bo tako kot pri ustanavljanju občin prodoren tudi z vlaganjem amandmajev za rekonstrukcijo cest, bo država naš konec res povsem obšla. Obetamo si lahko le kakšno “preplastitev” razdrapane magistralke.___________ Zz£>V občini Loški Potok bo 8 svetnikov, ki se volijo po večinskem sistemu v 3 volilnih enotah. V občinski svet bodo prišli posamezniki, ki bodo zbrali največ glasov v vsaki od volilnih enot. V Osilnici se voli 7 svetnikov v eni volilni enoti, izvoljeni pa glede na to, ali se jim bo uspelo uvrstiti na lestvico 7 najpopularnejših na vasi. Predvolilna tekma se je torej že začela. V igri so predvsem kandi- dati za župane, o katerih se že govori na neformalnih strakarskih srečanjih in jih bodo stranke predstavile najbrž že v naslednji številki Novih novic. S.H Na podlagi 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št.72/93, 7/94, 57/94) je Občinska volilna komisija Ribnica na seji dne 7.10.1994 sprejela ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta Občine Ribnica 1. člen s tem odlokom se za izvedbo rednih volitev članov občinskega sveta občine Ribnica dne 4.12.1994 določi štiri volilne enote in sicer: VOLILNA ENOTA 1: Andol, Betonovo, Brinovščica Brlog, Črnec, Črni potok,Gašpinovo, Globel. Graben, Grebenje, Hojče, Hudi konec, Janeži. Lelovec, Junčje, Kotel, Kračah, Krnče, Kržeti, Levstiki, Lipovščica, Marolče. MaršičpNova Štifta, Nova pot, Perovo, Petrinci, Podklanec, Praproče, Preska, Pugled, Pusti hrib, Ravni dol, Rigelj, Sinovica, Sodražica, Sv. Gregor, Vinice, Vintarji, Zadniki, Zamostec, Zapotok, Zlati rep, Žimarice. VOLILNA ENOTA 2: Blate, Bukovica, Dane, Dolenja vas, Goriča vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb,Kot pri Rakitnici, Lipovec, Makoša, Namška vas, Otavice, Prigorica, Rakitnica, Zadolje. VOLILNA ENOTA 3: Ribnica VOLILNA ENOTA 4: Breg pri Ribnici, Breže, Bukovec, Dolenje Podpoljane, Dolenji Lazi, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Gorenji Lazi, Grič, Hrovača, Jurjeviča, Kot pri Ribnici, Ortnek, Sajevec, Slatnik, Sušje, Škrajnek, Velike Poljane Vrh. Zapuže Žlebič, Žukovo. V vsaki volilni enoti se voli pet članov sveta. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, veljati začne z dnem sprejema. Štev.: 01-OVK-008-1-94 Datum: 7.10.1994 Predsednik OVK Bhd VOLF, dipliur.l.r. LJUDJE IN DOGODKI NOVICE______________________________št. 86 | Stane Lavrič, predsednik vaškega odbora Gračarice in Ravne DOGRADITVI VODOVODA SLEDILA PRENOVA VEŽICE Minulo soboto so v Grčaricah ob 16. uri svečano otvorili t—- 1 • obnovljeno mrliško vežico. Vaščani so na pomembno pridobitev za kraj lahko še toliko bolj ponosni, saj so jo dogradili in obnovili pretežno z lastnimi sredstvi in s čez 100 urami udarniškega, torej brezplačnega lastnega dela. Seveda niso vsi vaščani enako zaslužni za obnovo, je pa zagotovo res, da jo bodo koristili tudi tisti, ki pri obnovi iz takšnih ali drugačnih razlogov niso želeli sodelovati. Idejni načrt za preureditev vežice je opravil g. Stane Lavrič, sicer predsednik vaškega odbora Grčarice in Ravne. On je vsa dela tudi nadziral, vodil finance s pomočjo g. Norberta Černeta, skrbel pa je tudi za to, da so nujna strokovna dela opravljali najcenejši obrtniki. Na dovolj veliko razumevanje, čeprav ne po finačni plati, pa je naletel pri predsedniku KS Dolenja vas g. Stanetu Ober-starju. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je v Grčaricah marsikaj premaknilo na bolje, odkar za skupno vaško dobro skrbi g. Lavrič. Poleg več deset manjših del, ki so jih izvedli v dobro kraja in vseh vaščanov, naj omenimo še lanskoletno dograditev vodovoda v Grčarskih Ravnah, ki je zaradi spleta neugodnih okoliščin ostal nekaj let le napol izgrajen. Od začetka do konca je lani tudi dela na vodovodu vodil in nadziral g. Lavrič. Gotovo g. Staneta Lavriča ni potrebno posebej predstavljati, saj je po svoji aktivnosti znan širšemu krogu ljudi na našem koncu. Ne nazadnje tudi zato, ker je v njemu malo Potočana, malo Ribničana, malo Kočevarja in malo Grčavljana. Svojo mladost in vojna leta je preživel v rodnem Loškem Potoku, kjer je po očetu, uslužbencu pri veleposestniku knezu Augsbergu, povzel delovne navade in disciplino. Po srednji gozdarski šoli in po diplomi pa se je zaposlil v kočevskem gozdrastvu, kjer je delal 12 let. V kočevski politiki je 8 let opravljal profesionalno politično delo, bil 5 let direktor Usluge na Rudniku in zadnja leta svoje obvezne delovne dobe vodil kočevsko Varnost. Njegovo delo so spremljala razna družbena priznanja ( med drugim kočevski zlati grb, visoko državno priznanje), in povsod, kjerkoli je deloval, je za seboj pustil sled, saj je vedno v svoje delo vnašal novitete. Vseskozi se je tudi dodatno izobraževal in se trudil, da gre Vštric’ s časom. Tako so ga, zagotovo ne po naključju, izvolili, da je 12 let vodil poravnalni svet v Kočevju in bil tudi pri tem svojem delu zelo uspešen, kar vedo povedati tako tisti, ki jih je spravil, kot tudi višje inštance v Ljubljani, saj so bili od tam večkrat pohvaljeni. V Grčarice se je z ženo preselil pred petimi leti, ko je nastopil svoje i— Na otvoritvi prenovljenih vežic v Gračaricah je g. Lavrič zbrane domačine seznanil s potekom prenove, načinu zbiranja in porabe sredstev ter opravljenimi deli. Največ dela je bilo z razširitvijo nadstreška, zaradi večje funkcionalnosti pa so zaprli dostop iz vežice za pokojnika v kuhinjo in WC ter napravili nove vhode iz zunanje strani. Krajani so otvoritev izkoristili še za zbor krajanov na prostem, kjer so se pomenili še o vrsti vaških zadev. Tako so spomladi nabavili tudi dva kontejnerja za odvoz komunalnih odpadkov, pri čemer so si večino sredstev zopet zagotovili sami ob podpori občine, KS, Mercator-Jelke in Komunale, ki se jim je predsednik vaškega odbora tudi javno zahvalil. Več o tej vse bolj urejeni vasici pa bomo povzeli še ob koncu leta iz njihovega vaškega glasila, ki izhaja redno ob koncu leta.. št. 86 ______NoTicE ljudje in dogodki I Direktor Tekstilne tovarne Jurjeviča Anton Bojc: PO VELIKIH INVESTICIJAH TRENUTNO V TEŽAVAH Tekstilna tovarna Jurjeviča je bila v letošnjem letu večkrat v središču pozornosti ribniškega gospodarskega dogajanja. V začetku pomladi je vrgel nanjo slabo luč pogin rakov v Sajevcu in ugotovitve raznih inštitucij, da spušča v potok nedovoljene tehnološke odplake. Hkrati je bilo to obdobje tudi najbolj intenzivnega širjenja proizvodnje preko investicij nemškega partnerja ZOEPPRITZ, v katerem se je več kot podvojilo število zaposlenih. Ko je podjetje začelo razreševati ekkološki del svoje proizvodnje, pa je konec avgusta njen tuji partner zašel v težave, ki so sredi ambicioznih načrtov odmevale med delavci in v ribniški javnosti še močnje, kot pa če bi se podjtje tako kot večina ostalih prebijalo le malo nad vodo. Direktor Anton Bojc v najbolj nejasnem obdobju ni želel dajati izjav, minuli ponedeljek pa je za Novice le pojasnil nekatere ekološke in poslovne probleme. Po njegovih izjavah je potrebno ekološko problematiko vasi nad Ribnico in tovarne v Jurjevioci obravnavati celovito, zato jih je izdana odločba za sanacijo odplak iz tovarne spodbudila, da so naročili izdelavo celovite analize optimalnega odvajanja in čiščenja odpadnih vod privodnega področja Kot, Jurjeviča, Sajevec in Tekstilna tovarna. Z izgradnjo kanalizacije na Mlaki in naprej do Sv. Roka se je tudi pokazala prilika, da se glavni vod podaljša preko Sušja do Jurjeviče in tovarne, saj je do tam le dobra 2 km. Tekstilna tovarna bo naročila projekt, v katerega se bo po sprejemu proračuna za prihodnje leto vključila občina, vanj pa bodo skušali pritegniti tudi sredstva ministrstva za okolje. S kanal- I—pokojninsko obdobje in v celoti prenovil staro hišo. In kakor je dejstvo, da človek, ki je bil vse svoje življenje aktiven, ne miruje tudi takrat, ko si zasluži pokojnino, tako je tudi tukaj g. Lavrič sprejel vse zadolžitve, ki so mu jih zadali sovaščani, upokojenci, lovci, fotografi... Sam pravi o sebi: "Nikoli v življenju nisem odklanjal družbenih jiinkcij. Ponosen sem na svoje zdajšnje in minulo delo, saj izacijskim omrežjem za komunalne odplake bi tako povezali vse vasi, tovarni pa bi po izsledkih nekajmesečnih rednih analiz zadostovala le predčistilna naprava, saj odplake ne bi šle v potok, ampak bi se do konca očistile v Ribnici, kjer je na voljo dovolj čistilnih kapacitet v obstoječi čistilni napravi. Dve slovenski podjetji z nemškim kapitalom ZOEPPRITZ d.o.o. in ZOEPPRITZ Oprema sta v nove proizvodne zmogljivosti na Ugarju, v bivši Riko Robotiki in v Jurjeviči -vložili za 5 miljonov DEM strojev, opreme in drugega materiala. Tako so skupaj z družbenoTekstilno tovarno Jurjeviča, ki zanju opravlja t.i. “Ion” posle, na slovensko ozemlje prinesli pretežni del ZOEPPRITZ-ove proizvodnje odej in postali 90 sem vedno delal za ljudi ne oziraje se na njihove poglede in pripadnost. Vesel sem bil slehernega uspeha, ali mi ga je kdo priznal ali ne. Na življenje gledam tako tudi še danes. V glavnem pa ljudje ne pozabijo, če jim pomagaš ali kaj dobrega storiš. Dostikrat sem bil v situaciji, ko sem po politično liniji reševal tudi druga, čisto človeška vprašanja. Tako sem vedno delal le po svoji vesti.” In o