Za poduk in kratek čas. Središčani in Ormožki grajščaki. Zgodovinski spominki — posneti iz Središke kronike, ktero spisuje M. 81. III. Ob binkoštnih praznikih leta 1633 so 8e pri farni cerk^i 87. Duba Srediičani zopet z Ormožkimi podložni za^olj neke puške razprli in do kr7a7ega stepli. Na pred^ečer je namreč nek Ormožanec nekemu tržanu puako vkradel in ko so ga drugi den s puško zaaacili, nastal je ravs in kavs in zopet so začeli cden na drugega streljati, da eo 7e8 ljudi celo umoiili, druge pa ne^arno ranili. In tako še pr7a pra^da ni pra7 dotekla, ko se je že druga začela. Središčani so imeli v Gr&dcu s^ojega zastopnika, nekega Habholca. V nekem pisinu od dne 10. aprila 1634 mu pišejo, da imajo mnogo prič, ki bodo S7edo8ile, da 80 Ormožanci streljati za8eli in da so še le potem se 7 bran posta^ili, ko je pet Središ8ano7 celo mrt^ih, 6et7ero pa zlo ranjenih obležalo. Da bi pravda gladkeje tekla, so zastopniku 7 Gradec pošiljah razun zaslužene plače, še tudi kaj posebnega kot na^ržek; enkrat 60 polže? in 100 jajc, drugokrat d7a tolsta purana, enkrat pa celo dva polo^njaka Ljutomerske starine. Toda ž njim niso bili dolgo zado^oljni in zaceli so ma prav ojstro piaati ter mu celo o6itali, kako so mu povrh njegove plače dali se dva strtinjaka 7ina in maisikaj drugega. L. 1638 imeli so že drugega advokata, dr. Nachtigala v Gradcu. Ta njim dne 14. marca 1638 piše, da ima upanje, da bode at7ar dobro iztekla. Tudi nje prosi, naj mu obljubljeni štrtinjak dobrega 7iua 7 Gradec pošljejo, kei 7 Radgoni, kamor so mu ga brezplačno postariti obljubili, za^olj strainega požara, ne bi lehko voznika dobil. KoneSno pa pristavi še sledečo zanimi7o opombo: nKer g. župnik od 87. Duha celo proti gospodom priča, kakor je iz glavnega zapisnika zaslišanih prič razvidno, naj mi gospodje 7zrok tega naznanijo, da se bom 7 S7oji nimpngnaciji" 7edel ra^nati." Kaj so mu na to odpisali, se žalibog ni dalo najti; splob pa tudi ni znano, kako je ta pravda iztekla. Vmez pa so prišli še tudi drugi prepiri, ki ao zastarano mrzenje in 807rast70 le podpiho^ali in tako je razdraženost rastla od dne^a do dne7a. Ormožki grajščaki so nalagali Srediačanoni 7sesortne da6e, njib silili celo k tlaki in tako kratili njibo^e pra^ice. Tržani so se pa njego^im nezaslišanim tirjatvam z vsemi močmi vpiiali in tako je prišlo zopet do no^ih razprtij in no^ib tožeb. V nekem pismu od 1. 1606 toži 20 tržano7 gospoda barona Ladislaja Pete, Ormožkega grajščaka, da je meaca aprila 1. 1606 dal za7olj neke na no7o 7peljane tlake 7e6 ko d^ajeet tržano7 7 nek nesnažen in nespodoben tuien zapreti, 7 kterega so diugače le razbojnike in najzlobnejae ljudi (Ergisten Mallefiz Personen) zapirali. V njem so morali več dni brez jedi in pijače ostati in povrb še plačati 100 gld. kazni. V drugem piamu od 1. 1643 toži Nikla^ž Repeaa in 60tržano7 barona Adama Štefana Pete, da sta njeg07 oficir grof Lo7ro Valpoti8 in 08krbnik Jernej Laub z drugimi služebniki na binkoštni torek, dne 26. maja 1. 1643 ob eni nri popoldne na nji707em posest^u pri Dra7i blizu Repeae^ega mlina, raznesla in podrla tri ulnjake. S^oje ukaze 80 grajščaki tržanom poailjali splob le 7 nemakem jeziku; kedar so pa bili 7 denarnih zadregah, anali so prositi — kdo bi 7erjel — celo po sloveneki. Tako posta^im je baron Stefan Adam Pete dne 11. septembra 1. 1643 poslal Središkemu župauu nemški ukaz, ki se 7 pre^odu tako-le glaai: ,,Ljubi moj župan! zares ne 7em, kaj bi si od vas mislil, ker mojega piamenega in ustmenega naročila ne izpolnite in 7am naložene trojne teles- ne dače ne odrajtate. Zategadelj vain a tem še enkrat ojstro zapo^em, da mi 070 dačo še dnes, ali k 7ečemu jutri do osmib odrajtate, drugače 7as bom dal brez 7sega usmiljenja rubitiu. Ravno tisti baron Štefan Adam Pete je znal pa tudi 7 8lo7enačini pra7 lepo prositi, 8e je bilo denarja treba. Županu Balažu Modrinjakn je na primer pisal to-le: nDobar dan Vam Bogh day y Zdrawje draghi Ricbtar moy Sseranski! Satano^ito nebi Vasa rad bil Istim Bantaval alj Pokih dob, da je tako ulika potrbucha, poalete mi moy Ricbtar edno tridesseti Reinskih gori, hocbu Vam na oni penzi, kay bi Imal k finknsdu dati, obrachuniti, a Vam pako Wutom nistar kriuo in tesko ne bude. Wutom mojum hoteniu zada mi ne zmanjkujte, a i ja Vam pak hocbu Vazdar milossti^an Gospodin ostati." Splob smemo iz tega sklepati, da so že nekdajui Sredjščani bili narodni in njim je bila slo7enscina ljubša, kakor nemačina. (Dalje prib.) Smešničar 47. Kaj so centralisti, kaj autonomisti ? Kmet (ki pridno slo^enske časnike bere): Po7ej mi, po7ej Boštjan, ki si tako ruodra gla^a, kaj neki hočcjo naai časniki z besedama ncenti_listi" in ,,a7tonomisti" reei, ki ju zdaj 7sak dan r njihovib liatih beremo ? Če^ljar. Jaz ti, prijatelj, to pra7 lahko razložim 8 tem, ce ti rečem, da centralisti so pra7 to, kar so taki čevljarji, ki 8e7ije po enem kopitu narejajo za 7se ljudi, naj imajo majhno ali 7eliko nogo, — a7tonomiati pa so podobni dobrim 8e7ljarjern, ki 8e7lje ljadem merijo po njiho^lh nogab, 7e8ih ali manjib. Kniet. Hvala ti! Res, da nisi samo moJ8ter če^ljar, kakor iz tega vidim, ampak tudi mojater politikar. nNo^ice."