politiki:" Mislim, da spadam % odvisni od nemškega trga, To pa se jim je maščevalo konec avgusta, ko je zaradi krize nemškega programa firme ZOEPPRITZ GMBH (izdelava preprog) zašel v finančne težave nemški partner. Proizvodnja se je v kratkem času zelo zmanjšala, tako da je del od 170 ribniških delavcev in delavk prisiljen koristiti dopuste ali pa so bili poslani na čakanje, 20 ljudi pa so začasno poslali na delo kar na Inles. Direktor Bojc kljub temu na trenutne težave gleda optimistično: " ZOEPPRITZ je v Nemčiji cenjena znamka, saj obvladuje 28 % nemšega tržišča z odejami. Pričakujem, da se bo na poravnavi našel kupec, ki bo zainteresiran za nadaljnjo proizvodnjo pod isto blagovno znamko. V tujini namreč ne pustijo kar tako uničiti znamke z uveljavljenim tržiščem, pa tudi postopki poravnave se ne vlečejo tako dolgo kot pri nas. Normalizacijo proizvodnje tako pričakujem najpozneje do srede novembra." V enih naslednjih številk Novih novic bi želeli seveda z velikim veseljem poročati, da so se napovedi g, Bojca uresničile. Tako poslovne kot ekološke... S.H. med tolerantne ljudi. Zato menim, da bi morali vsi politiki, izvoljeni od ljudi, za časa svojega mandata pozabiti, kateri stranki pripadajo, saj morajo zastopati vse ljudi, ne le tistih, ki pripadajo njihovi stranki. Ne odobravam tudi javnega strankarskega obračunavanja in obtoževanja, ki v ničemer ne služi reševanju konkretnih problemov ljudi v njihovem domačem okolju ..." D.D.H. Iz poročila podružnične agencije za plačilni promet Kočevje KOČEVSKA PODJETJA PRIKAZOVALA PREMAJHNO, RIBNIŠKA PA PREVELIKO IZGUBO Služba družbenega knjigovodstva se je pred meseci preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. V prehodnem obdobju, po katerem bo nekatere njene naloge prevzela neposredno Banka Slovenije in pa vladne finačne službe, njene analitične službe in inšpektorji uspešno upravljajo svoje delo. Analitiki kočevske podružnice agencije ugotavljajo, da je uskladitev z novim računovodskimi standardi pokazala realnejšo sliko finančnega stanja podjetij pri nas, inšpektorji pa so pri vseh obravnavanih pravnih osebah v reviziji ugotovili domnevna oškodovanja družbene lastnine. Kakšna je torej podoba kočevskega in ribniškega gospodarstva, ki je po novem primerljivejša z evropskimi standardi? Kočevsko gospodarstvo je v zadnjem obdobju prikazalo porast tekoče izgube za 613 milijonov SIT ob hkratnem padcu akumulacije za milijon SIT, kar z drugimi besedami pomeni, da so po starih računovodskih standardih našli način za prikrivanje izgube. Ribniško gospodarstvo je nasprotno po novih standardih izkazalo padec tekoče izgube za 64 milijonov in hkratni porast akumulacije za skoraj enak znesek, kar po domače povedano pomeni, da je v preteklosti izkazovalo večjo izgubo od dejanske. Kaj ugotavljajo revizijski inšpektorji? Nekdanja SDK je izstavila odločbe o reviziji 16 podjetij iz ribniško-kočevskega področja. V enem podjetju so revizijo končali, 7 jih je trenutno v obdelavi, poleg tega pa inšpektorji opravljajo preglede še v sedmih podjetjih izven obeh občin. V vseh pravnih osebah so ugotovili domnevno oškodovanje družbene lastnine, o katerih ima pristojnost ukrepanja družbeni pravobranilec samoupravljanja, na pristojna tožilstva pa so vložene tudi ovadbe za sum storitve kaznivih dejanj in gospodarskih postopkov. Kako je z lastninjenjem? Do 30. junija je program lastninskega pre- oblikovanja podjetij podalo 11 kočevskih in 1 ribniško podjetje. Medtem so se olastninili: Varnostna agencija Kočevje, Trikon, Računovodski biro in Gramiz. 4 kočevska in 8 ribniških podjetij še ni oddalo programa, pet kočevsko ribniških podjetij pa je pod "koržetovim" skladom, zato programa tudi ne bodo oddala. Ostalih 22 podjetij iz območja podružnične agencije Kočevje je le-to obvestilo, da se bodo lastninila v sklopu svojih holdingov, ki imajo sedeže izven Ribnice oz. Kočevja. Katere so največje investicije? V prvem polletju je bila največja kočevska investicija v objekte izgradnja bencinske črpalke v Gornjih Ložinah (127 milijonov) ostalih investicijskih objektov pa je bilo za vsega 23 milijonov SIT. Največji ribniški investitor je bil ZOEPRITZ s 315 milijoni SIT, Tekstilna tovarna Jurjeviča mu sledi s 112 milijoni, med večjimi investicijami pa je bila izgradnja ceste v Sodražico z 42 milijoni tolarjev. Podelitev certifikatov za slušatelje seminarjev programa PHARE JAMSTVO ZA DOBRO STORITEV V sredo, S.oktobra, so v Miklovi hiši podelili posebne certifikate 47. slušateljem delavnic Dobra storitev in 47 slušateljem seminarja Do kakovosti z novim načinom vodenja. Vodili so jih univerzitetni profesorji in so bili za udeležence brezplačni, ker program finačno podpira program Phare. Po vsej Slovenji je program opravilo okrog 4000 slušateljev, kar pomeni, da je bila udeležba Ribnice nadpovprečna. Slušatelji so se v delavnicah seznanili z evropskimi standardi pri opravljanju storitev in vodenja, poučili pa so jih tudi tega, kako jih čim laže doseči pri vsakdanjem delu s strankami oz. podrejenimi v delovnem procesu. Glede na število podeljenih certifikatov je realno pričakovati, da se bo Ribnica tudi po tej plati dvignila iz povprečja. št. 86_____________________N o vVcE___________________NOVE novičke| Prireditve ob 150 letnici rojstva p. Stanislava Skrabca OSREDNJA PRIREDITEV OB OTVORITVI RIBNIŠKE DVORANE 9. DECEMBRA Okrogla obletnica rojstva jezikoslovca p. Stanislava Skrabca, rojenega v Hrovači, je bila dobra priložnost, da se njegovo doslej premalo osvetljeno delo predstavi širši slovenski javnosti. Za prireditvami v Novi Gorici in Kostanjevici, kjer je kot pater služboval in ustvarjal, je prišla na vrsto tudi rojstna Ribnica, kjer se ga bomo s prireditvami spominjali od konca oktobra do otvoritve dvorane 9. decembra in še tja do praznikov. Direktorica zavoda Miklova hiša Vesna Poštrak je na tiskovni konferenci povedala, da začetek praznovanj pomeni otvoritev razstave Škrabčevih del 28. oktobra. Tedaj bosta predstavljeni prvi dve od štirih knjig, v katerih so zbrane faksimile njegovih jezikoslovnih spisov. V novembru bodo v Miklovi hiši predstavljeni tudi nekateri sim- poziji iz Škrabčevih dnevov v Novi Gorici, literati pa bodo nastopali s predstavitvijo svojih del. Tako naj bi svojo knjigo o poslanskem obdobju in utemeljitvijo programa svojega gibanja za občo demokracijo predstavil tudi g. Franc Lovšin. Osrednjo prireditev ribniška kulturna inštitucija načrtuje za 9. december, združena pa bo s prenovo ribniške dvorane v nekdanjem domu JLA. Glavni govornik bo Matjaž Kmecl kot eden najboljših poznavalcev Škrabčevega dela v sedanjem času. Navzočim bo o pomenu Škrabčeve zapuščine spregovoril tudi gvardijan Niko Žvokelj, nekdanji pater na Novi Štifti, zapel bo še Slovenski oktet in brali se bodo citati iz Škrabčevih del. V dvorani se bodo v decembru odvijale še razne koncertne in gledališke prireditve, pred župniščem pa bodo odkrili še obeležje jezikoslovcu v spomin. V Novicah bomo o terminih in dogodkih še poročali. D.D.H. UDARNIŠKE ALI PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE SO ŠE VEDNO ŽIVE Kar nekaj let so vaščani na Griču pri Ribnici čakali na pešpot, ki je bila skladno načrtovana z novim naseljem Grič in še kako potrebna za tamkajšnje šolarje in ostale prebivalce, ki pešačijo ob zelo prometni cesti Ljubljana - Kočevje do avtobusne postaje. Krajani so večkrat opominjali in prosili odgovorne v KS in na O Ribnica. "Kdor čaka, dočaka." Dobili so dovoljenje za ureditev poti. Sami vaščani iz osme in devete ulice so poprijeli za krampe in lopate. Na pomoč so jim priskočili tudi otroci. za leP° urejenost naselja, predvsem S svojim delom so vaščani poskrbeli Pa za varnost šolarjev. Darja Šilc ETAŽNA LASTNINA PO UGODNI CENI IN S PRIMER NINI PLAČILNIMI POGOJI VAM UREDIMO ETAŽNO LASTNINO V Informacije po tel. 861 - 185 vsak dan v dopoldanskem času $(eta d. o. o, 2 os (ovna mota ‘Vrvarsfa 3 61 310 ‘Ribnica J ZARADI TORBICE S CESTE Med vožnjo proti Kočevski Reki je voznica F.M. zapeljala na bankino in potem s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo. Nesrečo, v kateri je bilo precej škode, a na srečo nihče poškodovan, je zakrivila trenutna nepozornost. Voznica se je le za trenutek sklonila na tla po torbico... TRČENJE PRI BANKI 4.oktobra ob 8. uri je voznica Suzana N. med vožnjo proti Ljubljani pri LB želela zaviti levo in zato čakala, da odpeljejo mimo nasproti vozeča vozila. Vozilo za njo se je zaustavilo, vanj pa je trčil voznik tretjega avtomobila v koloni L J. Skupaj je napravil za 250.000 SIT škode. BREZPLAČNO DO AVTOBUSNIH KUPONOV Neznanca so med vožnjo z avtobusom iz Kočevja proti Ljubljani tako zamikali kuponi, da se je na končni postaji oskrbel z njimi v vrednosti 5.300 SIT. Po njih je segel med izstopanjem, gre pa najbrž za stalnega potnika, ki si s kuponi namerava poceniti prevozne stroške. MEDVED V KOTU 4. oktobra je malo pred polnočjo lomastil medved po Novem Kotu. Hotel je v klet hiše Doroteje M., kjer so bile zaprte ovce, vendar se vrata niso dala. Ko jih je dodobra popraskal in razbil nekaj šip, se je vdal v usodo in pustil domačijo pri miru. IZ NEMŠKE VASI V ZAPOR V LOŠKEM POTOKU ODNESEL MARIJO 4. oktobra je krajan Loškega Potoka obvestil ribniške policiste, da je v zadnjih štirinajstih dneh izginil lesen kip Marije z Jezusom iz kapelice v Belih vodah. Star je 90 let, velik med 80 in 90 cm, vreden pa okrog 200.000 tolarjev. 9. oktobra so ribniški policisti intervenirali na klic iz odkupnega mesta za gobe v Nemški vasi, kjer sta se stepla dva Roma. Slo je za neporavnane račune pri prodaji avtomobila, pretepača pa sta posegla tudi po sekiri in vilah. Zaradi ogrožanja varnosti z nevarnimi predmeti so oba ovadili tožilstvu, Damijana T. pa so odpeljali naravnost v zapore na Povšetovi. Večkrat se je namreč že izognil plačilu prekrškov, zato so policisti zanj že imeli nalog sodnice za zaporno kazen. AVTOHIŠAGRIJf^C PRODAM VOZU, RIZIRVH/ND£lOV/MSIRV/S/d.O.O. KOČEVJE, LJUBLJANSKA C. 67, TEL.:061/851-447 DEL. ČAS: od ponede^ka do petka od 8.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00 Prodaja novih vozil ROVER BMSSESS3 Prodaja rabljenih vozil znamke: ♦ MESTNA DOSTAVNA VOZILA MCROCAR ♦ DOSTAVNA VOZILA FIATDUCATO ♦ KOMPLETNI PROGRAM ROVER ♦ LANDROVER ♦ JEPI SSANGYONG ♦ OFEL ASTRA 1,4/4 V..23.700 DEM ♦ OPEL VECTRA 1,6/4V..26.650 DEM ♦ CITROENXANTIA 2.0 ♦ FORD FIESTA 1,1.........L.91..0D 13.000.DEM ♦ FORD ESCORT............L.91 ..OD 15.900 DEM ♦ FORD MONDEO 2.0........L.93..0D 32.000 DEM ♦ FORD SIERRA 2.0CLX.....E.9I..OD 16.900 DEM ♦ OPEL ASTRAl,6i CD......L.93......25.500 DEM ♦ FORD ESCORT 1,6 CHIA......L.93...25.200 DEM ♦ FORD SIERRA 2,0 CLX CAR L.91... 18.500 DEM ♦ OPEL CORSA 1,2.............L.90...I 1.300 DEM ♦ FIAT TEMPRA 2.0...........L.93....21.900 DEM ♦ R 21 i GTX................L.88.... 12.300 DEM ♦ OPEL KADET 1,6 D..........L.87.....9.300 DEM POOBLAŠČENI SERVIS V GARANCIJSKI DOBI ZA Z JAGUARJEM POD CESTO POBEGNIL Jaguarja ni med zvermi, ki bi domovale v Rogu, z vozilom enakega imena pa sta se tam na lovu mudila premožna Avstrijca, oče in sin. Sin je bil uspešnejši in je že uplenil medveda, oče pa je imel smolo tudi pri vožnji. Pri Križmanovi koči na Rogu je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal pod cesto in cestno zverino hudo poškodoval, sam pa se je peš napotil proti koči, ki pa je dolgo ni hotelo biti. Med prevračanjem je očitno izgubil orientacijo in jo mahnil proti Kočevju, kjer so mu tudi nudili potrebne usluge. NEVARNO KRIŽIŠČE Na križišču pred ribniško šolo je 6. oktobra ob drugi uri popoldne Evgenij T. zavijal levo iz Šolske na Kolodvorsko ulico in pri tem izsilil prednost vozniku, ki je pripeljal nasproti po Partizanski. Na obeh straneh je nastalo za 450.000 SIT škode. TATVINA V BEGUNSKEM CENTRU 4.10. sta si sosedovega imetja zaželela mladoletna begunca v ribniškem begunskem centru Azer C. in Alen S. Osumljena sta vloma v eno izmed sob, iz katere je izginil kalorifer, kuhalnik, nekaj orodja ter odeje, zato so ju ovadili na kočevsko javno tožilstvo. RAZGRAJAŠKI MOŽJE 8. oktobra je za intervencijo ribniških policistov zaprosila Tifa.S. iz Dolenje vasi, ker ji je doma grozil mož Foja S. Prihod policistov ga je pomiril. Prihod fantov v modrem pa ni streznil moža Marije D. iz Ribnice, ki je po stanovanju razmetaval hrano in uničeval pohištvo. Tudi do njih se je nesramno obnašal, zato so ga odpeljali s sabo in ga zadržali do iztreznitve. ZBIRAJO SODE Nekomu so očitno zelo všeč sodi za pivo, ki si jih stalno"sposoja" v Mercatorjevem skladišču v bivši kasarni. 10. oktobra sta izginila dva po 50 1 in 2 po 30 1 , teden dni kaneje pa še nekaj takšnih sodov. Sodi so bili prazni, za zbiralcem pa še poizvedujejo. OBLEŽALA NA CESTI Na Partizanski cesti blizu stanovanjskega naselja na Prijateljevem trgu je obležala ženska, ki pri sebi ni imela dokumentov in so jo kasneje identificirali kot Veroniko L. Zaradi poškodbe glave so jo najprej oskrbeli v ZD Ribnica, pozneje pa še v kliničnem centru, pri preverjanju okoliščin pa so ugotovili, da poškodbe niso posledica prometne nezgode ali kakšnega drugega kaznivega dejanja. Z izsledki raziskav so kljub temu obvestili kočevsko temeljno tožilstvo. PREHITEVAL V ŠKARJE IN Marjanci V. je med vožnjo proti Kočevju po magistralni cesti v Žlebiču po njenem pasu z nasprotni strani pripeljal temnomodri golf-cady, jo oplazil po boku vozila in z nezmanjšano hitrostjo odpeljal proti Ljubljani. Materialna škoda je sicer majhna, policisti pa kljub temu pozivajo voznika tovornjaka, ki ga je cady prehiteval v Žlebiču 13. 10. ob 9.50 uri, da pomaga razjasniti okoliščine nesreče in identiteto pobeglega voznika. VLOM V PODKLANCU 15. oktobra je Emina B. iz Ljubljane sporočila na policijo v Ribnico, da ji je nekdo med daljšo odsotnostjo vlomil v vikend v Podklancu. Policisti so na kraju dogodka ugotovili na silo odprta vrata in nekaj razmetanih stvari, lastnica pa izginotje gorskega kolesa. Za storilcem še poizvedujejo. POŽAR V MAHOVNIKU mmmm V ponedeljek, 17. oktobra ob 8. uri zjutraj je zagorelo v Mahovniku pri hiši št. 53. Vnele so se drvarnice, v dolžini 15 m, ki jih je uporabljalo več strank. Zgorelo je 40 m3 drv, nekaj koles in zajcev, prašički pa so uspeli uiti pred ognjeno ujmo. Gasilci iz Kočevja in Mahovnika so močan ogenj uspeli lokalizirati, preden bi se razširil na bližnje hiše ali ostala gospodarska poslopja. 7.000 VAB ZA CEPLJENJE PROTI STEKLINI Zaradi velikega števila s steklino okuženih živali, ki so jih uplenili lovci ali pa so poginile same, so lovci lovskih družin na območju kočevske in ribniške občine 15. oktobra položili okrog 7.000 vab za cepljenje steklih lisic. V šolah so otroke opozorili na to, naj ne vodijo psov prosto v gozd in naj se z vabami ne igrajo. Ko se sprožijo, lahko cepivo brizgne v oči, kar sicer ni nevarno, je pa neprijetno. Vabe bodo ponovno nastavili prihodnjo pomlad in jesen. Socialno delo \r MLADINSKE DELAVNICE NA ŠOLAH Ribniški Center za socialno delo bo tudi letos prek ljubljanske organizacije za duševno zdravje SENT organiziral mladinske delavnice za sedmo- in osmošolce, na katerih bodo prek mladinskih prostovoljcev obdelali vse pereče in aktualne teme, ki so blizu vsem najstnikom. Neposredno bodo namreč program Mladinske delavnice izvajali prav prostovoljci, ki se lahko še do konca oktobra prijavijo na ribniški Center za socialno delo na Seškovi 15, tel. 86 10 03 ali tel. 86 10 28, saj bo predvidoma že v začetku novembra organiziran enotedenski seminar za njihovo usposabljanje. Seveda bodo imeli bodoči inštruktorji vse stroške pokrite. Samo izobraževanje za vse mladinske inštruktorje pa bo potekalo kontinuirano skozi vse leto, saj jih bodo pri njihovem delu vodili, usmerjali in izobraževali mentorji. Za inšruktorja se lahko prijavi vsak, ki ima najmanj srednjo izobrazbo (zaželjeno je, da je študent družboslovja) in veselje do dela z mladimi, ne sme pa biti starejši od 35 let. Predvidoma bo opravil okrog 40 ur mesečnega dela z mladimi, za kar bo dobil ustrezno plačilo. Povdarek dela bo na iskustvenom delu v majhnih skupinah, obogaten z diskusijami in predavanji. Osnovna metoda dela bo delavnica - prevladujoča tehnika pa socialna igra. Delavnica sama je metoda dela, ki predstavlja sklop socialnih iger, vodenih fantazij, nedokončanih zgodb, igranja vlog ... Omogoča čustveno in intelektualno sodelovanje, ki je podlaga za posredovanje znanja na podlagi lastnih izkušenj ter učenja s pomočjo odkrivanja. D. D. H. Ivan Rovan ml. POKONČNO SKOZI TRAGEDIJE Ivan Rovan mlajši iz Grčaric je pred 4. leti doživel težko nesrečo na križišču v domači vasi. Na mopedu ga je zbil avtomobilist, po nesreči je bil 6 tednov v komi, v tem času utrpel še srčni napad in ostal 100 % invalid s krajšo nogo, težavami pri gibanju z roko in izgubo sposobnosti govora. Ko je z velikimi napori po štirih mesecih le začel ponovno govoriti, se je nad fanta zgrnila druga tragedija. Zaradi anastezije, med katero so mu po enem letu ponovno operirali nogo, je zopet izgubil govor in vse je moral začeti znova. Vse to pa ga ne ovira, da ne bi počel tistega, kar ga veseli in zmore, kar je redka lastnost tudi za zdravega človeka. Ko je bil še majhen fant, so ga navduševali navadni golobi, ki jih je vzrejal stari ata, a so mu jih odnesli kragulji. Oče pa ga je navadil vseh skrivnosti polharjenja, zato mu je delo z živalmi ostala velika ljubezen tudi po nesreči. Se v istem letu je Ivan nabavil na novo nekaj golobov, tokrat pravih pismonoš, ki so se jim kmalu pridružili še izgubljeni golobi iz Italije, Češke, Bolgarije, Romunije in Belgije. Zanje vzorno skrbi in jih brani pred plenilci, včlanjen pa je tudi v društvo rejcev golobov-pismonoš SEL Ljubljana. Poleg golobov se v tem letnem času aktivno ukvarja s polhanjem. Sam se s kolesom zapelje do gozda, s posebno prirejenimi pastmi pa polhe ujame tudi žive in jih redi doma. Skrbi še za gupije, majhne akvarijske ribice, zložil pa je že ničkoliko puzzlov iz več tisoč zelo drobnih delčkov. Se in še bi se lahko razpisali o njegovih aktivnostih, ki jim invalidnost ne predstavlja nobene ovire, Ivan pa vabi vse, ki jih veselijo podobne stvari ali pa imajo za sabo podobne življenske preizkušnje, da ga obiščejo v novi hiši v Grčaricah 12/A ali pokličejo po tel. 864-420. Društvo konservatorjev na občnem zboru v Kočevju KDO BO ČUVAL NARAVNO DEDIŠČINO? Da se zanimanje za Kočevsko izredno povečuje, dokazujejo vse številnejša srečanja vsakovrstnih strokovnih združenj prav na tem terenu, združena s strokovnimi ekskurzijami. Teden dni za zgodovinarji so se tako v Seškovem domu 6. in 7. oktobra zbrali na občnem zboru konservatorji. Na njem so med drugim prestavljali tudi referete na kočevsko tematiko, od katerih sta bila najbolj kritično-polemična avtorja Polona Vrhunc iz Reginolnega zavoda za vrstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana ter Mladen Berginc iz Ministrstva za kulturo. za protiutež pa je navedel tragične sečnje "na čez", po katerih se pobere le najboljši les in kolonizacijo prostora, ograjenega z visokimi ograjami. Zavzel se je za rezervacijo kočevskega prostora na državnem nivoju, država pa bi morala zavarovati predvsem najvitalnejše biološke dele. Pohvalil je sodelovanje njegovega ministrstva in občine Kočevje pri nastajanju prostorsko ureditvenih načrtov, kar je po njegovem mnenju precedens v prostorskem urejanju v Slovenije. Poleg upravnih služb je za sodelovanje s stroko pohvalil še gozdarje in lovce, kot predstavnik države pa je povedal, da so v proračunu zgotovljena precejšnja sredstva za ustanovitev parkov, odprto pa je še vprašanje, kdo bo v Kočevju nosilec priprav nanje. Vrhunčeva je na diapozitivih prikazala večino objektov naravne dediščine v kočevskem prostoru, ki jih je prepletala s primeri grobih posegov človeka v te objekte: zasipi ob izviru reke Rinže, uničevanje obrežja Kolpe s ’črno’ gradnjo ceste ob njej, zaraščajoče površine nekdanjih gozdnih obrobij, ki so jih izsekali novi kmetovalci, najstarejši oreh, ki je neprimerno zavarovan pri gradnji cerkve itd.. Orisala je tudi potek uresničevanja ideje o kočevskem naravnem parku, ki je bil sprva omejen na GG Kočevje in je bil po njenem mnenju napačno interpretiran v javnosti in zato doživel tudi zavračanja. Bistvena pomanjkljivost njegove prezentacije naj bi bila odsotnost t. i. managerskega plana, ki bi določal tudi poslovne perspektive življenja . • T7 ____. d • i ■ j Občni zbor SKD (Slovensko konzervatorsko društvo je zaradi podobnosti s strankarskim nazivom kraticam spremenilo vrstni red v DKS) je bilo ozko strokovno njenem mnenju ne more nstveno srečanje, zato na raeferate niso bili vabljeni zagovorniki parka, njegovi morebitni vplivati na sam razvoj parka. oponenti ali druga javnost. Zato tudi ni bilo javnih razprav ali polemik na to temo, Mladen Berginc je svoj referat začel predsednik IS Kočevje v odstopu Alojz Petek pa si po referatu Polone Vrhunc ni z idilično podobo o Kočevski, kjer mogel kaj, da jo ne bi na hodniku opozoril na to, da je v referatu lagala, ko je se srečaš iz oči v oči z medvedom, ° obkolpski cesti govorila kot o črni gradnji. Vrhunčeva mu najbrž ni ostala dolžna. KOMBIBUS ZA DRUŠTVO Predsednik zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Sožitje je na priložnostni prireditvi z bogatim kulturnim program v kočevskem kinu 6. oktobra slavnostno izročil ključe novega kombibusa predstavnikom kočevskega in ribniškega društva za pomoč duševno prizadetim. Uporabljali ga bodo za prevoze kočevskih varovancev v ribniški Varstveno delovni center ter ribniških otrok v kočevsko šolo s prilagojenim programom. Blagoslovil pa ga je kočevski župnik, v kulturnem delu programa je po pozdravnih nagovorih nastopila folklorna skupina Račana, Prifarski muzikanti ter učenci šole s prilagojenim programom. NOVE ^ NovicE VAS INTERVJU Boris in Boštjan Oblak Z AVTOSOLO KORAK PRED HERBBY DRUGIMI Vzgoji v cestnem prometu dajemo ne samo na nivoju države Slovenije, ampak v zadnjem času tudi na našem koncu vse večji pomen. Morda ne toliko zaradi večje lastne osveščenosti, pač pa so nas v to prisilili uradni statistični podatki. Letos se je prav na našem koncu Slovenije zgodilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom. Cesta Škofljica -Kočevje - Brod na Kolpi je postala pravi bav bav za marsikaterega šoferja, saj so se začela med ljudmi pojavljati celo ugibanja in namigovanja o črnih točkah na tej cesti, o napačno grajeni oz. nestrokovno izpeljani cesti... Ljudje si pač težko priznamo, da smo predvsem sami odgovorni za svojo in tujo varnost (in tudi življenje) v prometu in da niso višje sile tiste, ki odločajo o nesrečah. Kdo ve, če bi bile, bi jih morda lažje ukrotili in zajezili kot človeško nepremišljenost! O cesti, našem obnašanju na njej, o takšnih in drugačnih voznikih in še o marsičem smo se pogovarjali z Borisom in Boštjanom iz avtošole Herbby, avtošole, ki ji tudi državni strokovnjaki priznavajo kakovost in jo celo v posebni knjižici o prometu navajajo s še nekaj slovenskimi avtošolami kot vzor ostalim avtošolam po Sloveniji. * Kako vidva ocenjujeta prometno varnost na našem koncu? Herbby: Pravzaprav sva prepričana, da so pri nas v glavnem ljudje osveščeni in prometno pismeni vsaj toliko kot drugje po Sloveniji. Tudi ceste same niso toliko slabe, da bi bil to lahko glavni vzrok tolikim nesrečam v zadnjem letu, dveh. Po najini presoji gre za številne nesreče iskati krivdo pri ljudeh samih, udeležencih nesreč. Tudi vse statistike kažejo, da sta najpogostejša vzroka za nesrečo alkohol in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, predvsem prevelika hitrost, ki je običajno neprilagojena danim cestnim razmeram. Veliko nam lahko pove že podatek, da se največ hudih nesreč zgodi voznikom prav na domačih cestah. Voznik si pač misli, da cesto lahko miže prevozi in da ga zna zaradi pogosto prevožene iste poti že avto sam odpeljati domov, pa žal največkrat temu ni tako... * Kako lahko kot inštruktorja vplivata na pravo osveščenost bodočih voznikov? Herbby: Ko pride človek opravljat vozniški izpit, je običajno že precej ali pa že čisto izoblikovana osebnost. Takrat je žal že malo pozno vcepljati in osveščati ljudi o soodgovornosti vseh udeležencev v prometu. Pri vsakem posamezniku seveda skušamo v naši avtošoli vzbuditi zavest, da si je sicer res ob uspešno končanem izpitu pridobil dovoljenje za vožnjo, da pa lahko ob neupoštevanju železnih pravil, ki vladajo na cesti, že z najmanjšo napako zagreni življenje sebi in drugim udeležencem. Poseben pov-darek dajeva zato na preventivno vzgojo v cestnem prometu. Skoraj nedopustno se nama zdi, da se lahko v glavnem še zelo mladi vozniki motornih koles vozijo po naših cestah s tako skromnim poznavanjem cestnoprometnih predpisov...Zato sva že lansko leto prav zanje organizirala kratek tečaj v osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Letos pa smo akcijo ponovili v vseh treh osnovnih šolah v občini: na ribniški, sodraški in potoški. O začetku tega tečaja smo starše sedmošolcev in osmošolcev obvestili tudi s posebnimi dopisi. Preventivne vzgoje se torej nisva lotila zaradi kakšnih finančnih motivov. Predvsem gre tukaj za lastno odgovornost do mladih v prometu. Marsikdaj delava pozno v noč, saj pri nas praktično ne poznamo uradnih ur in tudi to je neke vrste dokaz, da se ukvarjava s poslom, ki nama leži in ga opravljava rada, kljub zahtevnosti in vsem vloženim naporom... * Ali lahko pri vas opravlja mladostnik tudi izpit A kategorije? Herbby: Že v začetku prihodnjega leta bova pridobila tudi to licenco in s tem dovoljenje za opravljanje inštruktorskega dela za izobraževanje motoristov. * Kako in kje pa se lahko zainteresirani bodoči vozniki seznanijo s pričetkom tečajev za vožnjo? Herbby: Zelo enostavno. O tečajih vse zainteresirane sproti obveščamo s plakati, transparentom v časopisih, na R-kanalu... Kot novost pri obveščanju pa bo v bodoče služil tudi reklamni zidni pano v centru Ribnice, na katerem bodo datumi tečajev vseskozi izpisani. listin je bilo potrebnih... Koliko vrat na raznih uradih in ministrstvih sva odprla...Od vrat do vrat sva hodila skupaj in gradila trdne temelje podjetja, ki še danes upešno posluje. * Poučevati sta začela z avtom yugo, danes pa imata v voznem parku vse kaj drugega... Herbby: Pogoj za ustanovitev avtošole sta bila dva inštruktorja in dva avtomobila. Tako sva morala biti na začetku, ki je bil dokaj negotov, saj ti takrat ni mogel nihče dati garancije, da se bova uspela vsaj obdržati nad vodo, precej korajžna. Dobesedno vrgla sva se na delo, saj sva od samega začetka svojim kandidatom nudila poleg praktičnega tudi teoretični del izobraževanja. Prvič sva potem posodobila vozni park 17. oktobra podprti, da imamo učilnico opremljeno z vsemi najmodernejšimi rekviziti in imamo razširjen vozni park, misliva, da tudi rezultati uspešnosti avtošol povedo svoje. Res se morda kdaj zgodi, da imaš manj uspešno skupino, povprečje uspešnosti pa je kljub vsemu dokaj objektivno merilo... * Na naš konec ste prinesli kar nekaj novitet. Herbby: Z razširjenim avtoparkom smo organizirali tudi rent-a- car in taxi službo (avto lahko najameš pri nas za par dni, ko imaš svojega pri mehaniku ali v popravilu; za premostitev, ko je treba spraviti otroke do vrtca, se nam zdi to kar ugodna rešitev). Cenovno je zelo sprejemljiva, v kar se lahko vsi zainteresirani sami prepričajo... * Od kod pravzaprav izvira ta vajina ljubezen do vožnje? Herbby. Kot dvojčka sva imela doslej dokaj podobni usodi. Skupaj sva se plazila, shodila, obiskovala isti razred v osnovni in srednji šoli (oba sva zaključila strojno tehnično šolo), šla skupaj v vojsko v Maribor, se skupaj zaposlila v Ricomagu v sektorju kontrole kvalitete... Morda imava tudi zato precej skupnih Na fasadi poslopja na Urbanovi ulici je poleg reklamnega napisa še poseben display, ki bodoče kandidate obvešča, kdaj bo začetek naslednjega tečaja iz cestno prometnih predpisov. Trenutno naj bi * Ob vaših uspehih pa je nedvomno nekaj ljudi, ki podpirajo vaša prizadevanja in vama dajejo vsa priznanja... Herbby: Seveda nama vseskozi stojijo ob strani starši. Tudi inštruktorji, ki so poučevali v najini avtošoli, so bili dobri v stroki ter korektni pri delu in so nedvomno prispevali k uspešnemu poslovanju firme Herbby. Hvaležna sva tudi policiji in sodnici za prekrške, ker se brezplačno zanimanj in veselj. Vedno to bil 8. sva si želela postati voznika avtobusa. Po enem letu dela v kontroli kvalitete sva začela tuhtati, kaj bi lahko še počela. Odločila sva se za inštruktorsko delo pri ribniškem AMD, kjer sva dve leti poučevala honorarno... * ...in logično nadaljevanje je bila potem firma Herbby... Herbby: Za marsikoga konec leta 1990 je bila najina odločitev, da zapustiva Riko, ki je takrat svojim delavcem še vedno nudil dober zaslužek, vse prej kot logična. Pred natako štirimi leti, 8. oktobra 1990 sva končno registrirala firmo Herbby, voziti pa sva začela v januarju 1991. Koliko potov, koliko november 1994. 1991 s Fordom Fiesto, drugič v februarju 1994 s cliom, od 17. tega meseca dalje pa v svoji ponudbi dajeva možnost vožnje tudi na osebnem vozilu Renault 19. * Očitno nista uspešna le na lestvicah avtošol, ampak gresta v korak s časom tudi glede opreme avtoparka in promocije firme... Herbby: Naš slogan celo pravi, da gremo korak pred časom...Ta slogan si Herbby mirno lahko privošči, saj se ne bojimo primerjati s katerokoli avtošolo v Sloveniji, tako po opremi kot po rezultatih naših izpitov. Poleg tega, da smo v zadnjem času tudi moderno računalniško udeležujejo naših teoretičnih tečajev na šoli in bodočim voznikom iz svoje prakse ponazarjajo najpogostejše napake voznikov. Zahvaljujeva se tudi vodstvu osnovne šole, ki nam za izvajanje teoretičnega dela nudi svoje prostore. Največje priznanje za našo avtošolo pa bi bilo, če bi vsi mladi vozniki bolj upoštevali prometne predpise, saj bi le to lahko pripeljalo do zmanjšanja nesreč na našem koncu. Naj zatorej vsem našim bivšim in bodočim učencem in vsem ostalim voznikom zaželimo čim manj prometnih prekrškov, obenem pa varno in srečno vožnjo! Darja D. Hafnar REPORTAŽA L NoTicE Zgodovinarji na Kočevskem V V DEŽELI PRIVIDOV Kot smo napovedali v prejšnji številki Novih novic, smo se 1. oktobra pridružili skupini 450 zgodovinarjev, ki so si z 9 avtobusi na strokovni ekskurziji ob zaključku večdnevnega društvenega srečanja ogledali Kočevsko. Za mnoge učitelje in profesorje zgodovine je to področje očitno pravi magnet, saj ješ število udeležencev ekskurzje 27. srečanja daleč preseglo vse dosedanje. Pridružili smo se skupini , ki jo je vodil izkušeni vodič Ive Stanič in kilometer za kilometrom zlagali mozaik kočevske preteklosti in sedanjosti, ki ga vsak za svojo rabo prenašamo v svoja okolja. Potniki v avtobusu so na poti skozi Ribnico med drugim izvedeli za znan stereotip o njenih prebivalcih kot dobrih in poštenih ljudeh, ki pa imajo radi denar in ga znajo tudi dobro obrniti. Na pragu Nemške vasi so se prišleki prvič seznanili z nekdanjim nemškim življem v teh krajih, ki ga je bilo v nasprotju s Slovensko vasjo ravno dovolj, da so jo zaznamovali z imenom. Potniki so naprej na dolenjevaškem polju prvič soočeni z misteriozno preteklostjo in sedanjostjo Kočevske, ko sta jih vodičev glas in kretnje opozorila na smerokaza na Gotenico in Kočevsko Reko, ki ju do pred nekaj leti kljub križišču ni bilo. Potniki so nato v daljni in bližnji gošči zaman iskali s pogledi grad Strmec in Motel Jasnica, ki sta vsak po svoje povezana s preteklo in sedanjo prisotnostjo policije v naših krajih. Kljub opozorilu večina tudi ni uspela videti svojega prvega kočevskega medveda v Dallasu, med potjo skozi vse troje Ložin pa so skupaj z vodičem ugo-tovljali pomanjkanje domišljije za krajevna imena novodobnih naseljencev teh krajev. Stara Cerkev je bila kot kraj in cerkev vodiču Ivetu povod za prvo seznanitev z zlo usodo teh objektov na Kočevskem, ki jim je bilo prizaneseno le na ožjem območju Kočevske doline. Zaman so se ozirali tudi proti vrhu Stojne, kjer so iskali sledove razvalin Fridrihštajna. Med vožnjo skozi Breg so zgodovinarji dobili podatke o obsegu (tedaj še nerazdeljene kočevske občine) s 770 m2 površine, 19. 000 prebivalci in območjem Kočevskega Roga v obsegu 40 x 20 km. Vožnjo po najkrajši poti skozi Kočevje, Salko vas in Željne je vodič izkoristil za pot v preteklost, v čas med 1. in 9. novembrom 1945, ko so mlade fante iz nekdanjega Marijinega doma, gimnazije in dijaškega doma vozili po nekaterih pričevanjih s prav tako 9 kamijoni v Kočevski Rog na usmrtitev. Stanič je vso pot doživeto popisoval njihove stiske in trpljenje, kazal na vrtače in drevesa, v zavetju katerih so čakali na smrt ali bili ob poskusih bega po izjavah preživelih prič pokončani večinoma zelo mladi slovenski fantje. Udeleženci ekskurzije so se tako kljub dolgoletni distanci grobišču pod Krenom bližali z določeno mero pietete do žrtev, ki so jo nekateri izrazili tudi s prižiganjem sveč ob križu. Kratko predavanje vodje ekskurzije, znanega zgodovinarja in raziskovalca kočevske preteklosti Mitje Ferenca, se je omejilo zgolj na kolikor toliko preverjene podatke o zgodovini Kočevskega Roga: o zavetišču za politično vodstvo v juniju, o italijanski ofenzivi s požigi vasi, o Bazi 20 in o političnem, vojaškem vodstvu od aprila 1943, o šolah in številnih bolnišnicah, o domnevno 14 lokacijah povojnih morišč v oddaljenosti 100 -150 m od ceste, o natečaju za ureditev zemjišča in načrtih za gradnjo kapele na jasi spravne slovesnosti. Polemika o motivih poboja, krvnikih in žrtvah se kljub poskusom nekaterih zgodovinarjev vsaj javno ob simboličnem grobišču ni razvila, saj se prof.Ferenc ni pustil speljati na nivo spekulacij in čustvenih interpretacij, ker sam pač ni bil priča dogodkom, zgodovinska stroka pa ima razen pričevanj na voljo le malo materialnih podatkov. Stanič je med potjo nazaj proti Kočevju opozoril še na to, kako kot domačini določenem vedenju od povojnih pobojih o tem desetletja niso govorili, skrivnostnost pa so še povečevale razne zavajajoče prepovedi za vožnjo po Rogu, čeprav za znaki tako ali tako ni bilo ničesar najti. Precej duhamorno vzdušje so na izhodu iz gozda v Željnah popestrili roji življenja polnih cigančkov, ki so bili za mnoge "ciganjarije" nevajene zgodovinarje pravo eksotično doživetje. Neke vrste eksotika je bila zanje tudi pogled na divje prazno okolico Kočevskega jezera, potem pa so si z obilico domišljije morali naslikati še nekdanji kočevski grad, pri tem pa si s sedanjo podobo mestnega jedra niso mogli prav veliko pomogati. Impresiven vtis nanje je naredila le cerkev in pa dejstvo, da so v kratkem dvakrat prečkali isto reko, ki pa si ga niso znali prav razlagati. Podobo sedanjega Kočevja na poti mimo Opreme in Itasa v stečaju ter razsutega Avto Kočevja bi lahko vodič izboljšal le tako, da bi o vsem skupaj zamolčal, posebej pa so se večinoma učitelji zgrozili nad dejstvom, da v eno šolsko poslopje hodi preko 2.000 učencev. Toliko bolj pa so bili zato impresionirani nad novo dvorano Seškovega doma, o zgodovini katere jim je spregovoril direktor muzeja Ivan Kordiš, Mitja Ferenc pa o izgubljeni kočevski dediščini, o kateri so pričele le še fotografije nekdanjih podob vasi in sedanjih sadnih dreves med z gozdom zaraščujočimi se površinami. Po bližnjih lokalih (mimogrede -blizu je glede na oddaljenost doma od centra relativen pojem) so udeleženci v dobre pol ure lahko popili le kavico, pa še to le, če se niso odločili za poseben ogled cerkve Sv. Fabjana in Sebastjana. Pot jih je nekaj po dvanajsti uri nato vodila mimo Stalcerjev in mimo seveda vse pozornosti vrednih, a (žal) odstranjenih ramp, ki naj bi označevale tudi za zgodovinarje nekdaj (in za večino še vedno) misteriozno območje Kočevske Reke. Njegovo središče jih je na daleč pozdravilo z visokim žerjavom, ki je z gradnjo cerkve poravnavalo dolg do zgodovine. Vodnik Ive je kot domačin natančno poučil radovedne goste o pomenu vsake stavbe v kraju, ki pa je bil vsaj za zgodovinarje po vprašanjih sodeč bolj zanimiv zaradi svoje pretekle vloge kot sedanje. Pot smo nadaljevali po t.i. 'Janševi cesti’ mimo Koč (rojstnega kraja Petra Kozlerja, znanega geografa na prelomu stoletja), Primožev (ustanovni kraj maneverske strukture Narodne zaščite) in Mlake (lokacija kazenskega taborišča) in potem naokrog mimo Grčaric (zajetje plavogardistov, obsojenih v Kočevju in usmrčenih v Mozlju) nazaj mimo (še stoječih) ramp v nekdaj strogo zavarovano območje Gotenice. V res lepo preurejeni vasici z nekdaj 108 hišami večinoma nemških gruntov, ki so iz najrodovitnejšega predela Kočevske zaradi svoje spretnosti počasi izganjali prvotni slovenski živelj, so jih sprejeli policisti. Novi direktor VOC Gotenica Miran Ovnič, je zgodovinarje zadovoljivo seznanil z zgodovino vasi, ki naj bi bilo danes kot vadbeno -rekreativni center slovenskih policistov odprt za javnost toliko, kolikor so odprta dvorišča in dvorane tovarn: s posebnim dovoljenjem in ob spremstvu. Množica se je mimo objektov napotila na desetminutno utrjeno pot skozi grapo do vhoda v podzemne objekte, kjer so si četrt ure tešili željo po spoznanju velike skrivnosti: nekaj sto metrov hodnikov s hermetično zaprtimi vhodi, kinodvorana, priročne kuhinje po modi iz zgodnjih 60 - let, ambulante, operacijske dvoranice, skladišče javnosti nedostopnega filmskega materila. Nekateri zgodovinarji bolj pustolovskega duha so Gotenico kljub temu zapustili z dvomom, ali so res pokazali vse, drugi pa z obžalovanjem, da si v takem turistično-rekreativnem okolju niso mogli vzeti več časa za postanek in okrepčilo. Pred njimi je bila namreč naporna vožnja po bolj gradbišču kot cesti proti Borovcu, med katero je Ive potnikom pričaral podobo kočevskih gozdov z risom, volkom in seveda medvedom ter pragozda Krempa z narcisami. Precej domišljije smo kljub slikoviti pripovedi vodnika potrebovali še za to, da so si na jasi brez enega samega znamenja o nekdanjih objektih predstavljali taborišče s stražnimi stolpi, upravnimi poslopji in jetniškimi barakami na območju nekdanjega zaselka Inlauf pri Borovcu. Pot naprej skozi Gornjo in Doljno Brigo je s svojo pripovedjo o tem, kako si mora večkrat z motorno žago utirati pot med čez cesto podrtim drevjem, popestril še voznik avtobusa. Mnogi potniki kljub priročnim zemljevidom v roki niso mogli prav dojeti, kašna pota so jih pripeljala nazaj na magistralno cesto pri Banja Loki, utrujenost pa jim je vsekakor pregnal pogled na s popoldanskim soncem obsijane ruševine kostelskega gradu. Prestati je bilo potrebno še zahtevno manevriranje avtobusa pri odcepu z magistralne ceste, potem pa so zgodovinarje s pesmijo sprejeli kostelski fantje. Posebno se jim jc prilegla še dobrodošlica z ocvirki na kruhu in kozarček žganega, saj so ob njej laže pričakali divjačinski golaž s kruhovimi cmoki pri novem Grajskem hramu v samem podnožju gradu. To, da so se nad njimi dvigali pravi, otipljivi ostanki preteklosti - razvaline kostelskega gradu-, jih je kot zgodovinarje vendarle prepričalo, da ima Kočevska tudi svojo klasično zgodovino. Večina se je povzpela še prav na vrh, kot bi se hotela prepričati, ali ni ta kočevski biser po tolikšnih fikcijah le še ena fata morgana. S.H. Množica udeležencev ekskurzije zgodovinarjev se je skoraj ob vsakem postanku tudi neformalno zbirala okrog vodiča Iva Staniča, saj je zgodovinskim dejstvom znal vdahniti prepričljivost, ki jo je pridobil tako v stikih s pričami iz obdobja povojnih dogodkov kot tudi iz lastnih izkušenj kot vodič- domačin. Biti vodič na poti skozi deželo, kjer so skoraj vsi sledovi preteklosti dosledno izbrisani, vsekakor ni lahka naloga. Prav tako težka naloga za vodiča pa je, da naredi kočevsko privlačno v tem trentuku in v prihodnje, da se bodo taki ali adrugačni obiskovalci vanjo radi vračali. Tisti, ki imajo v rokah sedanjo in prihodnjo podobo kočevske, se namreč premalo potrudijo, da bi vodiče opremili s svojo ponudbo, ki bi jo le-ti prav tako sugestivno kot zgodovino lahko ponudili stotinam obiskovalcev v avtobusih. ROZALKOMERC d.o.o. Kolodvofsb ] 4,61330 Kočevje Tel: 061 /85M13 Fox: 061 /851 -113 2iro račun: 51300 601-50176 ZANESLJIVO NAD TEKMECI Hyundai Actenl združuje vse dobre lastnosti, ki jih Hyundai Accent ie štirivratna limuzina z 12 ventilskim motorjem prostornine 1341 kubičnih centimetrov z močjo 82 KM (IS izvedbo) oli 1495 kubičnih centimetrov z močjo 91 KM (GIS izvedba). Na vašo željo je lohko opremljen z A8S zovomim dodatkom, strešnim oknom, klima napravo, zračno blazino, električnim pomikom stekel, centralnim zaklepanjem, nastavljivim servo volanom in veliko drugimi pripomočki za prijetno in varno vožnjo. Garancija velja 3 leta oli 100.000 prevoženih kilometrov. Cena že od 19.500 DEM dalje. Na zalogi še: PONY samo 16.990 DEM LADA SAMARA 999.000 SIT LADA NIVA katalizator plačaj - odpelji ugodni krediti leasing AVANTA NOVE NovicE NOVO NA KOČEVSKI KULTURNI SCENI KULTURNI PROGRAM ZA SOLSKO LETO 1994/95 ZA GIMNAZIJO PROGRAM DO KONCA LETA 1994: 17.10.1994 ob 20. uri v dvorani Kino Kočevje LABIRINT - GLASBA TRETJEGA TISOČLETJA / UROŠ IN DOMEN RAKOVEC / Njuna glasba predstavlja sintezo akustičnega in elektronskega zvoka, ter zanimive obdelave avtorske glasbene tematike. 14.11.1994 ob 20. uri v dvorani Kino Kočevje ANDREJ GRABNAR DARJA ŠVAJGER Pogovor z Andrejem GRABNARJEM o ČLOVEKU in njegovem življenju (priporoča se, da dijaki preberejo njegovo knjigo ČLOVEK). Sledi njegovo igranje na klavirju in nastop Darje ŠVAJGER s svojimi pesmimi. 19.12.1994 ob 20. uri v dvorani Kino Kočevje NIKA VIPOTNIK - RAMPE Študirala je petje v Ljubljani pri prof. Sonji BLEIWEISS, Grazu in Dunaju pri prof. Gottfriedom HENRIKOM in prof. Carol BLEICKNER_MAJO (American institut of Musical Studies) Vaimsovi pevski šoli se je tudi prvič približala muzikalu. Leta 1983 je debitirala v Mariborski operi v Faustu, v desetih letih pa je ustvarila preko deset likov. Njen repertoar sega od klasičnih samospevov do šansona, narodne pesmi...pesmi, ki nekaj povedo. /Klavir: Tatjana ŽIVANOVIČ, Peter WEGELE/ PROGRAM V LETU 1995: PROSLAVA ZA PREŠERNOV DAN 8. februarja 1. Varianta: SREČANJE S PESNIKOM FRANCETOM FORSTNERIČEM IN PISATELJEM, KOMEDIOGRAFOM, REŽISERJEM IN SCENARISTOM TONETOM PARTLJIČEM Literarni krožek na šoli prof. slovenščine izbereta nekaj del omenjenih literatov, ki jih dijaki preberejo in v razgovoru s povabljencema postavljajo vprašanja. Dijaki lahko berejo tudi odlomke iz njunih del ali pa jih bereta avtorja sama. Pripovedujeta o svojem življenju in o tem, kako ustvarjata. Razložita razliko pisanja novinarja (Forstnerič) in pisanja za gledališče (Partljič). Mladi literati na šoli preberejo nekaj svojih sestavkov in prosijo za kritiko pisatelja. 2. Varianta: Proslava na dan 8. februarja. V okvim kulturnega programa na šoli sta povabljena tudi omenjena avtorja, ki prebereta nekaj odlomkov iz svojih mladinskih del. Poudarek pa je seveda na šolskih recitacijah obeh in Prešerna. MONODRAMA LIZIKA V IZVEDBI ČLANICE SNG MARIBOR MILENE MUHIČ Upokojena tovarniška delavka ob odhodu iz svoje tovarne razmišlja in se spominja svojega življenja. Duhovita in originalna interpretacija, polna humorističnih vložkov. Mesec marec 1995: Predstavitev in predavanje kustosinje celjskega muzeja Milene MOŠKON o glažutah na Slovenskem. Predstavitev akademske kiparke in oblikovalke stekla Dane KOČICA iz Rogaške Slatine, moderne oblikovalke stekla in steklenih eksponatov. Mesec april 1995: JANKO JEZOVŠEK IN ULRIKE VON SIEBENSTERN OPERA MOBILLE Glasbena delavnica, v kateri sodelujejo vsi dijaki v skupini šestdesetih oseb. Programi se sproti prilagajajo najrazličnejšim starostnim stopnjam. Predznanje poslušalcem ni potrebno. Vse instrumente in pripomočke za glasbeno delavnico prineseta glasbenika s seboj. Več o delu in življenju našega umetnika in rojaka iz Maribora, ki že dolga leta živi in dela v tujini v Neubergu v Nemčiji, bom predstavila v aprilu. Samostojni kulturni delavec Ema ŠULER MALČKI USTVARJALI IN RAZSTAVLJALI Kočevski vrtec je minuli teden obeležil leto družine na prav poseben način, ki si ga bo marsikateri malček zapomnil. Prve dni v tednu so najmlajši ustvarjali v Likovnem salonu, en dan so pripravljali vse potrebno za razstavo svojih del, zadnja dva dneva pa so povabili na ogled razstave mamice in ateke in babice in vse, ki jih zanima umetniško ustvarjanje mladega rodu. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV Kočevska občina je v petek, 14.10.1994 ob 10. uri organizirala območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev za območje Dolenjske in Posavja. Srečanje je sicer tradicionalno, kočevska občina pa se ga je letos udeležila prvič. J SPORT NOVE ^ NovicE št. 86 servis / DARKO mKOVftC. TeL fax:o61/852-5Q3. Reška 11a. Kočevie • avtoplašči SfiVfl, QOOD YEflR, Hd^KOOK. MflTflDOR • olja OMV. flRflL za osebna in tovornd vozila • rezervni deli za vsa osbna vozila.bogata izbira dodatne opreme (avtoprevleke že za 3.070 SIT) POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljene izpušne lonce v mesecu OKTOBRU montiramo BREZPLAČNO del. čas: 8-12.15-18. v soboto 8-12 RAČUNALNIŠTVO IN ELEKTRONIKA KOLODVORSKA 2, KOČEVJE S?854-610, FAK 851-564 d.o.o. RTC Jm\CA r Vam ponuja bogato izbiro odličnih jedi in izbranih vin. Pripravljamo tudi poslovna kosila, večerje po naročilu ter poročne večerje. Obiščite lepotilni salon BODY-SLIM LINE, poskrbeli bomo za lepo oblikovano telo. Za lepši ten kože obiščite SOLARIJ. PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING ^>LESING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.: 853-306, FAX 853-041 ODKUPUJEMO HLODOVINO IELAVCEV IN LISTAVCEVf DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJE NATEL.: 853-306, 853-645_ ; NOVO - NOVO - NOVO" TEKTIL AVTOZAŠČITA PRALNICA MENJAVA OLJ AVTOKOZMETIKA Tur^ Jože \ Podgorska 55, 61 310 Kočevje, tel.: 061/853-648 y S računalniki, tiskalniki in druga računalniška oprema Si programi za podjetja in obrt □poslovno knjigovodski servis ^ omrežja noveli V____________________________________^ ^STORITVENO PODJETJE ^jrofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnice Reška 25(novil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. , Canon Olivetti ^ Hiter in kvaliteten servis - prodajo-fotokopirnih strojev in potrošnega materiala RICOH, CANON IN OLIVETTI za ribniško - kočevsko področje Vam nudi to-- biro5. tel/fax 789-239 ' DOVOLJ JE, DA ZADRßETATE V > TELEFONSKO SLUŠALKO... in za prehod iz trdega na tekoče gorivo bomo poskrbeli v enem dnevu brez prekinitve ogrevanja. Dovolj je, če ob sveči zavrtite tel. številko 855-130 ali 06 09 617 506. Prišli bomo in poskrbeli za dotrajano električno napeljavo in naprave. => prodaja in montaža toplotne tehnike => vse vrste installacij => pooblaščeni servis oljnih gorilcev Libelo, Joanes itd. krmilne regulacije Firšt električnega orodja varilnih aparatov => varčevalna tehnika in prihranek pri prometnem davku Mn / oec le fofzla, otčicjj 20 ovo v Mahovniku AVTOHISA RANDEU V Mahovniku 2 se je v soboto, 8. oktobra, zbralo toliko vozil, da so poleg velikega parkirišča zasedla še obširen travnik. Preko 450 gostov se je odzvalo vabilu na otvoritev Avtohiše Randelj, ki je staro družinsko avtomobilsko tradicijo izenačila z nemškimi standardi prodaje in vzdrževanja vozil. Randelj je ostal zvest tudi pri nas popularnemu "folksvagnu’, saj je pri njem odslej mogoče dobiti vse vrste vozil iz programov VW-PORSCHE. Otvoritev je potekala v sproščenem vzdušju, družini Randelj pa so za uspeh in pogum čestitali predstavniki VW in kočevske občine, božji blagoslov pa je avtosalonu in bodočim voznikom podelil kočevski župnik. Začetki avtomehanične obrti Randelj segajo v leto 1966, ko si je oče Matija uredil delavnice za tedanjo Standard Konfekcijo. Točno pred 14 leti so avtomehanične delavnice preselili k domači hiši na Mahovnik, kmalu pa dozidali še kleparske delavnice in druge pomožne objekte. S VW so se zbližali 1. 1979 preko tedanjega TAS-a, po njegovem razpadu pa je posle prevzel generalni uvoznik PORSCHE INTERAVTO Ljubljana, ki je odnos pooblaščenega serviserja želel razširiti tudi na prodajo vozil. Randelj Damijan je očetovo delo tako razširil tudi z investicijo v sodoben avtosalon, ki je funkcionalno združen s hišo in delavnicami in ustreza zahtevnim standardom. Vozila iz programa VW, tako osebna kot transportna za prevoz ljudi in tovora, je tako možno dobiti takoj tudi v Kočevju, v najkrajšem času pa vam dostavijo tudi vozila, prirejena vašim željam in potrebam. Kar nekaj gostov je ob otvoritvi avtohiše izkoristilo promocijski popust 2.000 DEM za nakup vozila ali pa se vsaj zapeljalo s testnim vozilom po bližnji okolici. Takšne ali drugačne ugodnosti pri nakupu pa so stalna praksa prodajnih salonov, zato bodo odslej pri Randlju prišli na račun kupci tako z minimal- nimi ali zelo visokimi zahtevami - pomembno je le, da prisegajo na VW. Pri Randlje-vih bodo kvalitetno spremljali vozila vso življenjsko dobo, saj že načrtujejo tudi posodobitev delavnic. Randljevi se za uspešno izvedbo zahtevnega projekta zahvaljujejo Gramizu s podizvajalci, IGT d.o.o., podjetju Atena, ELEST-u, podjetju Bel-man, arhitektki Mateji Dekleva in mizarju Tomu Asiču. Zahvaljujejo se tudi vsem gostom uza obisk ter sorodnikom in prijateljem za pomoč pri otvoritveni svečanosti. POSLOVNA STRAN N o vvi c E št. 86 1 AVTOKLEPARSTVO KLUN • avtokleparska dela a • pooblaščeni zastopnik za prodajo in montažo^^“"'"v“,e naprav za elektronsko M zaščito proti rji ».»»h™ Ru/t€voder ^ v- BOM STAR, TODA NE ZARJAVEL Matija Klun, Bukovica 6, tel. 860-111 V©K-CD VIDpO CENTER KOČEVJE VIDEOTEKA ŠPILETIČ V ‘NAMI” NOVA PONUDBA: odprli smo PRVO izposojevalnico laserskih plošč v Kočevju (C-D- TEKO) v veleblagovnici NAMA DOSEDANJA PONUDBA: video filmi na video kasetah za izposojo presnemavanje video kaset snemanje z video kamero po naročilu izposojanje video playerjev IGRALNI APARATI: video igre za razvedrilo '\Na uslugo vsak dan od 9.-19., v soboto od 8.-13. Šeškova 31 509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.30 sob. od 8.30 do 12.30 Jstale je^nudtoa Žaga Predelava ZOBEC in obdelava lesa Blate 12 telefon:061/864-070 61331 Dolenja vas 061/864-071 telefax:061/864-071 ODKUP HLODOVINE: smreka I. kvalitete 11.000 SIT smreka II. kvalitete 8.500 SIT v PLAČILO TAKOJ! POSLOVNO INFORMACIJSKI INŽENIRING Distribucija in servis računalniške opreme: AcerT NecT Epsonr MotorolaT StarT Novell Acer Your Global Partner in Computing Acer Acros 486i ISA VL model Al 1NTER 486 SX 25 MHz, Chip Up, 4 MB RAM, Vesa VL BUS grafični pospeševalnih z 512 KB VIDEO RAM, 1,4 MB FDD, 210 MB trdi disk,IDE 2P ohišje, PS 2 tipkovnica in PS 2 miška, barvni monitor ACER VIEW SL 33. licenčni DOS 6,2 in Windows 3,1, slovenska navodila za uporabo. Acer Acros 486i ISA VL model A! INTER 486 SX 25 MHz, Chip Up, 8 MB RAM, Vesa VL BUS grafični pospeševalnih z 1 MB VIDEO RAM, 1,4 MB FDD, 420 MB trdi disk,IDE 2P ohišje, PS 2 tipkovnica in PS 2 miška, barvni monitor ACER VIEW SL [2.313 I AOpen - Acer Open System Division A Division of Acer Incorporated AOpen model Profesional TI 486 DLL 40 MHz s koprocesorjem. Chip Up, 4 MB RAM, Vesa VL BUS geafična kartica VA1 ACER kombinirana z 1/0 1 MB VIDEO RAM, 1,4 MB FDD, 1,44 MB, 210 MB trdi disk, mini tower, ohišje, tipkovnica, miška, barvni monitor ACER VIEW SL 33. licenčni DOS 6,2 in Windows 3,1, slovenska navodila za uporabo. AOpen model Junioor TI 486 DLL 25 MHz, Chip Up, 4 MB RAM, Vesa VL BUS geafična kartica VA1 ACER kombinirana z 1/0 1 MB VIDEO RAM, 1,4 MB FDD, 1,44 MB, 210 MB trdi disk, mini tower, ohišje, tipkovnica, miška, barvni monitor ACER VIEW SL 33. licenčni DOS 6,2 in Windows 3,1, slovenska navodila za uporabo. Pii d.o.o., Podgorska 49, 61330 Kočevje tel. 853-559, 854-551 Cene so v točkah, Vrednost točke je 128 SIT K I d.o-.fr. Ljubljanska c. 69 (Agroservis, GG) 61 330 Kočevje, tel.: 061/ 854- 121 V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: I .. ; HLADILNIKE « ZAMRZOVALNE SKRINJE ‘zamrzovalne omare ; KOMBINIRANI HLADILNIKI 'ŠTEDILNIKI ! POMIVALNI STROJI PRALNI STROJI SUŠILEC PERILA BARVNI TELEVIZORJI ŠIVALNI STROJI OD 29.515,00 SIT OD 36.645,00 SIT OD 43.164,00 SIT OD 47.916,00 SIT OD 37.092,00 SIT OD 75.240,00 SIT OD 47.893,00 SIT 38.900,00 SIT OD 41.136,00 SIT ' MALI GOSPODINJSKI APARATI POSEBNA PONUDBA: BTV GORENJE DIADEM 63 TTXi 76.496,00 SIT OAAAAAAAAM. VGRADNI ŠTEDILNIK 2P+1EL 59.144,00 SIT HLADILNIK 140 L 32.410,00 SIT UGODNE CENE I MOŽNOST NAKUPA NA 5, 6 IN 12 ČEKOT g I !< S kr I I NAJUGODNEJŠI LEASING -25 OBROKOV ZA NAKUP Z GOTOVINO 5% POPUSTA Delovni čas: 8-12 in 14-18 petek 9-15, sobota zaprto HORD d.o.o. NOV AVTOSALON ZA DAEWOO IN-MITSHUBISHI V strojnih obratih bivšega Zidarja na Kolodvorski ulici v Kočevju že drugo leto deluje avtomehanična in avtokleparska delavnica za vse vrste osebnih in tovornih vozil. Podjetna lastnika podjetja HORD Dare Osmak in Roland Hvala pa sta se pred kratkim odločila za dopolnitev dejavnosti s prodajo vozil DAEWOO in MITSUBISHI. Del prostornih delavnic sta preuredila v avtosalon, ki prav te dni odpira vrata kupcem s kočevsko-ribniškega področja. HORD d.o.o. je edini pooblaščeni prodajalec vozil DAEWOO in MITSUBISHI na našem področju, ki so znana po izredno dostopnih cenah kljub njihovi visoki kakovosti, o kateri priča npr. 6 letna garancija na karoserijo in 100.000 prevoženih kilometrov na motor. Pri HORD-u menjajo star avto za novega ali pa omogočijo nakup na kredit, tako da vam nakup DAEWOO Racer-ja za vsega 18.232 DEM mogoče sploh ne bo več nepremagljiva ovira. HORD načrtuje ob ugodnem povpraševanju tudi pridobitev licence za oskrbo teh vozil v garancijskem roku, dotlej pa tudi pooblaščeni servisi niso daleč: v Novem mestu in Ljubljani. HORD pa nekateri naši izvozniki in uvozniki poznajo tudi kot firmo, ki organizira prevoze v mednarodni špediciji, tako da se je skupaj z avtomehanično in avtokleparsko delavnico . ter avtosalonom v le nekajletnem poslovanju dodobra utrdila na Kočevskem. Več o konkretni ponudbi vozil boste izvedeli v naslednjih številkah Novic, povprašate pa lahko tudi po tel. 851-384 9S0nnßKw&98 AVTOMOBILIZEM N o yvi c E___________________ št. 86 j Pregled uspešnosti avto šol v letu 1994 apri-maj-junij AVTOŠOLA ŠT. IZPIT. TEORIJA USPEŠNI % ŠT. IZPIT. VOŽNJA USPEŠNI % AŠ AMD KOČEVJE 93 55 59,14 63 46 73,02 AS AMD RIBNICA 32 24 75,00 32 18 56,25 AŠ KRKOVIČ 56 38 73,03 57 39 68,42 AŠ HERBBY 59 38 64,41 64 50 78,13 AŠ SPRINT 22 15 julij-avgust 68,18 -september 21 13 61.90 AVTOŠOLA ŠT. IZPIT. TEORIJA USPEŠNI % ŠT. IZPIT VOŽNJA USPEŠNI. % AŠ AMD KOČEVJE 129 65 50,4 48 36 75 AS AMD RIBNICA 33 22 66,7 26 14 53,8 AŠ KRKOVIČ 46 35 78,3 65 47 72,3 AŠ HERBBY 54 42 77,8 49 34 69,4 AŠ SPRINT 20 12 60 17 14 82,4 IZPITNI CENTER OBČINE KOČEVJE SERVIS - TRGOVIMA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za fORD-ova vozila FIESTA že od 17.950 DEM znižanje velja za osnovni model, pri ostalih podarimo avtoradio- ESCORT že od 23.450 DEM vsi modeli znižana cena za 1.000 DEM + avtoradio | MONDEO že od 29.950 DEM + strešni prtljažnik * * * * originalni rezervni deli in dodatna oprema možnost nakupa strao za novo krediti in leasing posredniška prodaja, odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil servis tudi za vsa ostala vozila URBAN do avtoprodaja in servis Gallusovo nab. 10. Ribnica, tel. 861857,fax:861-857 nudi ugodne cene novih vozil in kvalitetnih servisnih storitev za: vozila ŠKODA - PLAČAJ-ODPELJI FAVORIT FAVORIT FAVORIT FAVORIT FAVORIT FAVORIT FAVORIT FAVORIT FVAORIT LX LX/Del. zad sedež LX metal LX matal/Del. z. s. GLX GLX metal GLX silver line GLX-CL GLX-CL-MET 1.127.000. 00 SIT 1.131.000. 00 SIT 1.163.000. 00 SIT 1.168.000. 00 SIT 1.235.000. 00 SIT 1.272.000. 00 SIT 1.365.000. 00 SIT 1.257.000. 00 SIT 1.410.000. 00 SIT FORMAH GLX FORMAH LX METAL FORMAH GLX FORMAH GLX METAL 1.262.000. 00. SIT 1.303.000. 00 SIT 1.369.000. 00 SIT 1.410.000. 00 SIT cene so Z 20% prometnim davkom sprejemamo naročila tudi za ostale modele pooblaščen servis za vozila CITROEN V RAČUN JEMLJEMO RABLJENA VOZILA NUDIMO UGODNE KREDITNE POGOJE! Največji uspeh kočevskega športa ROKOMETAŠICE V 2. KOLO POKALA MEST 8. in 9. oktobra je rokometašicam Kočevja uspel v Ribnici velik podvig, ki jih je zasluženo popeljal v nadaljnje boje za lovoriko najboljše evropske mestne ekipe. Dvakrat zapored jim je uspelo premagati ekipo estonskega glavnega mesta Rige, v obeh tekmah pa se je izkazalo, da so se v vodstvu kluba pravilno odločili za "uvoz" Hrvatice Olivere Oraz, saj je skupaj dala kar 18 golov. V sobotni tekmi so si Kočevke odločilno prednost priborile že v prvem polčasu ( 14: 8). Domača vratarka Zorica Jovičič je z uspešnimi obrambami omogočala tudi hitre porotinapade, trener Radič pa je lahko v drugem polčasu dal priložnost tudi rezervnim igralkam, ki so pridobljeno prednost obdržale do končne zmage z 28:19. Na nedeljski povratni tekmi, katere glavni namen je bilo ubraniti visoko prednost sobotne, so dekleta kočevske ekipe uspešno strnile obrambo, pri tem pa niso zanemarile tudi napadov, ki so jih praviloma z domiselnimi akcijami tudi uspešno zaključila. Končna zmaga z 22:16 je seveda več kot zadostovala za preboj v nadalnje tekmovanje, ki jim doslej ni uspeval večinoma zaradi izrazito neugodnih nasprotnic že v prvem kolu. Zal pa uspeh v evropskem merilu ni pomagal k razrešitvi finančnih problemov kluba, ki je eden redkih brez glavnega sponzorja, po katerem bi nosil tudi ime. Se pred nadaljevanjem ligaškega prvenstva je klub zapustil Nikola Radič, kar je najbrž vplivalo tudi na borbenost deklet, da so teden za uspehom proti Estonkam morale priznati premoč rokometašicam Branika (18:25). Mariborčanke so tako laže kot so pričakovale prišle do zmage, Kočevje pa bi moralo za večjo moralo in ne zgolj za obstoj v 1. ligi premagati v gosteh vsaj Bakovce, ki so brez točke zadnji na lestvici. Inles Ribnica IZ DVEH SREČANJ IZTRŽILI TOČKO Rokometaši Inlesa so v tretjem kolu na Kodeljevem morali priznati premoč domačinom (25:15), ki še niso izgubili nobene točke in so tako na vrhu lestvice. Z osvojeno točko proti ljubljanskemu Slovanu (20:20) na domačem terenu so bili Ribničani kar zadovoljni, še posebej, ker so gostje vodili večino tekme. Ilc pa je uspel rezultat ponovno izenačiti le 30 sekund pred koncem. Ljubljančanom je ostalo premalo časa za zmago, Inles pa se je z osvojeno točko zasidral na 8. mestu lestvice 1. SRL: Gaj Kočevje DRAGOCENE 3 TOČKE Nogometaši kočevskega Gaja so se v 6. kolu doma pomerili s Korotan Suvelom in goste odslovili nazaj v Prevalje brez točk, 2:0. Fartek je gol dosegel v prvem, Murn pa tik pred koncem drugega polčasa. S tem sta omogočila klubu, da se je s 6 točkami v 9. krogu pridružil skupini štirih klubov, med katerimi se bo najbrž vršila ostra selekcija za obstanek v l.ligi. Dragocena je tudi točka, ki jo je Kočevje prineslo iz Kopra, saj na tamkajšnjem srečanju gledalci niso videli golov. Točka je toliko drgocenjša pred srečanjem s celjskim Publikumom v 10 kolu, ker ima Gaj le majhne možnosti zanjo LIK TILIA ODBOJKARICE ŠE BREZ TOČK Lik Tilia je po porazu v prvem kolu brez uspeha nadaljevala tudi igro v drugem in tretjem, Blcjčanke so jih gladko premagale v 50 minutah, teden dni kasneje pa še Novomeščanke. Hit Casino bi kot nasprotnik v 4. kolu ne smel biti pretrd oreh, če se malodušje po porazih le ni pregloboko zalezlo med kočevsko odbojkarsko ekipo. SANKU KAKI KARATE KLUB Letos v kočevskem Sankukai karate klubu niso mogli zadovoljiti želja vseh mladih, pa tudi strejših, ki bi se jim radi priključili. Klub, ki si je ustvaril ugled z resnim vaditeljskim delom in uspehi nekaterih svojih članov, pesti (tako kot večino drugih kočevskih klubov) precejšnja prostorska stiska. Prilagodili so se ji s treningi ob 8. uri zvečer, ki se jih udeležujejo tudi najmlajši člani, ki z voljo po odkrivanju skrivnosti te starodavne veščine premagjujejo tudi morebitno utrujenost. POSLOVNA STRAN NOVE NovicE št. 86 CZJ (=□ CZZJ CID CIZI 1=] CZD 1=) [=Z] □=□ [=) (=) ČUD c=d (=zj (=] 1=1 c= (= =: 1=1 c= i= CESTA NA UGAR, tel. 861-740, 861-488, fax 860-653 Cenjene stranke obveščamo, da smo sedež podjetja iz v Seškove 52 preselili v Avtosalon vozil NISSAN v bivših kasarnah. ugodne cemne, ugodni nakupni pogoji, pop ust na gotovino ogled vozi, hitra dobava TOVORNI, TČR6NSKI IN OSČBNI PROGRAM NISSAN NISSAN 1 =] C= =1 =] =3 1=] C= =3 =3 =3 =3 (= C= =1 =3 =1 =3 =3 [= =1 =3 C= [= C= =3 =3 =3 =3 =3 =3 =3 =3 (= I £ g g g I I J? n j? ž GLASBENA TRGOVINA Branko Zaletelj Koldvorska 9 a Ribnica J3 CENTRU IDEAL £ j? Vabimo vas v jj prodajalno z najnovejšimi CD & ploščami in kasetami, VMS kasetami $ (risanke, glasbeni filmi) X 4 MORSKA KRAŠKA SADNA +- i 6 vrst mzz sadne kupe, hamburgerji..' fflokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek 'v: Scrvi$ in trgovino jpoffn i«»« p-*> itŠL \ xC^kacestot' Ribnica ' 06l/860-3t5 |. prodaja koles AURORA 30.630.-A TALALA-33.980. -WHELER 84.000.- • ugodne specialke l=i 14 prestav, EXAGE oprema, COLUMBUS okvir 61.990.- vse za kolesarjenje, rezervni deli za TOMOS Cvetličarna Ljasieft Zavrti 1, Sodražica (pri pokopališču) _ ♦ cvetlični aranžmaji za vse priložnosti" \ ♦ lončnice, izdelki domače obrti L_A ♦ sadike za grobove ♦ brezplačno aranžiranje pri nas kupljenih daril tel.j866-238 Oglasite se pri nas pred dnevi vseh svetih, svetovali vam bomo pri izbiri cvetličnega aranžmaja v spomin vašim najdražjim. LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, Trg Zbora odposlancev 30 USPOSABLJANJE za brezposelne in zaposlene I. za priučeno šiviljo za turističnega animatorja za turističnega vodiča za vodenje poslovnih knjig za skladiščnike za viličariste 7. začetni, nadaljevlani tečaj strojepisja 8. higienski minimum 9. varstvo pri delu 10. gradbinec II. specializacija - računovodja (po V.st.) VRSTE PROGRAMOV: TEČAJI 1. za vodenje poslovnih knjig 2. računalništva 3. PRIPRAVE NA IZPIT ZA PRODAJALCE IN POSLOVODJE JEZIKOVNI TEČAJI angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina 1. splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3. in 4. stopnja, konverzacija) 2. specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl. komunikacija) 3. slovenščina za neslovence NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR VIŠJA POSLOVNA ŠOLA, VI. stopnja (vpis v novembru 94) NOVO: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA, VI. stopnja • priprava na diferencialne izpite višje upravne šole PROGRAMI ZA PROSTI ČAS 1. šivanje, krojenje 2. ročno, strojno pletenje 3. kozmetika 4. zeliščarstvo 5. gobarstvo 6. kuhanje in peka 7. aerobika 8. ples 9- joga Ponujamo vam možnost plačila na obroke! Tel. 851-262. Vpisi in informacije tudi v prostorih OZ Ribnica, Vrvarska 3, vsako sredo od 14. do 17. ure, tel. 861-556. Mm HUTOGEmmR TRGOVINA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, RENT-A-CAR, KOČEVJE d.o.o. -A- , ^ O OSEBNIH VOZIL najemite najugodnejše TELEFON 851 402 IN 855-300 LJUBLJANSKA 75, 61 310 KOČEVJE q)*"1 CDd's KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-804 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi - malice (ugodno -300 SIT!) - hladne predjedi, kosila, poslova kosila - hrano po naročilu - izbrana vrhunska vina - pizze - hot dog, hamburger, sladoled, sadne kupe KVM-Trgovina - IDEAL center nudi akcijsko prodajo || pijač po ugodnih cenah UGODNO: 1 zamik čekov I nad 3 000 SIT je 15 dni, I'! nad 4 000 SIT I pa 30 dni. /. fZ>' tU • LOVSKO OROŽJE IN OPREMA • STRELIVO ZA VSE VRSTE OROŽJA • LOKI IN SAMOSTRELI • CELOVITA PONUDBA RIBIŠKE OPREME • US ARMY OPREMA. SPALNE VREČE • VELIKA IZBIRA BATERIJ • HRANA ZA PSE IN MAČKE • PRIBOR IN OPREMA ZA NEGO PSOV IN MAČK IV O V O ! preko 50 vrst različne pirotehnike JCovski mof^ter Reška* c 12 Kočevje tel. :06 1/ 854-886 m: Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 78 d. d. UGODNO V MANUFAKTURI OTROŠKE BUNDE OD 4.500,00 MOŠKE BUNDE, ANORAKI I FLANELASTE SRAJCE 1.402,50 NOVO V OBUTVI OTROŠKI ORTOPEDSKI COPATI | VELIKA IZBIRA MOŠKE IN ŽENSKE ZIMSKE OBUTVE M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje DRVff ZfS KURJAVO TRDI LISTAVCI V OBLOVINI (BUKEV) 11 m3 (FCO kupec) 52.550 SIT /V^: - Kočevje z okolico Ribnica z okolico Informacije 855-969 53.700 SlV *' .*■ •. % ^'1 ■s m i» 1 fi DOI4RČE GOSI -Nfl FARMI težke do 5 kg 2.500 SIT/kom Gosi si izberete sami. KRIZANTEME (na farmi Mlaka) Informacije 851-220.